Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2009 z dne 24. 4. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2009 z dne 24. 4. 2009

Kazalo

1465. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu dela območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1, stran 4601.

Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 24. seji dne 26. 1. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu dela območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt dela območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1 (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev objektov, pogoje za gradnjo novih objektov, posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih površin in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.    Besedilo odloka
 
II.   Grafični del OPPN, ki vsebuje naslednje
      grafične načrte:
 
1.    Načrt namenske rabe prostora
 
1.1   Izsek iz dolgoročnega plana                   M 1:5000
 
2.    Vplivi in povezave s sosednjimi enotami       M 1:1000
      urejanja prostora
 
3.    Načrt območja z načrtom parcelacije
 
3.1   Katastrski načrt s prikazom območja OPPN      M 1:1000
 
3.2   Geodetski načrt s prikazom območja OPPN        M 1:500
 
3.3   Načrt obodne parcelacije in parcelacije        M 1:500
      zemljišč na katastrskem načrtu
 
3.4   Načrt obodne parcelacije in parcelacije        M 1:500
      zemljišč na geodetskem načrtu
 
3.5   Javne površine na katastrskem načrtu          M 1:1000
 
3.6   Javne površine na geodetskem načrtu            M 1:500
 
4.    Načrt arhitekturnih, krajinskih
      in oblikovalskih rešitev prostorskih
      ureditev
 
4.1   Ureditvena situacija – nivo pritličja          M 1:500
 
4.2   Ureditvena situacija – nivo 1., 2. in 3.       M 1:500
      kleti
 
4.3   Značilna prereza                               M 1:500
 
4.4   Odstranitev objektov                           M 1:500
 
4.5   Zbirni načrt komunalne, energetske             M 1:500
      in telekomunikacijske infrastrukture
 
4.6   Prometno-tehnična situacija in idejna          M 1:500
      višinska regulacija
 
4.7   Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo          M 1:500
      ter varstvo pred naravnimi in drugimi
      nesrečami
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
– izvleček iz strateškega prostorskega plana,
– prikaz stanja v prostoru,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev OPPN,
– povzetek za javnost,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 5851 v oktobru 2008.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: del 200/5, del 389, del 395/2, 406/1, 406/3, 406/4, del 407/1, del 408, del 409/1, 410/1, 410/3, del 410/4, del 416/1, 416/9, 416/10, del 660/1, del 661/1, 661/11, vse v katastrski občini Štepanja vas.
Območje OPPN obsega 10.262 m².
2. Meja
Meja območja OPPN se nahaja v k. o. Štepanja vas in poteka od točke št. 1, ki se nahaja na parceli št. 389, proti vzhodu po parcelah št. 395/2, 200/5 in 660/1 do točke št. 7. V točki št. 7 meja območja OPPN spremeni smer proti jugu. Do točke št. 11 poteka preko parcele št. 660/1 ter po vzhodnih mejah parcel št. 416/9 in 416/10. Od točk št. 11 do 14 poteka meja območja OPPN proti zahodu po južni meji parcele št. 416/10. Nato ponovno spremeni smer proti jugu. Do točke št. 16 poteka po vzhodni meji parcele št. 416/10, v točki št. 16 zavije proti zahodu, nato proti jugu do točke št. 18 po parceli št. 416/1. Od točke št. 18 do točke št. 23 poteka meja območja OPPN proti zahodu preko parcel št. 416/1, 410/4, 409/1, 408 in 407/1. Od točke št. 23 meja poteka proti jugu po vzhodni meji parcele št. 661/1 do točke št. 25, nato prečka parcelo št. 661/1 do točke št. 26. Od točke št. 26 do izhodiščne točke št. 1 poteka meja proti severozahodu do točke št. 42 po zahodni meji parcel št. 661/1 in 661/11 ter preko parcel št. 660/1 in 389 in nato do izhodiščne točke št. 1 po parceli št. 389.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Potek meje območja OPPN je razviden iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN se navezuje na sosednja območja po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Dovoz do območja je predviden s Hruševske ceste. Ob načrtovanih ureditvah je treba rekonstruirati križišče na Hruševski cesti ter urediti novo kolesarsko stezo, ki se navezuje na obstoječe omrežje.
Preko območja OPPN so načrtovane peš povezave na glavno peš os naselja, ki poteka od Ljubljanice skozi podhod pod Litijsko cesto proti zelenemu območju Golovca.
V objektih je poleg stanovanj predviden naslednji javni program: knjižnica, zdravstvo, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki bo namenjen okoliškim prebivalcem.
Predvidena je sanacija komunalne in energetske infrastrukture, ki obsega novo transformatorsko postajo, nov javni vodovod v Hruševski in Litijski cesti, preureditev in prestavitev dela javne razsvetljave ter gradnjo nove telekomunikacijske kabelske kanalizacije.
Izhod iz obstoječega zaklonišča objekta Bilečanska ulica 2 bo prestavljen v zelenico ob obstoječem parkirišču na jugovzhodni strani obravnavanega območja.
Za potrebe obstoječih stanovalcev sosednjih enot urejanja prostora je predvidena gradnja 100 parkirnih mest.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitve naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote:
PE1 – površine za gradnjo stanovanjsko-poslovnih objektov in pripadajoče ureditve,
C1 – cestni odsek, površine, namenjene javnemu dobru na Litijski cesti,
C2 – cestni odsek, površine, namenjene javnemu dobru na Hruševski cesti.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«.
2. Namembnost
Namembnost objektov v območju OPPN je stanovanjska in poslovna.
V objektih A1 in A2 je v pritličju javni program obvezen, v ostalih etažah pa je javni program dopusten.
Dopustne dejavnosti so:
– 112 Večstanovanjske stavbe
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 121 Gostinske stavbe
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 122 Upravne in pisarniške stavbe
– 12201 Stavbe javne uprave
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, razen konferenčnih in kongresnih stavb
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 12301 Trgovske stavbe
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (ki jih je glede na vplive na okolje možno umestiti v območja stanovanjske rabe)
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12640 Stavbe za zdravstvo (stavbe za zdravniško oskrbo in nego bolnih in poškodovanih ter stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobno)
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 12420 Garažne stavbe
Servisni prostori in garaže so urejeni v kletnih etažah objektov A1 in A2.
3. Zazidalna zasnova
V prostorski enoti PE1 je načrtovana gradnja dveh prostostoječih objektov A1 in A2.
Ob Hruševski cesti je lociran objekt A1, ki je prostorsko dominanten. Pravokotno nanj je ob Litijski cesti lociran objekt A2. Objekta sta v podzemnem delu povezana s skupnimi kletnimi etažami. Vhodi v objekta so s Hruševske ceste (objekt A1) in Litijske ceste (objekt A2).
Ob objektu A1 je dopustna postavitev prostostoječe nadstrešnice.
V južnem delu prostorske enote PE1 je preko obstoječega parkirišča predviden dovoz do klančine v podzemno garažo, v vzhodnem delu pa nadomestni izhod iz zaklonišča.
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in št. 4.2 »Ureditvena situacija – nivo 1., 2. in 3. kleti«.
4. Zasnova zunanje ureditve
Zunanja ureditev območja OPPN mora biti izvedena skladno z načrtom krajinske ureditve, ki mora biti izdelan v postopku priprave projektne dokumentacije.
Prostor ob križišču Litijske in Hruševske ceste je treba urediti kot trg.
Na prostoru med objektoma A1 in A2 je treba urediti parkovno površino z otroškim igriščem.
Peš povezavo (intervencijsko pot) na vzhodnem robu parkovne ureditve je treba ohraniti.
Na severni strani stolpnice Bilečanska ulica 2 je treba urediti zelene površine in povezavo z osrednjo peš osjo naselja.
Na eno stanovanjsko enoto je v okviru območja obdelave treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelene površine.
Zunanje parkirne površine bodo v pretežni meri ohranjene, nove parkirne površine pa bodo urejene ob Litijski cesti.
Ob Hruševski cesti je treba zasaditi nov drevored. Sedanji drevored severno od obstoječega parkirišča bo odstranjen in nadomeščen z odraslim visokoraslim drevjem. V severovzhodnem delu prostorske enote PE1 je treba zasaditi visokoraslo drevje.
Izhod iz obstoječega zaklonišča objekta Bilečanska ulica 2 bo prestavljen na jugozahodni vogal zelenice objektov A1 in A2. Projektiran mora biti v skladu z veljavno Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Zaradi izvedbe kolesarske steze na jugozahodnem delu prostorske enote C1 bo prestavljen obstoječi oporni zid.
10. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
V območju OPPN je dopustna postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– spominska obeležja,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni.
Ob objektu A1 je pod prostostoječo nadstrešnico dovoljena postavitev sezonskega gostinskega vrta.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovanje objektov se mora prilagajati sodobno oblikovanim objektom ob Litijski cesti. Oblikovna zasnova objektov A1 in A2 mora odražati njuno programsko raznolikost. Stanovanjsko-poslovni objekt A2 mora biti zasnovan z vodoravnimi poudarki tako, da vse fasade, razen južne, od druge do četrte etaže previsevajo. Objekt A1 mora biti zasnovan z navpičnimi poudarki, ki odražajo namembnost objekta in notranjo strukturo prostorov.
Strehe objektov morajo biti ravne in oblikovane kot pohodne terase.
Nadstrešnica na trgu ob križišču Litijske in Hruševske ceste je del zunanje ureditve. Lokacija, velikost in oblika nadstrešnice se lahko prilagodijo zasnovi zunanje ureditve.
Oblikovni princip, izbor materialov in barv morajo biti v območju OPPN usklajeni.
Elementi mikro urbane opreme morajo biti enotno oblikovani.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
V prostorski enoti PE1 morajo biti pešpoti, ploščadi in klančine tlakovane in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene.
Vozne in parkirne površine morajo imeti betonske ali kamnite robnike.
Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
Minimalna globina zemlje nad kletjo mora biti najmanj 0,60 m, v območju zasaditve dreves pa najmanj 1,00 m.
Za zagotovitev enotnosti urbane opreme, enostavnih objektov in drugih elementov zunanje ureditve je treba izdelati katalog urbane opreme in materialov zunanje ureditve.
Na zelenih površinah, ki se nahajajo nad območjem kleti, je načrtovana zasaditev z nizko raslo vegetacijo (grmovje, nižje raslo drevje), na raščenem terenu, kjer to dopušča komunalna ureditev, pa načrtovana visokorasla vegetacija.
Na obravnavanem območju je treba zagotoviti ob Hruševski cesti, ob obstoječem parkirišču in pred obstoječo stolpnico na Bilečanski ulici 2 raščen terena za zasaditev visoko raslega drevja.
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Tlorisni gabariti
Objekt A1:
– tlorisne dimenzije:                        27,00 m x 17,00 m.
Objekt A2:
– tlorisne dimenzije pritličja:              37,70 m x 13,50 m
– tlorisne dimenzije tipičnih etaž:          43,70 m x 16,00 m.
Zunaj tlorisnih gabaritov objektov A1 in A2 je dopustno izvesti balkone v velikosti do 5% tlorisne površine posamezne etaže in z globino do 1,50 m ter nadstreške.
Klet:
– tlorisne dimenzije kletnih etaž:            73,40 m x 55,00 m.
2. Višinski gabariti
Višina objekta A1 je največ 45,40 m (3K+P+14).
Višina objekta A2 je največ 14,50 m (3K+P+3). Najmanjša višina pritličja oziroma pritličja in mezanina je 6 m.
Največja višina objekta je določena z najvišjo točko venca. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta in izhode na streho.
Zunanja ureditev mora biti prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest.
3. Kapacitete
Površina območja OPPN:                         10.261 m²
Površina prostorske enote PE1:                 6.511 m²
– BTP nad nivojem terena:                      9.500 m²
– BTP kletnih etaž:                            11.350 m²
– BTP poslovnega programa:                     najmanj 1.650 m²
– BTP stanovanj:                               7.850 m²
– število stanovanjskih enot:                  največ 110
– dopustni faktor izrabe FI v PE1:             do 1,5.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve ter idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2 »Ureditvena situacija – nivo 1., 2. in 3. kleti«, št. 4.3 »Značilna prereza« ter št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
14. člen
(objekti, predvideni za odstranitev)
V območju OPPN je dopustno odstraniti objekte na naslednjih zemljiščih k. o. Štepanja vas:
– parcelna številka 661/1: oporni zid,
– parcelna številka 406/1: zidani električni transformator,
– parcelni številki 410/1 in 416/10: izhod iz zaklonišča,
– parcelna številka 416/10: omarica prižigališča javne razsvetljave,
– parcelna številka 660/1: omarica prižigališča javne razsvetljave.
IV. NAČRT PARCELACIJE
15. člen
(načrt parcelacije)
Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Parcela objektov A1 in A2 s kletjo (v nadaljevanju P1):
P1 obsega zemljišča s parcelnimi številkami 406/1, 406/3, del 407/1, del 406/4, 410/1, 410/3, del 410/4, del 416/9, del 416/10, del 660/1, del 416/1, vse k.o. Štepanja vas.
Površina P1 znaša 5072 m2.
2. Parcela obstoječega parkirišča soseske (v nadaljevanju: P2):
P2 obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami: 407/1, 406/4, 408, 409/1, 410/4, 416/1, 416/10, vse k. o. Štepanja vas.
Površina P2 znaša 978 m2.
3. Parcela pešpoti (v nadaljevanju P3):
P3 obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami: del 416/9, del 416/10, del 416/1, vse k.o. Štepanja vas.
Površina P3 znaša 121 m2.
4. Parcela obstoječe stolpnice (v nadaljevanju P4):
P4 obsega zemljišče s parcelno številko: del 416/10, k.o. Štepanja vas.
Površina P4 znaša 288 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.
Zemljiška parcela se zaradi predvidenih poznejših postopkov etažnega lastninjenja lahko naknadno deli na več zemljiških parcel.
16. člen
(javne površine)
1. Površine, namenjene javnemu dobru
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo prostorski enoti C1 in C2, ki ju sestavljajo deli zemljišč s parcelnimi številkami: 200/5, 389, 395/2, 416/9, 660/1, 661/1, 661/11, vse k. o. Štepanja vas in peš povezava P3, ki jo sestavljajo deli zemljišč s parc. št. del 416/9, del 416/10, del 416/1, vse k.o. Štepanja vas.
Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 3.871 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5 »Javne površine na katastrskem načrtu« in št. 3.6 »Javne površine na geodetskem načrtu«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
17. člen
(etapnost gradnje)
Načrtovana gradnja objektov, ureditve zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture morajo biti izvedene v eni etapi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
18. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Del območja OPPN leži na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, in sicer v širšem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO III. Pri načrtovanju je treba upoštevati omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.
Objekti morajo biti grajeni najmanj 2,0 m nad najvišjo koto gladine podzemne vode. Če se transmisivnost na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%, je gradnja izjemoma dovoljena tudi pod to koto.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in gradbišče organizirati tako, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
Vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene, obrobljene z betonskimi ali kamnitimi robniki ter opremljene z lovilniki olj.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objektov pod nivojem terena mora biti izvedeno naravno ali prisilno, odvod zraka mora biti izveden na nivoju terena.
Prezračevanje vseh delov objektov nad nivojem terena mora biti izvedeno naravno ali prisilno, odvod zraka mora biti izveden nad strehe objektov.
Med gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
Prezračevanje vseh delov objektov pod nivojem terena je treba speljati na zunanje površine tam, kjer se ljudje ne zadržujejo. Prezračevalne naprave je treba opremiti z dušilniki zvoka.
Prezračevanje vseh delov objektov nad nivojem terena je treba speljati nad strehe objektov ali v tehnično etažo objekta in prezračevalne naprave opremiti z dušilniki zvoka.
Fasade objekta morajo zagotavljati ustrezno protihrupno zaščito.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirna mesta za komunalne odpadke so predvidena v objektih A1 in A2, prevzemno mesto in ekološki otok sta predvidena na vzhodni strani območja OPPN, med načrtovano izvozno-uvozno klančino v klet ter dovozno potjo do parkirišča.
Zbirna in prevzemna mesta za odpadke in eko otok morajo biti urejeni skladno z veljavnimi predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.
19. člen
(energetska oskrba z obnovljivimi viri)
V objektih A1 in A2 je treba zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi uporabo deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
20. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z veljavno Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati študijo požarne varnosti.
2. Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Intervencijske poti in delovne površine za gasilska vozila morajo biti asfaltirane ali tlakovane in projektirane na 10 ton osne obremenitve.
Za reševalna in policijska vozila ter vozila varnostnih služb mora biti zagotovljen dostop do posameznega vhoda v objekt preko obodnih cest, intervencijskih poti in peščevih površin.
Dostop intervencijskih vozil je predviden z Litijske in Hruševske ceste.
3. Hidrantno omrežje
Požarno varstvo območja OPPN bo zagotovljeno s hidranti na javnem vodovodnem omrežju in iz internega hidrantnega omrežja objektov.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.5 »Zbirni načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture« in št. 4.7 »Načrt intervencijskih poti«.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
21. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Prometne ureditve
Prostorska enota C1
Prostorska enota C1, ki obsega del Litijske ceste, je namenjena motornemu in javnemu potniškemu prometu z ločeno kolesarsko stezo s širino najmanj 1,5 m, hodnikom za pešce s širino najmanj 1,6 m in zelenico, pretežno široko 5,0 m.
Za intervencijska vozila sta predvidena uvoz in izvoz z Litijske ceste v osi predvidene dovozne poti, ki poteka ob vzhodnem robu prostorske enote PE1.
Uvoz in izvoz za intervencijska vozila sta predvidena tudi v križišču Litijske in Hruševske ceste.
Dovoz in izvoz za intervencijska vozila potekata delno po hodniku za pešce in kolesarski stezi ob južnem robu Litijske ceste.
Prostorska enota C2
Prostorska enota C2, ki obsega del Hruševske ceste, je namenjena motornemu prometu z ločeno kolesarsko stezo s širino najmanj 1,5 m, hodnikom za pešce s širino najmanj 1,6 m in zelenico, široko 2,0 m do 8,0 m.
Dovoz do prostorske enote PE1 je predviden preko obstoječega priključka, ki bo rekonstruiran s priključnima radijema najmanj 6 m.
Prostorska enota PE1
Dovoz do parkirišča na severnem delu PE 1 je predviden preko dovozne poti ob vzhodnem robu PE1.
Za pešce je predvidena peš povezava ob vzhodnem robu vozišča dovozne poti.
Na obstoječem parkirišču bo za dovoz do podzemnih garaž do objektov odstranjenih pet parkirnih mest, za dovozno pot do severnega dela PE1 bosta odstranjeni dve parkirni mesti.
Tri parkirna mesta bodo nadomeščena tako, da bo povečano obstoječe parkirišče v priključku na Hruševsko cesto, pet parkirnih mest pa bo nadomeščenih na novem parkirišču ob Litijski cesti pred obstoječo stolpnico.
Predvidene pešpoti znotraj PE 1 bodo navezane na hodnike za pešce ob Hruševski in Litijski cesti ter hodnik za pešce ob predvideni dovozni poti.
2. Mirujoči promet
Za uporabnike objektov A1 in A2 je treba zagotoviti:
– 2 parkirni mesti na stanovanje,
– 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine trgovin ter prostorov za storitvene in poslovne dejavnosti,
– 1 parkirno mesto na 4 sedeže in 1 tekoči meter pulta v gostinskih lokalih,
– dodatnih 10% parkirnih mest za obiskovalce poslovnih prostorov in trgovin,
– 1 parkirno mesto na 20 m2 neto površine knjižnice,
– 1 parkirno mesto na 20 m2 neto površine zdravstvene ordinacije,
– dodatnih 10% parkirnih mest za obiskovalce poslovnih prostorov in trgovin.
Za invalide je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z veljavnim predpisom, ki ureja zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabo objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
Za obstoječe stanovalce soseske je treba zagotoviti najmanj 100 parkirnih mest.
3. Idejna višinska regulacija
Višine zunanje ureditve v prostorski enoti PE1 se navezujejo na višine obstoječih utrjenih površin ob južnem robu prostorske enote C1 in vzhodnem robu C2 ter na višine obstoječih ureditev ob vzhodnem in južnem robu PE1.
Kota pritličja objekta A1 je predvidena na 292,05 m. n. v., kota pritličja objekta A2 je predvidena na 291,95 m. n. v.
Višinske kote terena in vhodov ter prometna ureditev so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.6 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
22. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– novi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev bo izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
2. Vodovod
Za oskrbo predvidenih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba dograditi javno vodovodno omrežje, ki se bo oskrbovalo iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana.
Za oskrbo objektov je treba zgraditi nov javni vodovod NL DN 150 mm, ki bo potekal po Hruševski cesti in pod cestiščem Litijske ceste od obstoječega revizijskega jaška na severozahodni strani predvidenega objekta do obstoječega vodovoda LŽ DN 250 mm na severni strani Litijske ceste oziroma do vodovoda NL DN 150 mm po projektu PGD/PZI »Sanacija vodovoda v Štepanjskem naselju« (Hidroinženiring, d.o.o., št. projekta: 40-019-00/99, oktober 1999), če bo sanacija vodovoda LŽ DN 250 mm do takrat že izvedena.
Načrtovani objekti bodo priključeni na obstoječi vodovod NL DN 150 mm, ki poteka vzhodno od Hruševske ceste na območju prostorske enote PE1. Pri gradnji je treba vodovod ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v vzhodni hodnik za pešce Hruševske ceste.
Na javnih vodovodih je treba izvesti ustrezno število hidrantov.
Obstoječi javni vodovod LŽ DN 150 mm, ki poteka južno od Litijske ceste, bo na delu, kjer so načrtovani objekti, ukinjen.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo »Izgradnja vodovoda zaradi novogradnje v Zgornji Hrušici« (Območje urejanja MS 6/3), JP Vodovod–Kanalizacija, d.o.o., številka projekta 2365 V, avgust 2006.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo.
Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z internim dokumentom JP Vodovod–Kanalizacija, d.o.o., »TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema«.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti projektno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je zasnovan mešan sistem kanalizacije.
Odpadno komunalno in padavinsko vodo z območja urejanja je treba preko hišnih priključkov priključiti na obstoječe kanale z dimenzijo 300 mm na Litijski in Hruševski cesti. Na javno kanalizacijo je lahko priključenih do 16,2 l/s odpadne komunalne in padavinske vode. Za zadrževanje viška odpadne padavinske vode je predviden zadrževalnik na območju parkirišča v prostorski enoti PE4. Odpadno padavinsko vodo iz zadrževalnika je treba preko internega priključka odvajati v javni kanal z dimenzijo 300 mm, ki poteka v Litijski cesti severno od parkirišča.
Del ostoječega kanala DN 300 mm ob Litijski cesti v dolžini 33 m bo ukinjen.
Priključevanje objektov z direktnim priključkom je dopustno samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtoki iz kleti so dopustni le preko črpališč.
Upoštevati je treba vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod–Kanalizacija, d.o.o., »TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema«.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objekta in predložiti projektno dokumentacijo.
4. Plinovod
Na obravnavanem območju ni obstoječega plinovodnega omrežja. Objekte je dopustno priključiti na plinovodno omrežje zemeljskega plina, ko bo to zgrajeno, vendar samo za potrebe kuhanja in morebitne tehnološke potrebe, ki jih ne bi bilo mogoče zagotoviti iz vročevodnega omrežja.
5. Vročevod
Objekte na obravnavanem območju je treba za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključiti na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
Za oskrbo s toplotno energijo je treba zgraditi sekundarni priključni vročevod DN 80 mm z navezavo na obstoječe vročevodno omrežje z dimenzijo 150 mm, ki poteka vzhodno od obravnavanega območja. Sekundarni priključni vročevod DN 80 mm mora potekati v južnem hodniku za pešce Litijske ceste do kleti predvidenih objektov in nato pod stropom prve kleti do prostora toplotne postaje za objekt A2, kjer se razdeli na priključni vročevod za objekta A2 in A1.
6. Elektroenergetsko omrežje
Predvideni objekti bodo priključeni na distribucijsko elektroenergetsko omrežje preko prestavljene TP 236 Litijska.
TP 236 Litijska in pripadajoče visokonapetostno in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje je treba zaradi gradnje novih objektov prestaviti. TP 236 Litijska je treba prestaviti v objekta A1 ali A2 ali v klet.
Za vključitev prestavljene transformatorske postaje in za prestavitev obstoječega visokonapetostnega in nizkonapetostnega omrežja je treba izvesti novo kabelsko kanalizacijo po južnem hodniku za pešce Litijske ceste od nizkonapetostnega stebra na zahodni strani Hruševske ceste do kioska severovzhodno od objekta Bilečanska ulica 2.
Od te nove kabelske kanalizacije bo med objektom Bilečanska ulica 2 in območjem OPPN izvedena kabelska kanalizacija, s katero bodo vključene prestavljena TP 236 Litijska, TP 800 Bilečanska ulica 2 in TP 771 Bilečanska ulica 4.
Od prestavljene TP 236 Litijska bo potekalo nizkonapetostno omrežje v kabelski kanalizaciji do obstoječega stebra zahodno od Hruševske ceste, kjer je predviden prehod na obstoječe nadzemno omrežje. V prestavljeno transformatorsko postajo bo vključeno tudi omrežje javne razsvetljave. Pred odstranitvijo obstoječe TP 236 Litijska je treba postaviti začasno trafo postajo in izvesti prenapajanje obstoječih objektov.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno rešitev »Elektro energetsko opremljanje območja MS 6/3 Zgornja Hrušica« (Elektro Ljubljana, d.d., št. projekta 42/08, september 2008).
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Objekti bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje prek nove telekomunikacijske kabelske kanalizacije, ki bo potekala po južnem hodniku za pešce Litijske ceste od objekta Litijska cesta 38 do načrtovanih objektov. V kabelski kanalizaciji bo položeno telekomunikacijsko omrežje izbranih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.
8. Javna razsvetljava
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih mora biti internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Zaradi gradnje načrtovanih objektov in prestavitve TP 236 Litijska je treba preurediti in prestaviti del obstoječega omrežja v križišču Hruševske ceste in Litijske ceste ter na vzhodnem in južnem robu obravnavanega območja. Omrežje javne razsvetljave je treba priključiti na prestavljeno TP Litijska 236 ter prestaviti prižigališči v križišču Hruševske ceste in Litijske ceste ter severozahodno od objekta Bilečanska ulica 2 v bližnji zelenici. Javna razsvetljava mora biti izvedena s podzemno kabelsko kanalizacijo, vlečnimi in priključnimi jaški ter svetilkami.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam, podanim v priporočilih SDR PR 5/2, ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.5 »Zbirni načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture«.
IX. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
23. člen
(program opremljanja)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je »Program opremljanja stavbnih zemljišč za del območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1«, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom januar 2009, številka projekta 5851.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 151.855,95 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 151.855,95 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 611.204,89 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 763.060,84 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 150,45 EUR/m2 (od tega 29,94 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 120,51 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 68,89 EUR/m2 (od tega 13,09 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 55,80 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za novo komunalno opremo so enaka prostorski enoti PE1;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 4. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 4 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti je 1, razen za kletne etaže namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če bodo površine parcele in/ali neto tlorisnih površin objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja.
24. člen
(pogodba o opremljanju)
Investitor in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jih neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
25. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustno odstopanje pri tlorisnih gabaritih je ±1,00 m. Izjemoma je odstopanje lahko večje kot –1,00 m, če je to utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve.
Zakoličbene točke objektov lahko odstopajo za 2 m, s tem, da bo fasada objekta A2 v gradbeni liniji obstoječih objektov z javnim programom vzhodno od predvidenega objekta A2, in da bodo objekti od površin, namenjenih javnemu dobru, in površin, namenjenih javni rabi, oddaljeni vsaj 1 m.
Dovoljena je sprememba gabaritov kletnih etaž pod pogojem, da ne posegajo v površine, namenjene javnemu dobru, in komunalno infrastrukturo.
Dopustno odstopanje pri višinskih gabaritih objektov A1 in A2 je ±1,00 m.
Mejne točke parcel lahko odstopajo za 1% od koordinatnih točk, navedenih v prilogi odloka, vendar ne smejo segati preko meja parcel, ki so v lasti investitorja.
Ničelna kota objektov in višinska regulacija terena se lahko prilagajata projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture ter rešitvam arhitekture.
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
26. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Investitorji morajo v času gradnje zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov in so dolžni sočasno z gradnjo objektov zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje sosednjih objektov.
V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju.
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, nastale v času gradnje, morajo investitorji sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
27. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova stavb;
– obnove fasadnega plašča objektov pod pogojem, da se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, ob pogoju, da je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
XII. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila:
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja MS 6/1 Štepanjsko naselje, MS 6/2 Štepanja vas, MS 6/3 Zgornja Hrušica, MR 6/1 Štepanja vas in MR 6/2 Hrušica (Uradni list RS, št. 27/95, 63/99) in
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M6 Štepanjsko naselje – Hrušica – Bizovik (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92, 63/99), ki se nanašajo na ureditveni območji iz tega odloka.
29. člen
(vpogled OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Moste - Polje,
– Četrtni skupnosti Golovec.
30. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3501-9/2005-47
Ljubljana, dne 26. januarja 2009
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.