Na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 61. člena v povezavi s tretjim in sedmim odstavkom 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Črnomelj na 13. seji dne 10. 7. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica – 1. faza (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve UN oziroma SDUN), ki je bil sprejet z Odlokom o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica – 1. faza (Uradni list RS, št. 140/04, v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok).
Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta je izdelal Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. 04/07-SDUN, v juniju 2008.

Spremembe in dopolnitve UN iz prejšnjega člena sestavlja tekstualni in kartografski del ter priloge:

A)       VSEBINA SPREMEMB IN DOPOLNITEV UN
(1)      ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UN
(2)      KARTOGRAFSKI DEL
1.       Izsek iz kartografske dokumentacije s prikazom lege
         prostorske ureditve na širšem območju; M 1 : 5000
2.       Pregledna situacija (TTN); M 1 : 20000
3.       Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M
         1 : 10000
4.       Območje SDUN z obstoječim parcelnim stanjem; M 1 :
         1000
5.       Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj
         ureditvenih območij:
5.1      Ureditvena situacija SDUN; M 1 : 1000
5.2      Ureditvene enote SDUN; M 1 : 1000
6        Prikaz ureditev glede poteka omrežij in
         priključevanja objektov na gospodarsko javno
         infrastrukturo ter grajeno javno dobro:
6.1      Prometna infrastruktura; M 1 : 1000
6.2      Energetska, komunalna in ostala infrastruktura; M
         1 : 1000
7.       Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja,
         naravnih virov in ohranjanje narave; M 1 : 1000
8.       Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo
         pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
         varstvom pred požarom; M 1 : 1000
9.       Načrt parcelacije; M 1 : 1000
B)       POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA
         PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
C.       PRILOGE SPREMEMB IN DOPOLNITEV UN
1.       Izvleček iz strateškega prostorskega akta
2.       Izvleček iz sprejetega UN in OLN
3.       Prikaz stanja prostora
4.       Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo
         rešitve prostorskega akta
5.       Smernice nosilcev urejanja prostora
6.       Mnenja nosilcev urejanja prostora
7.       Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev
         UN
8.       Povzetek za javnost
9.       Odločba o CPVO
D)       IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA.

Besedilo 3. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Območje UN je v velikosti 28,50 ha.
Območje sprememb in dopolnitev UN se v večjem obsegu nahaja na posameznih lokacijah znotraj pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica – območje UN v velikosti cca 8,7 ha, delno pa posega tudi na območje OLN za tehnološko razvojno središče TRIS Kanižarica, v velikosti cca 3,3 ha. OLN se spreminja na stičnem območju s predmetnim UN na severu in jugo-zahodu ob regionalni cesti Črnomelj – Vinica ter na severo-vzhodnem delu UN. Območje sprememb in dopolnitev UN je tako v celoti veliko cca 12 ha in zajema naslednje parcele, vse v k.o. Dobliče.
Parcele, ki posegajo na območje UN:
2342/184,2342/155, 2342/187, 2342/157, 2342/185, 2342/167, 2342/99, 2342/79, 2342/201, 2568/2, 2342/202, 2561/3, 2342/186, 2568/3, 2342/24, 2571/2, 2342/125, 3602/1, 2342/70, 2571/1, 2342/69, 2572/1, 2342/196, 2576/1, 2342/199, 2577/1, 2342/200, 2580/1, 2342/198, 2342/81, 2342/124, 2342/44, 2342/123, 2342/137, 2342/197, 2342/143, 2342/183, 2342/144, 2342/77, 2342/146, 2342/194, 2342/47, 2342/192, 2342/161, 2342/191, 2342/160, 2342/182, 2342/145, 2342/193, 2342/48, 2342/57, 2342/49, 2342/173, 2342/190, 2342/180, 2342/181, 2342/173, 2342/174, 2342/170, 2342/58, 2342/177, 2342/176, 2342/30, 2342/63, 2342/59, 2342/60, 2342/166, 2342/168, 2342/169, 2342/171, 2285/4, 2342/153.
Parcele na stičnih območjih, ki posegajo na območje OLN:
2379/2, 2380/1, 2342/189, 2342/188, 2348/1, 2342/179, 2342/178, 2342/148, 2342/149, 2284/6, 284/5, 3603/4, 2284/4, 2561/1, 2568/1, 2571/4, 3602/2, 2571/3, 2576/2, 384, 2580/2, 2581/2, 2584/3, 2584/4, 2587/2, 2590/2, 3603/5, 2584/1, 2587/1, 2590/1, 2591/1, 2355, 2354, 2353, 2352, 2351/1, 2351/2.«

V 4. členu se celotno besedilo nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Območje UN je razdeljeno na 12 UE ter štiri podenote (UE1 – UE12 + UE5a, UE7a, UE9a, UE9b):
UE1 – območje upravne stavbe in muzejskega prostora – osrednji del UN – se minimalno spremeni;
UE2 – območje obstoječih proizvodnih objektov v osrednjem delu UN – se ne spremeni;
UE3 – območje tovarne Sun Roller v osrednjem delu UN – se ne spremeni;
UE4 – območje novih objektov na vzhodu UN – se ne spremeni;
UE5 – območje predvidenih poslovno-proizvodnih objektov na severu UN – se delno spremeni;
UE5a – območje predvidenih poslovno-proizvodnih objektov vzhodno od ceste »F« nad UE5 – novo stično območje, ki posega na OLN;
UE6 – območje predvidenih objektov na severu UN – se v celoti spremeni;
UE7 – območje predvidenih objektov na zahodu UN – se v večji meri spremeni;
UE7a – območje predvidenih poslovno-proizvodnih objektov severno od ceste »F« nad UE7 – novo stično območje, ki posega na UN in OLN;
UE8 – območje predvidenih objektov na jugu UN – se delno spremeni;
UE9 – območje se v celoti spremeni in se razdeli na UE9a, UE9b, UE12;
UE9a – območje obstoječih stanovanjskih objektov na jugozahodu UN se v drugi fazi nameni za poslovno-proizvodne objekte;
UE9b – območje zelenih površin se nameni za poslovno-proizvodne objekte;
UE10 – območje javnih površin: prometnice in ostale infrastrukturne ureditve, obcestne zelenice in drevoredi – se delno spremeni;
UE11 – območje za stalne ali začasne (razstavne) objekte ter površino za avtomobilski poligon na severo-vzhodnem robu UN – novo območje znotraj UN;
UE12 – območje ob regionalni cesti na severo-zahodu UN namenjeno za poslovno–trgovske dejavnosti, novo stično območje, ki posega na UN in OLN.«

V 5. členu se:
– prvi stavek prvega odstavka nadomesti z besedilom: »V vseh UE, vključno z UE9a – 2. faza, so dovoljene naslednje gradnje:«,
– prvi stavek drugega odstavka pa z besedilom: »V UE9a so do izvedbe predvidenega objekta tj. v 1. fazi dovoljene naslednje gradnje:«.

V 6. členu se celotno besedilo nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»V območju SDUN, razen v UE10 ter UE9 samo 2. faza, so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 pop.):
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije, prenočišča, hoteli ...,
– upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice …,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe, sejemske dvorane, razstavišča, bencinski servisi …,
– stavbe za promet in stavbe za opravljanje elektronskih komunikacij – garaže, avtobusne postaje, terminali …,
– industrijske stavbe in skladišča – proizvodno-obrtni objekti, silosi, skladišča, rezervoarji, nadstrešnice za skladiščenje …,
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje, stavbe za zdravstvo …,
– druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe …,
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture – parkirišča, lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste …,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, trafopostaje površine večje od 20 m2, plinske postaje …
V območju urejanja so v vseh UE dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer:
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti, ograje, škarpe in podporni zidovi);
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala čistilna naprava);
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik);
– spominska obeležja;
– objekti za oglaševanje;
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča);
– pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja);
– začasni objekti;
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo, sprehajalna pot);
– spominska obeležja;
– urbana oprema.
V UE9 so v 1. fazi do izvedbe predvidenega objekta (2. faza) dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 pop.):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje) – enostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti) – gostinske, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeni inženirski objekti,
– enostavni objekti – velja v celoti Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).
V UE10 so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 pop.):
– gradbeni inženirski objekti,
– enostavni objekti – pomožni infrastrukturni objekti.«

V 8. členu se celotno besedilo nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Ureditvene enote 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9b, 11, so namenjene za naslednje dejavnosti (povzeto po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
– (A) Kmetijstvo, lov, gozdarstvo: le Gojenje gob v zaprtih prostorih (A-01.120);
– (D) Predelovalne dejavnosti: vse vrste predelovalnih dejavnosti vključno z oznako;
• DB – Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov (npr. proizvodnja preprog, nogavic, delovnih oblačil …),
• DC – Proizvodnja usnja, obutve, in usnjenih izdelkov, razen oblačil (npr. proizvodnja obutve, strojenje in dodelava usnja …),
• DD – Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, pluta, slame, in protja, razen pohištva (npr. žaganje lesa, proizvodnja furnirja, stavbno mizarstvo …),
• DE – Proizvodnja vlaknin, papirja, in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, založništvo, tiskarstvo (npr. proizvodnja papirja, proizvodnja tapet, tiskanje in prodaja časopisov, razmnoževanje zvočnih in računalniških zapisov …),
• DG – Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken (npr. proizvodnja barvil, plastičnih mas, barv, lakov, kitov, zdravil, zdravilnih čajev, pomivalnih sredstev, mehčalcev za tkanine, filmov …),
• DH – Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (npr. proizvodnja gum, gumijastih plošč, trakov, embalaže iz plastičnih mas, plastične mase za gradbeništvo …),
• DI – Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (npr. proizvodnja stekla, keramike, strešnikov, opeke, obdelava naravnega kamna …),
• DJ – proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (npr. proizvodnja cevi, žice, radiatorjev, ključavnic, okovja, kuhinjske opreme …),
• DK – Proizvodnja strojev in naprav (npr. proizvodnja črpalk, kompresorjev, ventilov, pip, gorilnikov, orožja, streliva …),
• DL – Proizvodnja električne in optične opreme (proizvodnja pisarniških strojev, akumulatorjev, opreme za razsvetljavo, radijskih in televizijskih odajnikov in sprejemnikov, fotografske opreme, ur …),
• DM – Proizvodnja vozil in plovil (npr. proizvodnja vozil, dodane opreme za vozila, motornih koles, vozil za invalide …),
• DN – Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti, reciklaža (proizvodnja pohištva, nakita, glasbenih instrumentov, športnih izdelkov, igrač …);
– (E) Oskrba z elektriko, plinom in vodo: le Oskrba s paro in toplo vodo (40.30);
– (F) Gradbeništvo – npr. Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem;
– (G) Trgovina – npr. Trgovina z motornimi vozili, Vzdrževanje in popravila motornih vozil, Trgovina z rezervnimi deli, posredništvo in trgovina na debelo, Trgovina na drobno razen z motornimi vozili, popravila izdelkov široke porabe …);
– (H) Gostinstvo – npr. Dejavnost hotelov, Gostinske storitve prehrane, Točenje pijač in napitkov …);
– (I) Promet, skladiščenje in zveze; razen Kopenski promet, cevovodni transport (I-60); Vodni promet (I-61); Zračni promet (I-62); dovoljeno je npr.: Prekladanje, skladiščenje, Storitve potovalnih agencij, Poštne in telekomunikacijske storitve …);
– (J) Finančno posredništvo – npr. Dejavnost bank, zavarovalništvo…);
– (K) Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve – npr. dajanje lastnih nepremičnin v najem, Dajanje strojev brez upravljalca v najem, Izposojanje izdelkov široke porabe, Obdelava podatkov, podatkovne baze in sistem povezane dejavnosti, Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, Projektiranje in tehnično svetovanje, Ekonomsko propagiranje …;
– (L) Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje – npr. Dejavnost javnih ustanov, Javna varnost, zakonitost in red, Zaščita in reševanje pri požarih ...);
– (M) Izobraževanje: le Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje (M-80.4);
– (N) Zdravstvo in socialno varstvo: le Izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost (N-85.12), Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti (N-85.14), Alternativne oblike zdravljenja (N-85.142) in Veterinarstvo (N-85.2);
– (O) Druge javne skupne in osebne storitvene dejavnosti – npr. Storitve javne higiene, Dejavnost združenj, organizacij, Radijska in televizijska dejavnost, Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, Športna dejavnost, Dejavnost frizerskih, kozmetičnih in drugih salonov, Pogrebne storitve …).
V UE9a je poleg stanovanjske gradnje, v 1. fazi, dovoljeno opravljanje vseh zgoraj navedenih dejavnosti ob zagotovitvi vseh potrebnih pogojev na gradbeni parceli.
V UE1 in UE12 je dovoljeno opravljati naslednje dejavnosti:
– (G) Trgovina: le Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila izdelkov široke porabe (G-52);
– (H) Gostinstvo: razen Dejavnosti domov, kampov in drugih nastanitvenih zmogljivosti za krajši čas (H-55.2);
– (J) Finančno posredništvo;
– (K) Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve: razen Dajanje strojev in opreme brez upravljalcev v najem, izposojanje izdelkov široke porabe (K-71);
– (M) Izobraževanje: le Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje (M-80.4);
– (O) Druge javne skupne in osebne storitvene dejavnosti: le Radijska in televizijska dejavnost (O-92.2), Druge razvedrilne dejavnosti (O-92.3), Dejavnost tiskovnih agencij (O-92.4), Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (O-92.5), Druge dejavnosti za sprostitev (O-92.7), Druge storitvene dejavnosti (O-93), razen Pogrebne storitve (O-93.04).
UE 10 je namenjena ureditvi javnih prometnih površin in površin za infrastrukturne objekte ter javni parkovni ureditvi:
– gradnja prometnic znotraj območja urejanja,
– ureditev javnih parkirišč,
– zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja,
– ureditev ekoloških otokov,
– postavitev trafopostaj in drugih infrastrukturnih objektov.
V UE so dovoljene navedene dejavnosti, kolikor se na parceli ali na javnih parkiriščih zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.«

V 9. členu se za prvim stavkom tretjega odstavka doda besedilo, ki glasi: »Ob združevanju parcel se smiselno poveže tudi površina za razvoj objektov, tako da tudi vmesni prostor predstavlja površino za razvoj. Objekt se locira znotraj le – te ob upoštevanju maksimalne pozidanosti in definirane gradbene linije ter zagotovljenega dostopa.«

V 10. členu se besedilo zadnjega stavka prvega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Maksimalna pozidanost gradbene parcele je 60%.«

V 11. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo, ki glasi:
»Na površinah za razvoj objektov, manipulativnih površinah in parkiriščih je na celotnem območju SDUN dovoljena postavitev nadstrešnic, razen v UE7a in UE12, in sicer na SZ ob regionalni cesti.«

V 12. členu se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Stanovanjske stavbe je možno graditi le v UE9a (1. faza) kot dozidave in nadzidave obstoječih objektov.«

V 13. členu se celotno besedilo, razen zadnjega odstavka, nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Tipologija:
V območju urejanja so dovoljeni večji prostostoječi objekti. Manjši objekti so predvideni na severo-vzhodnem robu območja SDUN. Le-ti so predvideni ob gradbeni liniji, na površini za razvoj objekta(ov).
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: v osnovi so dovoljeni tlorisi pravokotnih oblik v odvisnosti od funkcije objekta z možnostjo dodajanja manjših volumnov. Dovoljeni so na površini za razvoj objekta, ki je razvidna iz Ureditvene situacije, list št. 5.1 in predstavlja zemljišče, na katerem je možna gradnja celotnega ali dela objekta. Objekt je lahko tudi manjši od prikazanega v ureditveni situaciji. Upoštevati je potrebno le obvezujoče gradbene linije ter maksimalno pozidanost.
– Vertikalni gabariti: dovoljena je izvedba kleti. Pritličje ali klet (odvisno od dostopa na parcelo) je lahko dvignjeno od terena 0,60 m. Maks. višina objekta je 15,00 m nad koto urejenega terena na najnižjem delu terena.
Oblikovanje zunanje podobe objekta
– Konstrukcija: zidana, betonska, jeklena, montažna.
– Kota platojev: so določene v ureditveni situaciji list št. 5.1.
– Kota pritličja oziroma kleti (odvisno od dostopa na parcelo): maks. 0,60 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: do maks. 0,80 m, izjemoma je lahko višji s tem, da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0,80 m, kota kapi v nivoju s stropno ploščo.
– Streha: dopustne so različne oblike streh (ravne in poševne). Naklon strešnih poševnin je do 35˚.
– Kritina: odvisna od tehnološke rešitve konstrukcije strehe; opečno rdeče ali sive barve, nadstrešnice so lahko transparentne.
– Fasada: členjene, svetlih barv, dopustna je uporaba ometa, betona, pločevine in drugih vrst fasadnih oblog v kombinaciji s steklom. Prav tako je dopustna kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov. Nadstrešnice so objekti, ki so odprti iz vseh strani, brez fasad.
– Oblikovanje odprtin: svobodno, slediti mora funkciji objekta ter k skladnemu oblikovanju fasade.
– Osvetlitev podstrešij: fičare, strešna okna, kupule, svetlobni trakovi ipd.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: je razvidna iz Ureditvene situacije, list. 5.1. Odstopanja od gradbene linije so dovoljena za +2,00 m, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta.
– Oddaljenost od parcelne meje: min 4 m, pri čemer mora biti zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: min 8,00 m med objekti, pri manjših odmikih morajo biti zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki).
– Dostopi na parcelo: so definirani z internih cest. Dovoljena so odstopanja od lokacije posameznih dostopov na parcelo, kjer to dovoljuje teren in ureditev na lokaciji.
Faktor pozidanosti gradbene parcele: do maks. 60%.«

V 14. členu se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom, ki glasi: »Za enostavne objekte na območju SDUN veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/08, če s tem odlokom ni drugače določeno.«

16. člen se v celoti črta.

V 17. členu se v celoti črta peti odstavek.

Doda se 17a. člen (SPLOŠNI POGOJI), ki glasi:
»Vsi infrastrukturni vodi znotraj območja SDUN potekajo v koridorju javnih površin in se navezujejo na primarno infrastrukturno omrežje. Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih vodov. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora.
Glede na to, da je območje UN že v večji meri infrastrukturno opremljeno, se v predmetnem SDUN predvidevajo le spremembe infrastrukturnih tras, ki so pogojene s premikom cestnega omrežja. Generalni princip infrastrukturne opremljenosti pa ostaja enak. Vsi razvodi se projektirajo z upoštevanjem širitve cone.«

V 18. členu se:
– pred prvim odstavkom doda naslednje besedilo: »Obravnavano območje se priključuje na regionalno cesto I. reda št. R1-218, na odseku 1217 Kanižarica – Vinica v km 0,480 na levi strani v smeri stacionaže preko že rekonstruiranega cestnega priključka.«
– za prvim odstavkom doda naslednje besedilo: »Kot nadaljevanje ceste »D« se proti jugozahodu predvidi cesta »D1«, kot nadaljevanje ceste »C« pa se proti zahodu predvidi cesta »C1«. Obe se navezujeta na cestno omrežje znotraj OLN.
V nadaljnjih fazah projektiranja se naj uporablja zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne ceste.«

Na koncu 19. člena se doda naslednje besedilo, ki glasi:
»Industrijska cona Rudnik je zaključena celota‚ ki je na vodovodno omrežje priključena z vodovodnim priključkom preko enega obračunskega vodomera ob cesti Črnomelj–Vinica. Vodovodno omrežje ni preneseno v upravljanje JP Komunala Črnomelj.
Znotraj območja urejanja je vodooskrbo kljub temu treba načrtovati na osnovi:
– Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01),
– Odloka o javnem vodovodu in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občin Črnomelj in Semič (Uradni list RS, št. 108/02),
– Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo ali uporabo javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01).«

Na koncu 20. člena se doda naslednje besedilo, ki glasi:
»Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je treba načrtovati na osnovi Odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 14/98). Izpusti odpadne vode morajo biti priključeni na ČN Kanižarica. V primeru preobremenitve ČN je potrebno zagotoviti njeno širitev.«

Na koncu 22. člena se doda naslednje besedilo, ki glasi:
»Pri odstranjevanju komunalnih in drugih vrst odpadkov, ki nastajajo v območju urejanja, je potrebno upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št. 25/08), Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04) ter Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 13/01).«

Prvi in drugi odstavek 23. člena se nadomesti z naslednjim besedilom, ki glasi:
»V sklopu ureditve komunalne infrastrukture na območju OLN ter UN Kanižarica se dogradi elektrokabelsko kanalizacijo (EKK, delno obstoječa) v katero se DV prestavi (kabli).
Za priklop objektov je potrebno zgraditi:
– nadomestni 20 kV kablovod tipa XHE 49 A — 2x3x1x150, ki naj poteka od meje UN Kanižarica (po EKK do predvidene nove TP Ind. cona Kanižarica 3, dalje po EKK do obstoječe TP Ind. cona Kanižarica 2 (nadomestna za TP Rudnik) ter dalje po EKK do obstoječe TP Ind. cona Kanižarica 1 ter dalje po EKK do obstoječega betonskega droga, kjer vod preide v nadzemno izvedbo. Poleg obstoječega betonskega droga je potrebno postaviti dodatni drog za drugi DV sistem,
– v primeru dodatnih potreb po elektroenergetskem napajanju na območju urejanja bo potrebna dodatna izgradnja elektroenergetske infrastrukture (nove TP ter SN in NN priključni vodi, ki morajo biti na območju urejanja izključno v kabelski izvedbi),
– vsa EKK naj bo izvedena s PVC cevmi fi 160 mm ter standardnimi jaški,
– v nadaljnjih fazah projektiranja je treba trase elektroenergetskih vodov, lokacijo in tip nove TP uskladiti z Elektro Ljubljana d.d. ter obdelati celoten odsek predvidene kablitve DV.
Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo elektro vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.
Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 50/03 in 51/04) in 13. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektro-energetske infrastrukture) je treba projektno obdelati v skladu s smernicami in soglasjem za priključitev, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitev elektorenergetskih vodov, ki so v upravljanju Elektra Ljubljana d.d., mora biti le-ta naveden tudi kot investitor.
V izogib kasnejšim popravkom soglasij in projektne dokumentacije naj investitor že pred začetkom projektiranja pridobi dokazila o pravici graditi.
Za vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno skladno z Zakonom o graditvi objektov izpolniti pogoje za začetek gradnje.
SN vod mora biti obdelan v posebnem načrtu in pridobljeno gradbeno dovoljenje. NN vod mora biti obdelan v posebnem načrtu (PZI). Za zemljišča, po katerih bo potekal SN ali NN vod, mora biti pridobljena ‘pravica graditi‘. V fazi pridobivanja ‘dokazila o pravici graditi‘ ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
Pred izvedbo priključka oziroma priključkov mora investitor oziroma investitorji skleniti pogodbo o priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje. Najmanj 7 dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
Investitor mora še pred začetkom izvedbe elektroenergetskega priključka Elektru Ljubljana d.d. predložiti originalne izvode notarsko overjenih služnostnih pogodb ali notarsko overjene kopije, skupaj s sklepom o vložitvi predloga za vpis služnosti v zemljiško knjigo.
Investitorji objektov so dolžni naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzročajo z gradnjo, obravnavano v predmetnem SDUN. Investitorji objektov nosijo vse stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v ureditvenem načrtu, skladno s smernicami upravljavca in izdanimi soglasji za priključitev.«

29. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom, ki glasi:
»Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Fekalna kanalizacija z območja urejanja se priključuje preko javne kanalizacije na malo čistilno napravo BIOTOP kapacitete 4 l/s, ki je locirana pri vstopu v območje. Na osnovi sprememb in dopolnitev osnovnega ureditvenega načrta se namesto izgradnje male čistilne naprave predvideva vodenje fekalne kanalizacije do ČN Kanižarica ali variantno prečrpavanje v CCN Črnomelj. V primeru, da pred obratovanjem proizvodno-poslovnih objektov ne bo pravočasno zgrajena centralna čistilna naprava oziroma da ne bo zagotovljena zadostna kapaciteta CN Kanižarica, se kljub temu lahko na območju urejanja zgradi mala ČN (prečiščene vode iz male ČN se odvajajo v vodotok Dobličica).
Odvod padavinskih voda iz proizvodno-industrijske cone Rudnik Kanižarica je predvidena kot kanalizacija za odvod padavinskih voda, ki poteka v cestnem telesu. Onesnažene padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se bodo odvajale preko ustreznih lovilcev olj in maščob v kanalizacijo za odvod padavinskih voda (odvod meteorne kanalizacije v vodotok Dobličica).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01 in 45/07) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02).
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in ob dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).«

Na začetku 30. člena se doda naslednje besedilo, ki glasi:
»Pri projektiranju objektov je treba za zagotovitev ustrezne požarne in druge varnosti upoštevati naslednja izhodišča:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena …) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– cono potresne ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje;
– požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe;
– možnost razlitja nevarnih snoví in predvideti ustrezne ukrepe;
– vse ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter 6., 7 ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila (5 in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov;
– izvesti ojačitev prve plošče ali zagotoviti gradnjo zaklonišč v primerih, ko gre za dejavnost, kjer je le-ta obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi In drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in celotna Uredba o graditvi In vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96).«

Na koncu 32. člena se doda naslednje besedilo, ki glasi:
»Na območju UE9a sta možni dve fazi ureditev:
– 1. faza: ureditve v sklopu obstoječe stanovanjske namembnosti, in sicer le kot dozidave, nadzidave objektov po določbah tega odloka,
– 2. faza: ureditve v sklopu poslovno-proizvodnega objekta po določbah tega odloka.«

V 38. členu se:
– na koncu druge alineje doda naslednje besedilo: »Objekt je lahko tudi manjši od prikazanega v ureditveni situaciji. Upoštevati je potrebno le obvezujoče gradbene linije ter maksimalno pozidanost.«,
– na koncu šeste alineje doda nov stavek, ki glasi: »Objekt se poljubno locira znotraj površine za razvoj ob upoštevanju maksimalne pozidanosti in definiranih gradbenih linij.«,
– črta zadnji stavek enajste alineje in celotno besedilo dvanajste, trinajste in štirinajste alineje,
– na koncu devetnajste alineje doda nov stavek, ki glasi: »Ob spremembi kot platojev se posledično spremenijo in smiselno prilagodijo tudi kote objektov ter gradbene linije.«

Doda se 41.a člen, ki glasi:
»Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o OLN za Tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica na stičnih območjih, ki so nastala kot posledica smiselnega nadaljevanja ureditev iz območja UN na območje OLN. Stična območja zajemajo v sklopu OLN naslednje parcele s št.: 2379/2, 2380/1, 2342/189, 2342/188, 2348/1, 2342/179, 2342/178, 2342/148, 2342/149, 2284/6, 284/5, 3603/4, 2284/4, 2561/1, 2568/1, 2571/4, 3602/2, 2571/3, 2576/2, 384, 2580/2, 2581/2, 2584/3, 2584/4, 2587/2, 2590/2, 3603/5, 2584/1, 2587/1, 2590/1, 2591/1, 2355, 2354, 2353, 2352, 2351/1 in 2351/2, vse k.o. Dobliče.
Stična območja se z uveljavitvijo predmetnega odloka rešujejo pod pogoji le-tega.«

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predmetnih sprememb in dopolnitev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Črnomelj.

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Črnomelj.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.