Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2009 z dne 4. 5. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2009 z dne 4. 5. 2009

Kazalo

1610. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Ožbolta v Leskovcu za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 4837.

Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08), 7. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04 in 36/07) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 20. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Ožbolta v Leskovcu za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno – arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
– EŠD 2667 Leskovec – Cerkev sv. Ožbolta.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Ožbolta stoji na južnem robu vasi. Cerkev sestavljena iz pravokotne ladje, enako širokega skoraj kvadratnega prezbiterija ter zvonika ob zahodni ladijski steni, je v zasnovi srednjeveška arhitektura z ohranjenimi srednjeveškimi stenskimi poslikavami ter zazidanimi srednjeveškimi odprtinami na ostenjih ladje. Cerkev je bila v baročni dobi preoblikovana ter dopolnjena z lesenim kasetiranim poslikanim stropom, datiranim z letnico 1633 ter glavnim oltarjem sv. Ožbolta datiranim z letnico 1681. Stranska oltarja sv. Antona Puščavnika in sv. Gertrude sta iz konca 18. oziroma začetka 19. stoletja. Križev pot je ekspresivno delo druge polovice 18. stoletja.
3. člen
Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Leskovec, na parceli št. 1., k.o. Leskovec. Vplivno območje spomenika predstavlja jugozahodni del enote naselbinske dediščine Leskovec – Vaško jedro (EŠD 23392). Vplivno območje obsega parcele št. 2/1 – del (vzhodni), 2/3, 5/1 in 5/2 vse k.o. Leskovec.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje,
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora;
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora;
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana.
5. člen
Lastnik in/ali upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.
6. člen
Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
7. člen
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.
8. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v tretjem odstavku 3. člena tega odloka.
9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-0001/2007
Ivančna Gorica, dne 23. aprila 2009
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.