Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008

Kazalo

3444. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovno-industrijsko območje Mirna, stran 11068.

Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 16. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovno-industrijsko območje Mirna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Podlaga za OPPN
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Trebnje in urbanistične zasnove naselja Mirna sprejme občinski podrobni prostorski načrt poslovno-industrijsko območje Mirna (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-36/2005, v letu 2008.
2. člen
Vsebina OPPN
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
Besedilo OPPN vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
– ureditveno območje OPPN;
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
Kartografski del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:
1 –       Pregledna situacija,                  M 1:50000
2 –       Načrt namenske rabe prostora
          – izsek iz prostorskih sestavin       (grafično
          dolgoročnega in srednjeročnega plana  merilo)
          Občine Trebnje,
          – izsek iz prostorskih ureditvenih    M 1:5000
          pogojev za naselje Mirna,
3 –       DOF s prikazom območja urejanja,      M 1:5000
4 –       Pregledna situacija s prikazom območjaM 1:5000
          urejanja,
5 –       Načrt parcele                         M 1:2000
6 –       Katastrski načrt s prikazom območja   M 1:1000
          urejanja,
7 –       Geodetski načrt,                      M 1:1000
8 –       Geodetski načrt s prikazom območja    M 1:1000
          urejanja,
9 –       Načrt ureditvenega območja,           M 1:1000
10 –      Načrt ureditvenega območja –          M 1:1000
          ureditvene enote,
11 –      Načrt parcelacije,                    M 1:1000
12 –      Načrt prometne infrastrukture,        M 1:1000
13 –      Načrt komunalno – energetske          M 1:1000
          infrastrukture,
14 –      Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,  M 1:1000
15 –      Rešitve in ukrepi za varstvo pred     M 1: 1000
          naravnimi in drugimi nesrečami
16 –      Karakteristični prečni prerezi        M 1:1000
          območja,
17 –      Karakteristični prečni prerezi cest,  M 1:50
18 –      Karakteristični prečni prerezi vodnih M 1:100
          kanalov,
19 –      Prikaz vplivov na sosednja območja.   M 1:1000.
Priloge OPPN so naslednje:
– izvleček iz prostorskega akta;
– strokovne podlage;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– obrazložitev in utemeljitev OPPN;
– povzetek za javnost;
– seznam aktov in predpisov;
– ocena stroškov za izvedbo OPPN.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
Obravnavano območje OPPN se nahaja v južnem delu naselja Mirna in je namenjeno prostorski ureditvi območja ob železniški progi s poslovno-industrijskimi objekti, ureditvijo manipulativnih, parkirnih, vodnih in zelenih površin ter pogojev urejanja obstoječih objektov.
Izhodišče za pripravo OPPN je Idejna zasnova za obrtno industrijsko območje Mirna (GPI d.o.o., Novo mesto, april 2005).
Pri načrtovanju poslovno industrijske cone je potrebno zagotoviti smiselno umeščanje objektov in ureditev v prostor. Pri tem se določijo tudi pogoji za gradnjo prometne in komunalne infrastrukture.
Zasnova predvidenih objektov obsega gradnjo enostavno oblikovanih poslovno-industrijskih stavb s prostori, ki bodo omogočali izvajanje različnih proizvodnih in skladiščnih dejavnosti, kakor tudi različnih trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnosti.
V sklopu urejanja območja je potrebno urediti dostop s prehodom preko železniške proge in uvozom v poslovno industrijsko območje na vzhodni strani območja OPPN.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
4. člen
Območje urejanja
Velikost celotnega obravnavanega območja je približno 7 ha in obsega:
– poslovno-industrijsko območje ter območje z obstoječo stanovanjsko pozidavo: parc. št.: 111, 114/13, 114/14, 114/15, 2296/9, 2298/3, 2298/4, 2298/10, 2298/11, 2298/12, 2298/14, 2298/24, 2298/25, 2298/26, 2298/27, 2298/28, 2298/29, 2298/31, 2298/32;
– območje železniškega prehoda: parc. št.: 2464/2, 2464/3;
– območje rekonstruiranega cestnega omrežja lokalnih cest: parc. št.: 99/2, 99/5, 99/6, 100/3, 100/4, 102/3, 102/4, 2214/1, 2214/2, 2223/2, 2224/3, 2224/4, 2226/3, 2226/4, 2229/5, 2229/6, 2229/7, 2230/3, 2230/4, 2230/5, 2230/6, 2231/5, 2231/6, 2231/8, 2232/4, 2236/4, 2236/5, 2236/6, 2236/7, 2296/25, 2298/16, 2298/17, 2298/19, 2298/22, 2298/23, 2298/30, 2298/33, 2345/3, 2345/15, 2345/16, 2345/17, 2354/1, 2354/2, 2354/3, 2355/2, 2355/4, 2355/5, 2355/6, 2355/7, vse k.o. Mirna.
5. člen
Meja območja
Ureditveno območje OPPN se nanaša na območje znotraj urbanistične zasnove naselja Mirna, ki je že načeto s poslovno industrijsko dejavnostjo.
Meja na severni strani poteka v smeri vzhod–zahod od obstoječega železniškega prehoda, in sicer vzporedno z železniško progo Trebnje–Sevnica. Na severovzhodni strani prečka železniško progo in zajame območje obstoječega križišča lokalnih cest LC 425241 Mirna–Debenec–Trebelno in LC 425251 Mirna–Mokronog. V nadaljevanju şe zalomi nazaj tako, da zajame območje lokalne ceste za smer Debenec na odseku med omenjenim križiščem in začetkom zaselka Zapuže. Od tu se odcepi krak meje tako, da zajame obstoječi kolovoz, ki poteka v smeri proti vzhodu in predstavlja bodočo (prestavljeno) traso omenjene lokalne ceste proti Mokronogu. Meja na vzhodni strani nato prečka lokalno cesto za smer Debenec, poteka po robu parcele obstoječe stanovanjske stavbe vse do odcepa za kmetijo, ki se nahaja na jugovzhodnem robu območja OPPN. Tu poteka po zahodnem robu dovozne ceste do te kmetije, zajame krak vodnega kanala neimenovanega potoka iz Zapuž, se nato v vznožju pobočja Radovica zalomi v smeri proti zahodu, ter v nadaljevanju poteka po južnem in jugozahodnem robu območja z obstoječo proizvodno dejavnostjo. Od tu poteka po robu obstoječe dovozne ceste in se na skrajnem zahodnem delu naveže nazaj na izhodiščno točko pri obstoječem prehodu preko železniške proge.
Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 6 – Katastrski načrt s prikazom območja urejanja.
6. člen
Ureditvene enote
Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer:
– Ureditvena enota A – obsega površine za gradnjo novih poslovno-industrijskih objektov (A1) in površine za širitev poslovno-industrijskih dejavnosti (A2);
– Ureditvena enota B – obsega obstoječ kompleks s proizvodno dejavnostjo (B1) in območje z obstoječo stanovanjsko pozidavo na začetku zaselka Zapuže (B2);
– Ureditvena enota C – obsega obstoječe (C1) in predvidene (C2) prometne površine, ter pas obstoječe železniške proge (C3);
– Ureditvena enota D – obsega vodne in zelene površine;
– Ureditvena enota E – obsega lokacije transformatorskih postaj in plinske postaje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
A. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
7. člen
Območje se v severnem delu nahaja v varovalnem pasu regionalne železniške proge Trebnje–Sevnica, kjer bo potrebno upoštevati predpisan odmik objektov od osi skrajnega tira.
Južno od kompleksa z obstoječo proizvodno dejavnostjo se nahaja Mkg23 zajetje z vrtino G-1, kjer je potrebno upoštevati Odlok o varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02).
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
Z novimi ureditvami prometne, energetske in komunalne infrastrukture oziroma objektov gospodarske javne infrastrukture, ki tvorijo omrežje, ki je v javno korist, bodo na določenih odsekih potrebni posegi izven območja OPPN, in sicer:
– priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje severozahodno ob železniški progi: parc. št. 2464/2;
– priključitev na obstoječe vodovodno omrežje severno ob železniški progi: parc. št. 2464/2;
– priključitev na rekonstruirano vodovodno omrežje v križišču lokalnih cest za Mokronog in Debenec: parc. št. 2354/2, 2229/5;
– rekonstrukcija vodovodnega omrežja zaradi rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja cest za Mokronog in Debenec: parc. št. 2231/8, 2230/5, 2230/6, 2464/2, 2464/3, 2230/3, 2229/5, 2232/3, 2226/3, 2236/6;
– urejanje vodnih kanalov ob železniški progi (odvodni jarek – 1: parc. št. 2464/2), vse k.o. Mirna.
Kolikor se izkaže, da obstoječi prepust pod železniško progo ne bo zagotavljal normalnega odvodnjavanja, bo potrebno predvideti rekonstrukcijo objekta prepusta v km 23+420 železniške proge. Obseg celotne dolžine rekonstrukcije prepusta se določi naknadno v projektni dokumentaciji.
Urejanje na območju OPPN (oblikovanje semaforiziranega prehoda preko železniške proge) bo vplivalo na širši prostor. Povečala se bo prometna obremenitev regionalne ceste R1-215 na vstopu v naselje Mirna. Na podlagi tega je bila izdelana Idejna zasnova Priključitev predvidene poslovno industrijske cone na regionalno cesto R1-215/1162 Trebnje–Mirna–Boštanj (št. proj.: P-56/2007, GPI d.o.o., Novo mesto, november 2007), ki naj bi reševala širšo prometno problematiko. Idejna zasnova je izdelana variantno in upošteva tudi traso poteka nove obvozne ceste naselja Mirna, in sicer po študiji IŠ-R6/2006, Acer Novo mesto d.o.o., november 2006.
Poleg navedenega je potrebno upoštevati tudi obstoječi stanovanjski območji na zahodni in vzhodni strani lokacije, katerima se zaradi novih gradenj in ureditev ne smejo poslabšati bivalni in drugi pogoji. Hkrati se stanovanjskemu objektu na parc. št. 2296/24 omogoči nov hišni priključek preko utopljenega robnika z osrednje ceste.
Omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega načrta 19 – Prikaz vplivov na sosednja območja.
B. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
8. člen
Vrste gradenj in vrste objektov
V območju OPPN je na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) po CC-SI klasifikaciji dopustna gradnja naslednjih objektov:
1. nestanovanjske stavbe – več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12420 Garažne stavbe
12510 Industrijske stavbe
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
2. stanovanjske stavbe – vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje (le znotraj ureditvene podenote B2):
11100 Enostanovanjske stavbe;
3. gradbeno inženirski objekti:
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21210 Glavne in regionalne železnice
21410 Mostovi in viadukti
21420 Predori in podhodi
21520 Pregrade in jezovi
21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi
22110 Naftovodi in prenosni plinovodi
22210 Distribucijski plinovodi
22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo
22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Dovoljene so še:
– gradnja manj zahtevnih oziroma višjih opornih zidov, manj zahtevnih oziroma višjih varovalnih ograj, urejanje vodnih kanalov ter zemeljska dela z nasipavanjem do ustrezne kote terena;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 16. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– spremembe namembnosti.
9. člen
Vrste dejavnosti
Obravnavano območje je poslovno-industrijsko, z obstoječim kompleksom s proizvodno dejavnostjo v jugozahodnem delu in enim obstoječim stanovanjskim objektom v severovzhodnem delu. Znotraj poslovno-industrijskih objektov je dopustna ureditev različnih dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje, trgovina, gostinstvo, storitve), ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja. Na območju OPPN je v skladu z veljavnimi predpisi dopustno tudi urejanje objektov in površin za namen urejenega parkiranja tovornih vozil.
Prav tako je dopustna ureditev dejavnosti v sklopu obstoječega stanovanjskega objekta oziroma znotraj ureditvene podenote B2, vendar le te mirnega, nehrupnega značaja, pri čemer dejavnost ne sme zasedati več kot polovico uporabne površine objekta. V primeru, da se obstoječa stanovanjska raba ne ohranja, je možno preoblikovanja te ureditvene podenote v skladu s pogoji urejanja za ureditveno podenoto A1, kar se nanaša tudi na dopustne dejavnosti.
Dejavnosti obstoječega proizvodnega kompleksa se ohranjajo. Možna je sprememba oziroma dopolnitev z dejavnostmi, ki so predpisane za ureditveno podenoto A1.
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektih dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
a) novi poslovno-industrijski objekti v ureditveni podenoti A1 in spremembe namembnosti / dejavnosti v ureditvenih podenotah A1 in B2
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10 Proizvodnja živil
11 Proizvodnja pijač
12 Proizvodnja tobačnih izdelkov
13 Proizvodnja tekstilij
14 Proizvodnja oblačil
15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva
17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov
21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (razen 23.5 Proizvodnja cementa, apna, mavca)
24 Proizvodnja kovin (le 24.2 Proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov in 24.3 Druga primarna predelava železa in jekla)
25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
27 Proizvodnja električnih naprav
28 Proizvodnja drugih strojev in naprav
29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (le 29.3 Proizvodnja delov in opreme za motorna vozila)
30 Proizvodnja drugih vozil in plovil (le 30.9 Proizvodnja drugih vozil)
31 Proizvodnja pohištva
32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (razen 32.11 Kovanje kovancev)
33 Popravila in montaža strojev in naprav (razen 33.15 Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov in 33.16 Popravila in vzdrževanje zračnih in vesoljskih plovil);
– F GRADBENIŠTVO
41 Gradnja stavb
42 Gradnja inženirskih objektov
43 Specializirana gradbena dela;
– G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE
49 Kopenski promet; cevovodni transport
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
53 Poštna in kurirska dejavnost (le 53.2 Druga poštna in kurirska dejavnost);
– I GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (razen 56.105 Turistične kmetije brez sob);
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
63 Druge informacijske dejavnosti;
– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve;
– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
68 Poslovanje z nepremičninami;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
69 Pravne in računovodske dejavnosti
70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje
73 Oglaševanje in raziskovanje trga
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77 Dajanje v najem in zakup
78 Zaposlovalne dejavnosti
79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti;
– S DRUGE DEJAVNOSTI
95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
96 Druge storitvene dejavnosti.
b) stanovanjska stavba v ureditveni podenoti B2
– C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (le 18.13 Priprava za tisk in objavo, 18.14 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti in 18.2 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa)
32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (razen 32.11 Kovanje kovancev, 32.3 Proizvodnja športne opreme in 32.5 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov);
– F GRADBENIŠTVO
43 Specializirana gradbena dela (razen 43.1 Pripravljalna dela na gradbišču);
– G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (razen 45.19 Trgovina z drugimi motornimi vozili)
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili (le 46.1 Posredništvo)
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (razen 47.8 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah in 47.9 Trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic);
– H PROMET IN SKLADIŠČENJE
49 Kopenski promet; cevovodni transport (le 49.32 Obratovanje taksijev in 49.42 Selitvena dejavnost)
53 Poštna in kurirska dejavnost (le 53.2 Druga poštna in kurirska dejavnost);
– I GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (le 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati, 56.103 Slaščičarne in kavarne, 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi in 56.3 Strežba pijač);
– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58 Založništvo (dovoljeno le 58.14 Izdajanje revij in druge periodike in 58.19 Drugo založništvo)
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
63 Druge informacijske dejavnosti;
– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov (razen 64.11 Centralno bančništvo ter 64.2 Dejavnost holdingov)
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve;
– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
68 Poslovanje z nepremičninami;
– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
69 Pravne in računovodske dejavnosti
70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje
73 Oglaševanje in raziskovanje trga
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
75 Veterinarstvo;
– N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77 Dajanje v najem in zakup
78 Zaposlovalne dejavnosti
79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti;
– Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86 Zdravstvo (razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost);
– S DRUGE DEJAVNOSTI
95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
96 Druge storitvene dejavnosti;
– T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
98 Raznovrstna proizvodnja gospodinjstev za lastno rabo.
c) območje za širitev poslovno-industrijskih dejavnosti v ureditveni podenoti A2
– H) PROMET IN SKLADIŠČENJE, dovoljene so:
49 Kopenski promet; cevovodni transport (razen 49.1 Železniški potniški promet, 49.2 Železniški tovorni promet, 49.392 Obratovanje žičnic in 49.5 Cevovodni transport),
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (razen 52.22 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu in 52.23 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu) in
53 Poštna in kurirska dejavnost.
Na parcelah predvidenih in obstoječih objektov je potrebno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
C. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
UREDITVENE ENOTE
10. člen
Ureditvena enota A
Zasnova cone prikazuje predlog pozidave zazidalnih otokov poslovno-industrijskih objektov na več parcelah ter območje za širitev poslovno-industrijske dejavnosti. Parcele in objekte je možno po potrebi tudi povečevati oziroma združevati, in sicer v primeru širitev dejavnosti ali ob pojavu nove, ki potrebuje več površin. Zazidalni otoki so med sabo ločeni z infrastrukturnimi koridorji v katerih je poleg prometnega omrežja prostor rezerviran tudi za lociranje glavnih komunalnih vodov. V ureditveni podenoti A1 je poleg gradnje poslovno-industrijskih objektov dovoljena tudi ureditev parkirišč za tovornjake.
A1 – poslovno-industrijski objekti
– nosilna konstrukcija:
– klasično zidana, montažna ali v kombinaciji obeh;
– temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal.
– horizontalni gabariti:
– pravokotne oblike;
– možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov;
– predviden osnovni objekt je velikosti 15 m × 25 m, katerega razpon je mogoče glede na potrebe specifične dejavnosti spreminjati, pri čemer ne smejo biti presežene stopnje izkoriščenosti zemljišč, ki so navedene v 18. členu odloka.
– vertikalni gabariti:
– P (pritličje) + 1 (nadstropje) + višina strešne konstrukcije;
– največ dve proizvodni / poslovni etaži + višina strešne konstrukcije, pri čemer maks. višina kote slemena oziroma najvišje točke objekta ne sme presegati 15 m oziroma višine slemena objekta z obstoječo proizvodno dejavnostjo;
– kletne etaže niso predvidene;
– objekti v skrajnem jugovzhodnem mejnem pasu območja OPPN, ki je najbližji zaselku Zapuže, obstoječi kmetiji in kmetijskim zemljiščem, naj se postopoma znižujejo, pri čemer se etažnost lahko ohranja;
– kota pritličja posameznega objekta lahko odstopa od utrjene kote terena za ±50 cm.
– streha:
– ravna streha – dopusten le minimalen naklon zaradi odvodnjavanja, ki je skrit v vencu objekta, ali simetrična dvokapnica v naklonu do največ 15°;
– kritine v rdečih, rjavih in sivih barvnih tonih.
– fasada:
– v osnovi členjena z okenskimi in vratnimi oziroma vhodnimi odprtinami, ki naj bodo pokončne in simetrično razporejene;
– odmik iz osnovne gradbene linije objekta na glavni fasadi je možen v toleranci ±10%;
– svetlejši barvni toni, dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za popestritev fasadnih ploskev in razgibanje barvne raznovrstnosti območja;
– strukturno naj se loči poslovni del objekta oziroma posameznega kompleksa od ostalega, industrijskega dela;
– vhodne oziroma obcestne fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali ...);
– dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;
– večje zasteklitve so dovoljene smiselno v skladu s tipologijo objekta, predvsem pa so dopustne pri oblikovanju fasade poslovnega (dela) objekta oziroma glavnega vhoda v poslovni del.
A2 – območje za širitev poslovno – industrijske dejavnosti
Območje se nahaja v vodovarstvenem območju v skladu z Odlokom o varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), in sicer v ožjem varstvenem pasu (cona 2) s strogim režimom varovanja, kjer je glede na namen predvidenega območja prepovedano:
a) graditi:
– proizvodne in obrtne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– poslovne objekte,
– skladišča nafte, naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov;
b) locirati odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov;
c) izvajati:
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– proizvodno in drugo dejavnost, katere emisije bi škodljivo vplivale na vodni vir;
d) odlagati odpadke.
V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opozorilnimi tablami.
V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno pod določenimi pogoji graditi skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 (s I. stopnjo zaščite), ki morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta.
OPPN predvideva ureditev parkirnih in manipulativnih površin na tem območju ter zunanjih skladišč.
11. člen
Ureditvena enota B
V ureditveni enoti se nahajajo obstoječi objekti, in sicer kompleks podjetja z obstoječo proizvodno dejavnostjo v jugozahodnem delu obravnavanega območja in stanovanjski objekt z objektom za lastne potrebe v severovzhodnem delu območja. V obeh ureditvenih podenotah so dopustne spremembe namembnosti v skladu s pogoji urejanja za ureditveno podenoto A1.
B1 – obstoječ kompleks s proizvodno dejavnostjo
– nosilna konstrukcija:
– ohranja se obstoječa konstrukcijska zasnova oziroma se ureja po pogojih za ureditveno podenoto A1.
– horizontalni gabariti:
– ohranjajo se obstoječi gabariti, v primeru novih gradenj so dovoljene dozidave k obstoječemu objektu oziroma se upoštevajo enaki pogoji kot v ureditveni podenoti A1.
– vertikalni gabariti:
– ohranjajo se obstoječi gabariti, v primeru novih gradenj pa se upoštevajo enaki pogoji kot v ureditveni podenoti A1, pri čemer se ohranja obstoječa kota pritličja z odstopanji za ±50 cm.
– streha:
– ohranjajo se obstoječe strehe, kritine in nakloni ter čopi in frčade, v primeru novih gradenj pa se upoštevajo enaki pogoji kot v ureditveni podenoti A1.
– fasada:
– ohranjajo se obstoječe fasade, v primeru novih gradenj in ureditev pa se upoštevajo enaki pogoji kot v ureditveni podenoti A1.
B2 – območje z obstoječo stanovanjsko pozidavo
a) stanovanjska stavba
– nosilna konstrukcija:
– klasično zidana ali montažna;
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječa konstrukcijska zasnova.
– horizontalni gabariti:
– ohranjajo se obstoječi gabariti stanovanjske stavbe. Možno je povečanje objekta kot je to predvideno za gradnjo nove stanovanjske stavbe z dozidavo.
V primeru gradnje novega stanovanjskega objekta s poslovno dejavnostjo se le ta prilagaja obstoječi lokalni tipologiji. Objekt je lahko širine največ 8-10 m, ter dolžine 10–12 m, s toleranco ±10% na min. in maks. širino. Možna je dozidava k osnovnemu objektu v velikosti 5 m × 5 m.
– vertikalni gabariti:
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječ gabarit;
– v primeru gradnje novega stanovanjskega objekta s poslovno dejavnostjo je dovoljena etažnost K (delno vkopana klet) + P (pritličje) + M (mansarda). Kota slemena dozidanega objekta mora biti nižja od kote slemena osnovnega objekta.
– streha:
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječa streha, kritina in naklon ter čopi;
– v primeru novih gradenj veljajo naslednji pogoji:
– streha je lahko simetrična dvokapnica v naklonu med 35–45°;
– kritina v rdečih in rjavih barvnih tonih;
– možna je izvedba čopov in dvokapnih frčad, in sicer v enakem naklonu kot pri osnovni strehi objekta.
– fasada:
– pri obstoječi stanovanjski stavbi se ohranja obstoječa fasada, zunanje stopnišče in hodnik;
– v primeru nove fasade veljajo naslednji pogoji:
– členjena z okenskimi in vratnimi oziroma vhodnimi odprtinami, ki naj bodo pokončne in simetrično razporejene;
– svetle barve (bela ali v pastelnih barvnih tonih), poudarjen cokl;
– dopustna je gradnja balkonov oziroma zunanjega stopnišča in hodnika po celotni dolžini vzdolžne fasade.
b) objekt za lastne potrebe
Obstoječ objekt za lastne potrebe na parceli stanovanjske stavbe se odstrani oziroma prestavi. V primeru gradnje novega objekta se za streho uporabi kritina v rdečih in rjavih barvnih tonih oziroma mora biti usklajena s kritino stanovanjskega objekta.
Ostali pogoji za gradnjo in oblikovni pogoji za tovrstne objekte so razvidni iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) oziroma iz 16. člena odloka.
V primeru, da se stanovanjska namembnost z možnostjo opravljanja mirnih dejavnosti ne ohranja, se območje lahko preoblikuje v skladu s pogoji, ki urejajo ureditveno podenoto A1. V tem primeru se del ali celotno območje ureditvene podenote B2 smatra kot del ureditvene podenote A1.
12. člen
Ureditvena enota C
Območje zajema predvidene in obstoječe prometne površine, ter pas železniške proge. Pogoji urejanja so podani v 20.–22. členu odloka.
13. člen
Ureditvena enota D
Ureditvena enota obsega vodne in zelene površine znotraj območja OPPN.
Urejanje vodnih površin je podano v 28. členu odloka.
Zelene površine se urejajo tako, da se zasadijo kvalitetna drevesa in grmovnice. Za premostitev višinskih razlik je možno oblikovanje brežin in teras.
14. člen
Ureditvena enota E
Ureditvena enota obsega lokacije transformatorskih postaj TP Mirna Zapuže, nove TP za oskrbo predvidenih poslovno-industrijskih objektov ter lokacijo plinske postaje.
15. člen
Usmeritve za organiziranje programa po etažah
Ureditvena enota A
A1 – Znotraj predvidenih poslovno-industrijskih objektov je možno organizirati različne dejavnosti kot so opredeljene pod a) v 9. členu odloka, in sicer v vseh etažah.
Predvidena je umestitev nestanovanjskih stavb – objektov za poslovno-industrijske dejavnosti. Ti objekti niso namenjeni bivanju. Poslovni del z glavnim vhodom se umešča z orientacijo proti internemu cestnemu omrežju, medtem ko se proizvodni del umešča zadaj za poslovnim delom.
V objektih, ki se nahajajo na vzhodnem in jugovzhodnem robu ureditvene podenote A1, v bližini zaselka Zapuže in kmetijskih površin, se umeščajo bolj mirne in manj moteče dejavnosti glede hrupa in emisij.
A2 – Na tem območju, ki je varovano zaradi vodnega vira, so možne dejavnosti, kot so za to ureditveno podenoto opredeljene pod c) v 9. členu odloka.
Ureditvena enota B
B1 – V obstoječem kompleksu se ohranjajo obstoječe dejavnosti še naprej. Poleg njih so na tem območju v primeru sprememb v kompleksu dopustne tudi dejavnosti, ki so dovoljene v ureditveni podenoti A1.
B2 – Dejavnosti so opredeljene pod b) v 9. členu odloka. Organizirajo se lahko le v sklopu pritličnih in kletnih prostorov objekta, medtem ko je mansardni del namenjen izključno bivanju.
V primeru preoblikovanja območja iz podenote B2 v podenoto A1 so zaradi poslovno-industrijske gradnje dopustne dejavnosti pod a), kot so navedene v 9. členu tega odloka. Če je obstoječ objekt podkleten, se kletni prostori ohranjajo in lahko namenijo za dejavnost.
16. člen
Nezahtevni in enostavni objekti
V območju OPPN je poleg poslovno-industrijskih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08):
Ureditvena enota A
A1
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (garaža, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture, mala komunalna čistilna naprava); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja, razen spominskih plošč; objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave).
A2
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (garaža, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja, razen spominskih plošč; objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja; urbana oprema (transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Pri postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov v tej ureditveni enoti je potrebno upoštevati določila glede varovanja vodnega vira v skladu z Odlokom o varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02).
Ureditvena enota B
B1
– Enako kot v ureditveni podenoti A1.
B2
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče); začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik); spominska obeležja, razen spominskih plošč; objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: objekt za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti vodne infrastrukture); spominska obeležja, razen spominskih plošč; objekt za oglaševanje;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja); začasni objekti (objekti – namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot); spominska obeležja; urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Ureditvena enota D
– nezahtevni objekti: objekt za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (objekti vodne infrastrukture);
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja).
Ureditvena enota E
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti).
Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– drvarnica, garaža, lopa, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt: oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada, predvsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom skritim v vencu;
– škarpa in podporni zid: vidna površina je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami.
Ostali pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč), ki niso posebej določeni v OPPN, se urejajo z omenjeno uredbo. Pri tem velja, da je gradnja opornih zidov in ograj možna tudi na mejo parcele.
17. člen
Glavni dovozi, dostopi in vhodi
Ureditvena enota A
Glavni dovoz v območje OPPN se vrši z obstoječega cestnega omrežja. Napajanje obravnavanega območja je v bodoče predvideno le preko križišča lokalnih cest za Debenec in za Mokronog na vzhodni strani.
Glavni dostop do predvidenih poslovno-industrijskih objektov je predviden preko internega cestnega omrežja, in sicer z osrednje (primarne) ceste in tudi s sekundarne ceste z obračališčem (kolikor bo potreba, da se zgradi).
Poleg dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi peš dostop in prehod, in sicer preko hodnikov za pešce ob osrednji in sekundarni cesti.
Glavni vhodi v objekte so predvideni z vhodnih fasad oziroma tako, da so orientirani k internim cestam oziroma k najpomembnejšemu javnemu prostoru.
Dostop v območje za širitev poslovno-industrijskih dejavnosti (ureditvena podenota A2) je možen le v podaljšku oziroma preko parcel objektov s poslovno-industrijsko dejavnostjo.
Ureditvena enota B
Glavni dovoz in dostop do podjetja z obstoječo proizvodno dejavnostjo se ohranja. Po izgradnji novega križišča oziroma rekonstrukciji lokalnega cestnega omrežja in izgradnji osrednje ceste bo dovoz možen z vzhodne strani.
Dovoz do stanovanjskega območja na vzhodni strani ob železniški progi se zaradi rekonstrukcije lokalne ceste proti Debencu prestavi tako, da bo možen z južne strani, in sicer preko križišča na osrednji cesti ter v nadaljevanju po novi dovozni cesti, ki prečka vodni kanal. Dovoz je variantno mogoče urejati tudi iz zemljišč v ureditveni podenoti A1.
Poleg dostopa za osebna in tovorna vozila je možen tudi peš dostop in prehod, in sicer preko hodnikov za pešce.
Obstoječi glavni vhodi v objekte se ohranjajo oziroma se oblikujejo na fasadah, ki mejijo na najpomembnejši javni prostor.
Ureditvena enota D
Dovozi in do vodnih in zelenih površin so možni preko javnega prometnega omrežja ter preko posameznih parcel, kjer pa objekti in ureditve ne smejo ovirati dostopnosti.
Ureditvena enota E
Glavni dovoz do transformatorske postaje in plinske postaje je možen iz javnega prometnega omrežja, saj se obe lokaciji nahajata tik ob osrednji cesti.
18. člen
Usmeritve za ureditev parcel
Ureditvena enota A
A1
Dovoljena je gradnja poslovno-industrijskih objektov.
Na parcelah je možna gradnja nadstrešnic za vozila na zunanjih parkirnih površinah ter gradnja manj zahtevnih opornih zidov in oblikovanje brežin za ureditev terena. Mogoča je tudi gradnja zunanjih skladišč ter enostavnih in nezahtevnih objektov po pogojih podanih v 16. členu odloka.
V namen fizičnega varovanja objektov in površin oziroma varovanja premoženja je dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v montažni izvedbi.
Na parceli je možna gradnja več objektov, dozidave in nadzidave, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Ob združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati tudi objekte, pri čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti zemljišča, ki je podana v nadaljevanju.
Na parcelah je možno namesto poslovno-industrijskih objektov urediti samo parkirišča za tovorna vozila s pripadajočimi objekti, in sicer v skladu s tehničnimi zahtevami za urejanje tovrstnih površin.
Ostali pogoji za urejanje parcel:
– pozidanost:
– V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za območja proizvodnih dejavnosti in mešana območja predlagan naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom, ki ne sme biti presežena:
+--------------------------------------+------------+----------+
|Namenska raba parcele                 |   Faktor   |  Faktor  |
|                                      |zazidanosti |izrabe (i)|
|                                      |    (z)     |          |
+--------------------------------------+------------+----------+
|Območja proizvodnih dejavnosti        |    0,8     |   2,4    |
+--------------------------------------+------------+----------+
|Mešana območja                        |    0,6     |   1,2    |
+--------------------------------------+------------+----------+
– Nepozidani del parcele se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi za zasaditev in zazelenitev. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo parcele, kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov in oblikovanje brežin.
– V primeru gradnje parkirišča za tovornjake oziroma oblikovanja parcele za namen urejenega parkiranja za motorna vozila, se dopusti ureditev enega ali več parkirnih in manipulativnih platójev ter gradnja pripadajočih objektov na površini s faktorjem zazidanosti 0,9. Preostali del parcele se nameni zelenim površinam.
– glavna linija: vzporedna ali pravokotna z javno dovozno cesto.
– glavni vhodi v objekte: oblikujejo se na fasadi, ki meji na najpomembnejši javni prostor, pri čemer velja, da se poslovni del objekta orentira k javni dovozni cesti, proizvodni del pa umika v ozadje.
– odmiki objektov:
– od meje parcele najmanj 5 m;
– večji odmiki se določijo le v primeru, ko zakonodaja ali podzakonski predpisi določajo drugače (npr. v primeru poseganja v varovalne pasove in varovana območja);
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov se urejajo v skladu s 16. členom odloka;
– manj zahtevni oporni zidovi so lahko postavljeni na mejo parcele, vendar le v primeru, da temelj zidu ne sega v območje sosednje parcele, sicer je potreben ustrezen odmik.
– parkirne površine: zagotovi se ustrezno število parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1.del, Ljubljana 1991) ter primeren manipulacijski prostor.
– kota terena: zemljišče na parceli se utrdi na koto terena približno 247.50 (±1 m) oziroma lahko odstopa od višinske kote dovoznih cest za ±0,5 m.
A2
Na parceli je možno urejanje parkirnih in manipulativnih površin, zunanjih skladišč, nadstrešnic za vozila na zunanjih parkirnih površinah ter gradnja manj zahtevnih opornih zidov in oblikovanje brežin za ureditev terena. Mogoča je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 16. členu odloka.
V namen fizičnega varovanja objektov in površin oziroma varovanja premoženja je dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v montažni izvedbi.
Zemljišče na parceli se utrdi na koto terena približno 247.50 (±1 m) oziroma lahko odstopa od višinske kote dovoznih cest za ±0,5 m.
Območje parcele za širitev poslovno – proizvodnih dejavnosti se ureja tako, da se varuje vodni vir.
Ureditvena enota B
B1
Urejanje parcele tovarne z obstoječo proizvodno dejavnostjo je možno po pogojih iz ureditvene enote A1.
B2
Dovoljeno je urejanje obstoječega stanovanjskega območja, v sklopu katerega so dopustne dejavnosti navedene v 9. členu odloka. Urejanje parcele v tej podenoti je mogoče tudi po pogojih urejanja, ki veljajo za ureditveno podenoto A1. V tem primeru se šteje, da je prišlo do spremembe parcele oziroma območja iz B2 v A1.
Na parceli je možna gradnja manj zahtevnih opornih zidov in oblikovanje brežin za ureditev terena. Mogoča je tudi gradnja zunanjih skladišč, nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 16. členu odloka.
V namen fizičnega varovanja objektov in površin oziroma varovanja premoženja je dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v montažni izvedbi.
Na parceli oziroma parcelah je možna gradnja le po enega stanovanjskega objekta, dozidave in nadzidave, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Ob združevanju parcel je možno združiti oziroma povezati tudi objekte, pri čemer ne sme biti presežena stopnja izkoriščenosti zemljišča, ki je podana v nadaljevanju.
Ostali pogoji za urejanje parcel:
– pozidanost:
– V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za stanovanjska in mešana območja predlagan naslednji kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom, ki ne sme biti presežen:
+--------------------------------------+------------+----------+
|Namenska raba parcele                 |   Faktor   |  Faktor  |
|                                      |zazidanosti |izrabe (i)|
|                                      |    (z)     |          |
+--------------------------------------+------------+----------+
|Čista in splošna stanovanjska območja |    0,4     |   1,2    |
+--------------------------------------+------------+----------+
|Mešana območja                        |    0,6     |   1,2    |
+--------------------------------------+------------+----------+
– Nepozidani del parcele se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi za zasaditev in zazelenitev. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo parcele, kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov in oblikovanje brežin.
– glavna gradbena linija: vzporedna ali pravokotna z javno dovozno cesto.
– glavni vhod v objekt: oblikuje se na fasadi, ki meji na najpomembnejši javni prostor, pri čemer velja, da se poslovni del objekta orentira k javni dovozni cesti.
– odmiki objektov:
– od meje parcele najmanj 3 m;
– v primeru spremembe namembnosti oziroma preoblikovanja območja v skladu s pogoji urejanja za ureditveno podenoto A1, se obstoječi odmik objekta od parcelne meje lahko ohrani;
– večji odmiki se določijo le v primeru, ko zakonodaja ali podzakonski predpisi določajo drugače (npr. v primeru poseganja v varovalne pasove in varovana območja);
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov se urejajo v skladu z določili 16. člena odloka;
– manj zahtevni oporni zidovi so lahko postavljeni na mejo parcele, vendar le v primeru, da temelj zidu ne sega v območje sosednje parcele, sicer je potreben ustrezen odmik.
– parkirne površine: zagotovi se ustrezno število parkirnih mest za konkretno dejavnost, in sicer v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1.del, Ljubljana 1991) ter primeren manipulacijski prostor.
– kota terena: ohranja se obstoječa kota terena; V primeru novih gradenj ter gradnje po pogojih, ki veljajo za ureditveno podenoto A1 se zemljišče na tem območju lahko utrdi na koto terena približno 247.50 (±1 m) oziroma lahko odstopa od višinske kote dovoznih cest za ±0,5 m.
Ureditvena enota C
Možna je gradnja in urejanje parcel po pogojih podanih v 20.–22. členu odloka ter nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 15. členu odloka.
Ureditvena enota D
Dovoljeno je urejanje vodnega in zelenega pasu ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 15. členu odloka. Nova zasaditev z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami se izvaja v dogovoru s strokovnjakom s tega področja. Za prečkanje vodnih kanalov je dovoljena gradnja prepustov oziroma mostov.
Ureditvena enota E
V namen fizičnega varovanja objektov in površin je okrog plinske postaje in po potrebi tudi okrog TP dopustna postavitev manj zahtevnih varovalnih ograj, ki pa naj ne presegajo višine 4 m. Možna je postavitev na grajeni podstavek v višini do največ 0,5 m, preostali del pa se izvede v montažni izvedbi.
19. člen
Urejanje javnih, poljavnih in zelenih površin
Elementi urbane opreme, ki jo je potrebno ali smiselno uporabiti pri urejanju javnih in poljavnih površin na območju OPPN so ulične svetilke, objekti za oglaševanje, telefonska govorilnica, koši za smeti, cvetlična korita, stojala za kolesa, klopi za sedenje ...
– Urejanje javnih površin
Ob osrednji (primarni) in sekundarni cesti ter ob lokalnih cestah v severovzhodnem delu, ki se rekonstruirajo, se uredi hodnike za pešce, namesti luči javne razsvetljave, uredi ustrezno prometno signalizacijo ter odvodnjavanje.
Vse javne površine so razvidne iz grafičnega načrta 11 – Načrt parcelacije.
– Urejanje poljavnih površin
Površine okrog poslovno-industrijskih objektov se utrdi s tlakovano ali monolitno površino za namen manipulacije z vozili, parkiranje zaposlenih in obiskovalcev ter za peš promet. Ob objektih, kjer se bo odvijala gostinska dejavnost, je možna ureditev sezonskih gostinskih vrtov.
– Urejanje zelenih površin
Ob objektih je predvidena zazelenitev z različnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ker poslovno-industrijsko območje (ureditvena enota A) na vzhodni in jugovzhodni strani meji na stanovanjske površine zaselka Zapuže, kmetijo in kmetijske površine, se predvidi razmejitev oziroma zelena bariera v pasu širine minimalno 3 m, ki mora v čim večji meri zakriti poglede na predvideno cono in s tem omiliti prehod med območji.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
PROMETNO OMREŽJE
20. člen
Pogoji za izvedbo prometnega omrežja
Cestni promet
Obstoječe cestno omrežje predstavlja osnovo na katero se navezujejo nove prometne ureditve na obravnavanem območju. OPPN predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi:
– novogradnje oziroma podaljški obstoječih cest,
– rekonstrukcije obstoječih cest in križišč,
– ureditev križišča lokalnih cest ter prehoda preko železniške proge,
– izgradnjo hodnikov za pešce,
– upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide,
– ureditev parkirnih površin ob objektih z dejavnostjo.
Prometna shema na obravnavanem območju je zasnovana tako, da znotraj cone glavnina prometa poteka po osrednji (primarni) cesti. Nanjo se navezuje sekundarna cesta z krožnim obračališčem na koncu. Uvoz in izvoz iz cone sta možna v prvi fazi še na obstoječe prometno omrežje na severozahodni strani preko obstoječega železniškega prehoda.
Vse nove parcele se bodo priključevale na novo vzpostavljen prometni režim dograjenih sistemov cest. Na nove in obnovljene cestne povezave se bodo priključevali tudi nekateri obstoječi objekti.
Poleg urejanja prostora za motorni promet so ob cestnih povezavah predvidene ureditve tudi za pešce z namenom, da se vzpostavi dobra prehodnost območja.
Za nov uvoz in izvoz iz cone je bil izdelan projekt Cestno železniški prehod Mirna LC 425241 Mirna–Trebelno in LC 425251 Mirna–Mokronog (faza: PGD, št. 214/04, junij 2005, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto). V omenjenem projektu je predlagano oblikovanje enotnega križišča, in sicer s cesto za dostop iz / v cono ter obema lokalnima cestama v smeri proti Debencu in Mokronogu. Rekonstruiran prehod preko železniške proge na cesti LC 425251 Mirna–Mokronog se opremi s svetlobnimi znaki in postavitvijo polzapornic skladno z (po posebnem načrtu) izdelano projektno dokumentacijo (proj. št. 1026.01, M.Y. inženiring d.o.o.).
Reševanje vplivov ureditev na območju OPPN na širšo prometno situacijo v naselju Mirna je razvidno v 7. členu odloka.
Nove gradnje prometnega omrežja, rekonstrukcije cest in ureditve križišča so zajete v ureditveno enoto C, ki se deli na podenoti C1 – predvidene prometne površine in C2 – obstoječe prometne površine. Prehod preko železniške proge, ki se rekonstruira, je prikazan v ureditveni podenoti C3. Urejanje prometnih površin in železniškega prehoda je razvidno iz grafičnega načrta 12 – Načrt prometne infrastrukture.
Železniški promet
Na severu meji obravnavana cona na železniško progo Sevnica–Trebnje. Zemljišče proge je del območja OPPN le v severovzhodnem delu. Tu posega v območje modernizacije/gradnje NPr 23.3 na železniški progi št. 81 Sevnica-Trebnje, zato bo vse nove posege potrebno prilagoditi novo nastali situaciji po končani modernizaciji NPr 23.3 na železniški progi št. 81 Sevnica–Trebnje.
Iz grafičnih prilog je razvidna os obstoječega tira. V prvi fazi, do rekonstrukcije nivojskega prehoda čez železniško progo, rekonstrukcije lokalnih cest in križišča ter izgradnje osrednje ceste v celoti, se bo koristil obstoječ železniški prehod na zahodni strani območja. V sklopu študije obvozne ceste na Mirni (IŠ-R6/2006, Acer Novo mesto d.o.o., november 2006), se izdeluje tudi prometna študija, ki bo upoštevala že narejen projekt Cestno železniški prehod Mirna LC 425 241 Mirna–Trebelno LC 425 251 Mirna–Mokronog (faza: PGD, št. proj. 214/04, junij 2005, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto). Upoštevati je potrebno bodočo traso železniških SVTK kablov za zavarovanje nivojskega prehoda NPr 23.3.
Predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8 m od osi skrajnega obstoječega tira. Objekti višine do 15 m, naj bodo oddaljeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira. Pri objektih, ki so višji od 15 m, se za vsak meter višine doda 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira.
Ne dopušča se posegov v območje zračne linije, ki poteka prav tako levo ob železniški progi št. 81 Sevnica–Trebnje.
Kota terena nepozidanega območja v poslovno industrijski coni Mirna se bo z novimi ureditvami dvignila približno na koto pritličja obstoječega kompleksa s proizvodno dejavnostjo. Z dvigom terena le delno posegamo na zemljišče železnice. Na severozahodnem delu cone, kjer se železniško telo odvodnjava po terenu, se predvidi nov jarek. Na severovzhodnem delu cone pa se zaradi predvidenega dviga terena podaljša brežina jarka proti notranjosti območja. Dno obstoječega jarka se po celotni dolžini izravna. Predvideno je odvodnjavanje zalednih voda iz območja cone v obravnavan jarek. S hidravličnimi izračuni je preverjena hidravlična zmogljivost jarkov.
Kolikor se izkaže, da obstoječi prepust ne zagotavlja normalnega odvodnjavanja, je potrebno predvideti rekonstrukcijo objekta prepusta v km 23+420 železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje.
Za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).
21. člen
Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišča
Ureditvena enota C
C1 – predvidene prometne površine
Pri načrtovanju novega poslovno industrijskega kompleksa je predvidena gradnja dveh novih cest. Osrednja (primarna) cesta preko novega poslovno industrijskega kompleksa je predvidena s potekom v smeri vzhod–zahod ter z enostranskim hodnikom za pešce. Nanjo se naveže sekundarna cesta s potekom v smeri sever–jug, z obračališčem na koncu in ob kateri je prav tako predviden enostranski hodnik za pešce.
Gradnja sekundarne ceste, kakor tudi ostale infrastrukture v njenem koridorju, ni obvezna in je vezana na način oblikovanja parcel v območju južno od osrednje ceste.
– Osrednja cesta
Osrednja cesta je dolga 450 m (v zahodnem delu v dolžini 215 m zajema traso dovozne ceste do obstoječega proizvodnega kompleksa), ima enostranski prečni nagib 2,5% in je z obeh straneh omejena z robniki.
Normalni profil osrednje ceste znaša:
    – bankina                              1 × 0,75 = 0,75 m
    – vozna pasova                         2 × 3,00 = 6,00 m
    – hodnik za pešce                      1 × 1,50 = 1,50 m
    – bankina                              1 × 0,50 = 0,50 m
------------------------------------------------------------
    skupaj                                            8,75 m
– Sekundarna cesta
Sekundarna cesta je dolga 98 m, ima enostranski prečni nagib 2,5% in je z obeh straneh omejena z robniki.
Pri dostopih do objektov, smetnjakov in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v utopljeni obliki. Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno gibanje telesno hendikepiranih oseb.
Normalni profil sekundarne ceste znaša:
    – bankina                              1 × 0,75 = 0,75 m
    – vozna pasova                         2 × 3,00 = 6,00 m
    – hodnik za pešce                      1 × 1,50 = 1,50 m
    – bankina                              1 × 0,50 = 0,50 m
------------------------------------------------------------
     skupaj                                           8,75 m
Osrednja cesta se v severozahodnem delu navezuje na javno pot JP 926331 (širina varovalnega pasu: 6 m) Zabrdje–Pod Radovnico ter nato v drugi fazi (po realizaciji projekta rekonstrucije prometnega omrežja in prehoda preko železniške proge ter izgradnji osrednje ceste) v križišče LC 425 241 Mirna–Debenec–Trebelno (širina varovalnega pasu: 8 m) in LC 425 251 Mirna–Mokronog (širina varovalnega pasu: 8 m).
C2 – obstoječe prometne površine
Možna je rekonstrukcija obstoječih prometnih površin, pri čemer se tehnični elementi prilagodijo novo nastali situaciji v prostoru. Ob obstoječih prometnicah se urejajo hodniki za pešce.
Obstoječa dovozna cesta v zahodnem delu območja se rekonstruira tako, da se upoštevajo tehnični elementi za gradnjo osrednje ceste.
Rekonstruirajo se tudi križišče in lokalni cesti v severovzhodnem delu območja OPPN, kar se izvaja sočasno z urejanjem nivojskega prehoda preko železniške proge. Pri urejanju tega dela območja OPPN bo potrebno oblikovanje brežin v obcestnem pasu za ublažitev prehoda med nivojem prometnih površin in obstoječim terenom. Na delu, kjer rekonstruirana lokalna cesta meji na parcelo stanovanjske hiše, se ukine dovoz do te hiše in prestavi s severne strani na južno stran. Nov dovoz je možen s križišča na osrednji cesti v vzhodnem delu, s katerega je urejen tudi priključek na dovozno cesto do kmetije. Dovoz prečka vodni kanal, ki razmejuje parcelo stanovanjske hiše (ureditvena podenota B2) in območje ureditvene podenote A1. Na mestu, kjer se ukine dovoz, se zaradi premostitve višinske razlike zgradi oporni zid, vzdolž ceste.
C3 – pas obstoječe železniške proge
Predvidena je ureditev nivojskega prečkanja železniške proge (semaforizacija in postavitev polzapornic), kar se izvaja sočasno z rekonstrukcijo omenjenih lokalnih cest na tem delu.
22. člen
Ureditev prometnih površin
Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
Hodnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim robnikom.
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodnik za pešce pa je lahko tudi v drugih izvedbah.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
ENERGETSKO OMREŽJE
23. člen
Električno omrežje
Za napajanje območja z električno energijo je predvidena uporaba obstoječih transformatorskih postaj (TP Mirna in TP Mirna Zapuže). Za primer povečanih potreb po oskrbi z električno energijo je predvidena gradnja nove transformatorske postaje (TP s pripadajočim 20 kV kablovodom).
Lokacija nove TP je, zaradi optimalne oskrbe celotnega območja z električno energijo, predvidena ob osrednji cesti v središču obravnavane cone. Nova TP se bo vzankala v TP Zapuže in TP Mirna. Za prestavitev in vzankanje nove TP je potrebna gradnja 6-cevne elektrokabelske kanalizacije v osrednji cesti, od kabelske kanalizacije v osrednji cesti do nove TP v coni pa 9-cevno.
Zaradi novih ureditev je predvidena prestavitev srednjenapetostnega (SN) voda ob železniški progi v novo elektrokabelsko kanalizacijo s predvidenimi kabelskimi jaški vzdolž osrednje ceste (pod površino pločnika oziroma bankine) in delna prestavitev SN voda, ki poteka južno od proge.
V vzhodnem delu območja OPPN je predvidena nova kabelska kanalizacija za prestavitev obstoječih SN vodov, katere potek je ob rekonstruirani lokalni cesti (pod površino pločnika oziroma bankine) LC 425 241 Mirna–Trebelno in LC 425 251 Mirna–Mokronog ob predvideni TK kabelski kanalizaciji.
Sekundarni vodi – nizkonapetostni elektroenergetski razvod je predviden v elektro kabelski kanalizaciji skupaj z ostalimi komunalnimi vodi v dovoznih cestah. Trasa kabelske kanalizacije je načrtovana tako, da so jaški postavljeni na medsebojni oddaljenosti od 40 do 70 m, v odvisnosti od drugih gradbenih elementov infrastrukture. Kabelska kanalizacija se izdela iz PVC cevi ø 160 in poteka ob TK kabelski kanalizaciji.
Za priklop objektov na elektro omrežje je potrebno zgraditi tudi prostostoječe merilno priključne omarice na vedno dostopnem mestu (možno tudi za več odjemnih mest) in velikosti glede na število odjemnih mest. Priključne omarice naj vsebujejo merilno opremo (števce) z možnostjo optičnega odčitavanja.
Upoštevati je potrebno smernice upravljavca Elektro Celje, d.d., št. RA K/33202/2007-FK, z dne 25. 7. 2007.
24. člen
Javna razsvetljava
Z novimi ureditvami je predvidena postavitev luči javne razsvetljave ob cestah znotraj območja OPPN.
Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in kandelaberskih svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Nova kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø 60 in se v severovzhodnem delu območja OPPN, ob LC 425241, naveže na rekonstruirano omrežje javne razsvetljave.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno od 20–30 m. Višina namestitve svetilk je 5-6 m. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07).
25. člen
Plinovodno omrežje
Za ogrevanje in drugo uporabo je, kot eden od možnih virov oskrbe, predvidena uporaba sekundarnega plinovodnega omrežja. Za potrebe oskrbe območja bo potrebno dograditi distribucijsko plinovodno omrežje z navezavo na predvideno plinsko postajo. Gradnja plinske postaje je predvidena v prvi fazi, ker ni javnega mestnega plinovoda na katerega bi se cona lahko priključila. Lokacija plinske postaje je predvidena tik ob osrednji cesti.
Znotraj območja industrijsko poslovne cone je predviden potek sekundarnega plinovoda skupaj z ostalimi komunalnimi napravimi v cestah. Pri tem je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02).
Prenosno omrežje zemeljskega plina
Preko območja OPPN poteka v smeri sever–jug predvidena trasa magistralnega plinovoda (upravljavec Geoplin plinovodi). Potek trase je definiran z Odlokom o lokacijskem načrtu (LN) plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/1989) in še ni izveden. Plinovod z oznako PE 53 je predviden iz premera cevi DN 150 in tlakom 50bar. in še ni izveden.
Na podlagi Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02) je potrebno pri graditvi ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj. Upoštevati je potrebno varnostni pas plinovoda, ki znaša 5 m na vsako stran od osi plinovoda, in ima v njem upravljavec vedno pravico dostopa. Stavbe ali območja, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe morajo biti od plinovoda oddaljene vsaj 16 m. Za druge objekte (skladišča ...), kjer se osebe ne zadržujejo pogosto, pa je varnostni odmik 5 m.
Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo / EZ-UPB2), za poseganja v nadzorovani pas plinovoda (2x100 m) pa se poleg omenjenega pravilnika upošteva tudi Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05).
OMREŽJE ZVEZ
26. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Novi objekti v načrtovani coni se priključijo na obstoječe TK omrežje po pogojih upravljavca TK omrežja. Točka navezave je predvidena na severozahodni strani ob javni poti JP 926331 Zabrdje–Pod Radovnico na obstoječem TK jašku.
V severovzhodnem delu območja OPPN je predvidena nova kabelska kanalizacija za prestavitev obstoječih TK vodov, katere potek je ob rekonstruirani lokalni cesti LC 425 241 Mirna–Trebelno in LC 425 251 Mirna–Mokronog, in sicer ob predvideni elektro kabelski kanalizaciji. Objekti se lahko priključujejo na TK omrežje tudi v tem delu.
TK omrežje je predvideno v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški.
Pri poteku preko prometnih površin se kabelska kanalizacija obbetonira. Približevanje in morebitno križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.
Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca omrežja priključiti tudi na širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje.
27. člen
Kabelsko komunikacijsko omrežje
Na območju OPPN je možno zgraditi TK kabelsko kanalizacijo za potrebe kabelskego komunikacijskega omrežja različnih upravljavcev.
KOMUNALNO OMREŽJE
28. člen
Vodovodno omrežje
Področje predmetnega OPPN bo s pitno, sanitarno in požarno vodo oskrbovano iz obstoječega vodovoda. Predvidena je navezava na cevovod premera 110 mm, ki seka obravnavano območje in vodi do obstoječega proizvodnega kompleksa ter navezava na cevovod ob lokalni cesti za Debenec, ki se bo rekonstruiral skupaj s cesto in železniškim prehodom. Obnova vodovoda je predvidena tudi ob lokalni cesti za Mokronog, in sicer sočasno z rekonstrukcijo lokalnih cest LC 425 241 Mirna – Trebelno in LC 425 251 Mirna – Mokronog.
Razvod hidrantnega omrežja vključno s potrebnimi hidranti je predviden ob osrednji in sekundarni cesti s katerega je predvideno tudi napajanje objektov.
Na severni strani ureditvenega območja poteka vzporedno z železniško progo trasa vodovoda (cev PE 75), ki napaja zaselek Zapuže. Potek te trase se ohranja.
Pri izdelavi zasnove vodovodnega omrežja s potrebnimi odmiki naj se upoštevajo tehnični normativi iz Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 52/99). V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen pretok vode. Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v gibanju, niso dovoljeni.
Požarna voda
Požarno varnost se zagotavlja z ustreznim številom hidrantov, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Obstoječe hidrantno omrežje na območju OPPN se dogradi. Hidranti morajo biti nameščeni tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
Obstoječe vodovodno omrežje ima ustrezen tlak za zagotavljanje požarnega varstva, toda večje količine vode za gašenje s hidranti so omejene. Na izvoru je na razpolago stalen dotok vode s kapaciteto 25 l/s v sušnem obdobju. Ta količina se do poslovno industrijske cone delno zmanjša zaradi odvzema, vendar ne bistveno, ker cona leži na najnižji točki omrežja. Rezervoar z zalogo vode ni na razpolago.
29. člen
Kanalizacijsko omrežje
Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu. Padavinske vode s strešin se odvodnjavajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Onesnažene padavinske vode s prometnih površin se morajo pred iztokom v kanalizacijo za odvod padavinskih voda očistiti v lovilcu olj.
Tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo ustrezno prečistiti, v skladu Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Investitor mora od upravljavca pridobiti tudi soglasje za priključitev na čistilno napravo Mirna.
Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati tudi ostale določbe Odloka o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 75/96) ter Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje.
Komunalne odpadne vode
Priključitev predvidenega kanalizacijskega sistema za odvod odpadnih (fekalne in tehnološke) komunalnih voda na obstoječo kanalizacijo je predvidena z navezavo na obstoječi javni kanal PVC fi 300 mm, ki poteka v vzhodnem delu obravnavanega območja. V nadaljevanju se vse odpadne komunalne vode odvodnjavajo na obstoječ centralni kanalizacijski sistem v čistilno napravo Mirna.
Za potrebe poslovno-industrijske cone so predvideni kanali za odvod odpadne komunalne vode v vozišču osrednje in sekundarne ceste. Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
Padavinske vode
Za potrebe poslovno industrijske cone je predvidena kanalizacija za odvod padavinskih voda v vozišču predvidenih cest. Prav tako je predvideno odvodnjavanje lokalnih cest v severovzhodnem delu območja OPPN. Odpadne padavinske vode se bodo odvodnjavale preko kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih vod v jarke, ki se bodo z novimi ureditvami regulirali oziroma delno preoblikovali.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se bodo odvajale preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske vode s streh se direktno odvajajo v kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Novozgrajena kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6 let, po podatkih hidrometerološke postaje Novo mesto:
– odtočni čas:                                           15 min
– pogostost naliva:                                         n=1
– intenziteta naliva                            q=159,7 l/s/ha.
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka (Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Jože Kolar, 1983):
– I           = 0,10 za zelene površine, parke in vrtove,
– II          = 0,70 za zazidane površine s tlakovanimi dvorišči
– III         = 0,90 za tlakovane in asfaltirane površine.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Ureditev jarkov na območju OPPN
Na obravnavanem območju je več odprtih jarkov za odvodnjavanje zaledne vode. Za namen urejanja obravnavanega območja je bilo izdelano Hidrotehnično poročilo in projekt PGD ureditve odvodnih jarkov (GPI d.o.o., junij 2007).
Z novo pozidavo se končna ureditev terena na območju predvidenih poslovno-industrijskih objektov dvigne za približno 2–3 m. Zaradi tega je predvidena ureditev jarkov ob železnici in razširitev jarka, ki poteka od juga proti severu ob območju kompleksa z obstoječo proizvodno dejavnostjo. Na novo je predviden jarek ob vznožju pobočja Radovica na jugu na meji območja OPPN in na severovzhodni strani območja med obstoječo in predvideno pozidavo. V obstoječ jarek, ki poteka ob cesti za dostop k podjetju z obstoječo proizvodno dejavnostjo, se položi drenažna cev fi 110 mm in zasuje z filtrnim materialom.
Za povezavo zemljišč za gradnjo je predvidena možnost gradnje mostov za prečkanje kanalov. Prečkanje je predvideno za motorni in peš promet ter po potrebi tudi za komunalno-energetsko infrastrukturo.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 5 m, to je od zgornjega roba brežine vodotoka (ker imamo opravka samo z vodotoki 2. reda). Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja označiti in kotirati.
30. člen
Ogrevanje
Ogrevanje objektov je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje ali zemeljski plin. Ogrevanje objekta je možno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije (npr. alternativnih virov ogrevanja in hlajenja, s solarno energijo (obnovljivi viri energije), s koriščenjem bioodpadkov ipd.), ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesna엁vanja okolja preko dovoljenih meja in so v skladu z nacionalnim energetskim programom, energetsko politiko RS in Energetskim zakonom.
Ogrevanje objektov na območju OPPN se v primeru gradnje javnega plinovodnega omre엏a na Mirni lahko vr쉏 preko tega omre엏a. Za potrebe oskrbe območja bo potrebno dograditi distribucijsko plinovodno omrežje z navezavo na predvideno plinsko postajo.
31. člen
Odpadki
Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsak objekt posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, velikost / prostornino in število določi izvajalec javne službe, glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost.
Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
Površine za postavitev zabojnikov za odpadke se urejajo ob robu prometnih površin.
Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
32. člen
Ohranjanje kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine.
Pred posegi v prostor je potrebno predvideti oziroma zagotoviti arheološko vrednotenje območja v predlokacijski fazi skladno s 5. členom Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/99).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
33. člen
Varovanje pred prekomernim hrupom
Obravnavana lokacija spada v IV. območje varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05). Mejna vrednost hrupa je 65 dBA za noč in 75 dBA za dan, kritična pa 80 dBA za noč in dan.
Na meji cone s stanovanjskim območjem in območjem kmetijskih dejavnosti raven hrupa ne sme presegati ravni hrupa, ki so predpisane za območje III. stopnje (mešano območje) zahtevnosti. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo dodatni pasivni protihrupni ukrepi.
34. člen
Varovanje pred onesnaženjem zraka
Območje je uvrščeno v II. stopnja onesnaženosti, ki se po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) določi za poselitveno območje ali območje, na katerem je raven onesnaženosti višja od predpisane mejne vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja.
Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka.
Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1) ter Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1, 121/06).
35. člen
Varovanje pred onesnaženjem voda
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda (komunalne odpadne vode, padavinske vode) je predvideno po obstoječem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo na Mirni. Javno kanalizacijsko omrežje na Mirni je deloma zasnovano v mešanem sistemu in deloma v ločenem sistemu. Na obravnavanem območju se zgradi ločen kanalizacijski sistem, ki mora biti izveden v vodotesni izvedbi.
Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati določbe Odloka o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 75/96) ter Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje.
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode z objektov se spelje direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih voda.
Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se mora voditi preko lovilca olj. Prav tako je potrebno pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno očistiti tehnološke odpadne vode in pri tem upoštevati omenjeno uredbo.
Vse odpadne vode morajo biti pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezne kvalitete oziroma očiščene, v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Vsi novopredvideni objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od vodnega zemljišča 5 m, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGP-1, 2/04 – ZzdrI-A in 41/04 – ZVO-1). Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba označiti in kotirati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi. Skladnost pitne vode se ugotavlja z mejnimi vrednostmi parametrov.
Preverjanje oziroma spremljanje pitne vode – monitoring (izpolnjevanje zahtev pravilnika ter zahtev za mejne vrednosti parametrov) zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje. Nosilec monitoringa je javni zdravstveni zavod.
Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo.
V južnem delu območja OPPN, je veljaven Odlok o varstvu pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količini vode (Uradni list RS, št. 75/96, 28/00, 49/02), ki ga je potrebno upoštevati pri nadaljnjenm načrtovanju.
36. člen
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
Napajanje območja z električno energijo je predvideno z uporabo obstoječih transformatorskih postaj (TP Mirna in TP Mirna Zapuže). Če bodo potrebe po oskrbi z električno energijo v coni večje, je predvidena gradnja nove TP (s pripadajočim 20 kV kablovodom), ki skupaj s predvidenimi podzemnimi kablovodi za razvod do objektov predstavljajo vire elektromagnetnega sevanja.
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
37. člen
Osončenje fasad in odprtih površin
Lega novih poslovno-industrijskih objektov v odnosu do ostalih obstoječih (predvsem stanovanjskih) stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice.
Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.
38. člen
Varovanje krajinskih značilnosti
Načrtovani objekt ne bodo presegali višine dveh etaž. Poseben pudarek je na robu cone, kjer naj se mejni objekti višinsko znižujejo z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oziroma k stanovanjskemu območju.
Objekti s svojimi gabariti ne smejo biti predimenzionirani glede na obstoječo tovrstno pozidavo, prav tako ne smejo moteče vplivati na poglede na širšo okolico.
Pri zasaditvi območja OPPN je treba upoštevati urbani značaj območja in temu primerno predvideti tudi ureditev zelenih površin. Predvidi se zelena bariera – urejen zeleni pas po jugovzhodnem robu cone, ki meji na ruralno okolje.
39. člen
Varovanje plodne zemlje in tal
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
Zaradi zahtevnega temeljenja bodočih objektov in predvidenega nasipavanja terena za ureditev območja je potrebno upoštevati predhodno izdelano geološko – geotehnično poročilo, in sicer Geološko – geotehnično poročilo s predlogom temeljenja objektov (PMA d.o.o., Povšetova 10, Ljubljana, št. elaborata: 130/07/P07074-SZ, oktober 2007).
40. člen
Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
41. člen
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
42. člen
Varstvo pred požarom
Ob predvidenih objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta lahko znaša najmanj 5 m in največ 80 m.
Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 83/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije uporabnikov stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje.
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob požaru:
– zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki,
– zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci,
– vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara.
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 105/06), Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odl.US, 87/01 – ZMatD, 41/04 – ZVO-1), Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – Odl.US, 132/06) ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
43. člen
Potresna varnost
Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
IX. NAČRT PARCELACIJE
44. člen
Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije. Iz načrta so razvidne meje in velikosti parcel na območju OPPN ter točke zakoličbe posameznih parcel.
Na območju OPPN so oblikovani zazidalni otoki, in sicer dva otoka severno in dva otoka južno od osrednje ceste. Znotraj njih je možno oblikovati več parcel po shemi, ki je predlagana v OPPN. Zaradi prilagajanja potrebam različnih investitorjev in njihovim dejavnostim, so možne tudi drugačne (večje ali manjše) velikosti in oblike posameznih parcel, kakor tudi oblikovanje večjih ali manjših objektov.
Pri določanju in urejanju parcel so možna odstopanja v skladu z določili 45. člena odloka.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
45. člen
Etape izvajanja
Izvajanje posegov po posameznih območjih OPPN (ureditvene enote ali parcele) se izvaja etapno:
– gradnja osrednje ceste in predvidenih infrastrukturnih vodov v njej s priključkom na rekonstruirano omrežje lokalnih cest z železniškim prehodom v vzhodnem delu območja OPPN,
– nasutje zemljišč v zazidalnih otokih oziroma na posameznih parcelah na ustrezno koto terena, ki je razvidna iz grafičnega načrta 11 – Načrt parcelacije, ter ureditev vodnih kanalov,
– komunalno-energetska in prometna ureditev posameznih zemljišč,
– gradbena dela (gradnja objektov, zunanje ureditve ...).
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
Izvajaje posegov v ureditveni podenoti B2 (gradnja infrastrukture, ureditev dovozne ceste, gradnja objektov) se lahko izvaja pred urejanjem območja za poslovno-industrijsko dejavnost in ostalih površin. Pri tem se upoštevajo obstoječe trase infrastrukture na tem območju oziroma se omogoči priključevanje na obstoječo infrastrukturo skladno s pogoji upravljavcev omrežij.
S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
V vseh etapah izvajanja tega OPPN je potrebno zagotavljati nemoten prometni dostop do (stanovanjskih) objektov.
Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
46. člen
Tolerance
Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– dovoljena so odstopanja od dejavnosti določenih v 9. členu odloka, kolikor za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
– zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije objektov z medetažami;
– tolerance na predpisane kote terena so ±100 cm, v primeru izvedbe medetažne konstrukcijske zasnove lahko kota pritličja nad terenom sega do največ polovice višine pritlične etaže;
– dopustna je gradnja več stavb oziroma objektov na posamezni parceli, kakor tudi oblikovanje več dovozov in dostopov na parcelo;
– dopustna so odstopanja od nezahtevnih in enostavnih objektov, kolikor obstajajo prostorske možnosti;
– dopustna je postopna realizacija posameznih lokacij oziroma parcelacija v ureditvenih enotah in podenotah, kakor tudi odstopanja od predlaganih horizontalnih gabaritov oziroma oblik in velikosti stavb;
– dovoljena je gradnja objektov v višinsko zamaknjenem nizu ter ritmičnimi prekinitvami, kakor tudi gradnja objektov z manj etažami, kot so maks. vertikalni gabariti oziroma kot je določeno v 10. členu odloka;
– kolikor je zaradi vrste oziroma tehnologije dejavnosti potrebno, so dopustna večja odstopanja navzgor od maks. višinskega gabarita, vendar le za posamezne objekte, kot je npr. silos in podobno;
– dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov v objekt oziroma dovozov na parcelo, kolikor gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja;
– dovoz v stanovanjsko območje (ureditvena podenota B2) je možen iz javnega cestnega omrežja (ureditvena enota C) ali iz zemljišč v ureditveni enoti A;
– dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo;
– dopustna so odstopanja od določitve prehodov preko vodnih kanalov;
– parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine;
– dovoljeno je preoblikovanje ureditvene podenote B2 v ureditveno podenoto A1;
– dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru: da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj parcel in s tem odstopanja od zakoličbenih točk določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– v skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) se vrednosti faktorja zazidanosti in faktorja izrabe, ki sta določena za posamezne parcele glede na rabo in za gradnjo nad terenom, izjemoma lahko prekoračijo, če pomenijo večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah;
– pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje tras v prostoru zaradi lastništva in tudi lokacij križišč, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce;
– pri komunalno-energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve;
– dovoljena so odstopanja od potekov vodnih kanalov ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– pri gradnji in rekonstrukciji cestnega omrežja in komunalno-energetske infrastrukture so pri pripravi projektne dokumentacije in pri gradnji dopustna manjša odstopanja, če se tako doseže tehnično in ekonomsko boljšo rešitev in se s tem ne poslabša obstoječi oziroma načrtovani videz območja. Kolikor so spremembe tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji nosilcev urejanja prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno ponovno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
47. člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
– gospodarska javna infrastruktura se lahko v celoti ali za posamezne faze zgradi na podlagi pogodbe o opremljanju;
– pred pričetkom posegov v prostor pravočasno pridobiti podatke o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del;
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelitete cestišča in globine infrastrukturnih vodov;
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;
– zagotoviti varen promet oziroma nemotene dovoze in dostope do vseh obstoječih objektov in zemljišč ter nemoteno energetsko-komunalno oskrbo obstoječih objektov v času izvajanja del;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak, prometne površine ...);
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se (na ustrezno deponijo) odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke;
– za rabo vode je treba pridobiti vodno pravico v skladu s 125. členom (vodno dovoljenje) oziroma 136. členom (koncesija) Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGP-1, 2/04 – ZzdrI-A in 41/04 – ZVO-1; v nadaljevanju: ZV-1). Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Če gre za rabo vode po 136. členu ZV-1, odloča o podelitvi koncesije Vlada RS, na podlagi pobude zainteresiranega, ki se naslovi na Vlado RS. Odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja;
– k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno, v skladu z 68. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 11O/02 – ZGO-1), pridobiti požarno soglasje;
– izdelati je potrebno projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo) za prestavitev SN 20 kV kablovoda oziroma izgradnjo kabelske kanalizacije s predvidenimi kabelskimi jaški ter za izvedbo nove TP, in si nanjo pridobiti projektne pogoje in soglasje Elektro Celje, d.d. Zakoličba, prestavitev SN 20 kV kablovoda oziroma izgradnja kabelske kanalizacije s pripadajočimi kabelskimi jaški bo po predhodnem naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje, d.d.;
– najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pri Elektro Celje, d.d., naročiti zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po obravnavanem območju, mehansko zaščito istih oziroma izgradnjo kabelske kanalizacije s predvidenimi kabelskimi jaški, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del;
– pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino elektroenergetskega voda na razdaljo manjšo od 3 m;
– izkopi v bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni in pod nadzorom upravljavca;
– vsi stroški popravil poškodb, ki bi nastali na električnih vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega v prostor bremenijo investitorja;
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti od Elektro Celje, d.d. projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje;
– kolikor bo potrebna rekonstrukcija obstoječega prepusta v km 23+420 železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje, se le ta izvede na stroške investitorjev komunalnega urejanja poslovno industrijskega območja Mirna;
– izvajanje posegov po projektu Cestno železniški prehod Mirna LC 425241 Mirna–Trebelno in LC 425251 Mirna–Mokronog (faza: PGD, št. 214/04, junij 2005, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto), vključno z rekonstrukcijo železniškega prehoda (proj. št. 1026.01, M.Y. inženiring d.o.o.) ni predmet financiranja investitorjev na območju OPPN.
48. člen
Gradnja gospodarske javne infrastrukture je gradnja v javno korist. Koridorju predvidenih tras gospodarske javne infrastrukture so določeni v grafičnem načrtu 13 – Načrt komunalno-energetske infrastrukture.
XI. PREHODNE DOLOČBE
49. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
XII. KONČNE DOLOČBE
50. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati, v območju urejanja tega OPPN, določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mirna (Uradni list RS, št. 68/05), ki se nanašajo na območje »6 Obrtno-industrijsko območje« in na območje »12 Zapuže«.
51. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.
52. člen
OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Trebnje.
53. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 014-18/2008
Trebnje, dne 2. julija 2008
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.