Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2009 z dne 4. 5. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2009 z dne 4. 5. 2009

Kazalo

1611. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Ane v Velikih Češnjicah za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 4838.

Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08), 7. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04 in 36/07) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 20. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Ane v Velikih Češnjicah za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno – arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
– EŠD 2500 Velike Češnjice – Cerkev sv. Ane.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev, sestavljena iz pravokotne ladje, prezbiterija zaključenega s tremi stranicami oktogona ter zvonika ob zahodni ladijski steni, je v zasnovi srednjeveška, leta 1732, kot priča letnica na stranskem portalu, barokizirana arhitektura. Glavni oltar, ki je posvečen sv. Ani, je nastal pred sredo 18. stoletja. Izjemno kvaliteten severni stranski oltar sv. Uršule z antependijem iz srede 17. stoletja je delo mojstra Jurija Scornusa. Južni stranski oltar, ki je posvečen sv. Florijanu, je datiran z letnico 1777. Za oltarjem sv. Uršule je na slavoločni steni freska iste svetnice iz okrog leta 1600. V zakristiji je lesen križ za procesije iz 17. stoletja.
3. člen
Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Češnjice, na parceli št. 623/1, k.o. Češnjice. Vplivno območje spomenika predstavlja severni del enote naselbinske dediščine – Velike Češnjice, in sicer obsega parcele št. 618/1, 618/2, 623/2, 631, 630/1 in 916 vse k.o. Češnjice.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje,
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora,
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana.
5. člen
Lastnik in/ali upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.
6. člen
Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
7. člen
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.
8. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v tretjem odstavku 3. člena tega odloka.
9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-0001/2009
Ivančna Gorica, dne 23. aprila 2009
Župan
Občina Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.

AAA Zlata odličnost