Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008

Kazalo

3388. Odlok o razglasitvi Mostec – Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 10959.

Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju ZVKD-1), 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Mostec – Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Mostec – Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana (EŠD 2941).
Spomenik stoji na parcelni številki *66, k.o. Mostec.
Cerkev stoji v južnem delu naselja ob cesti, ki vodi iz Brežice proti Dobovi. Okoli cerkve je manjši zatravljen areal, donedavnega tudi obzidan s kamnitim parapetnim zidcem, ki je cerkveni prostor ščitil pred pogostimi poplavami v kraju, obenem pa je skupaj s cerkvijo in mogočno lipo sooblikoval prijeten obcestni motiv. Ob zadnji rekonstrukciji ceste in pločnika leta 2007 so zidec porušili in delno rekonstruirali le na zahodni strani cerkvenega prostora. Žal so s tem povsem nedomišljenem posegom v dobršni meri degradirali cerkveni ambient.
2. člen
Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev je bila zgrajena v baročnik meniri leta 1767 v zahvalo za rešitev pred kugo. Enotno zidana cerkev s podolžno ladjo in zvonikom nad čelno fasado ima podolgovat prezbiterij s polkrožnim zaključkom. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da so vsi cerkveni ogli polkrožno zaobljeni po vzoru zvonika cerkve sv. Trojice v Kapelah. Na čelni fasadi sta nad vhodom dve niši, katerih sta naslikana sv. Fabijan in sv. Sebastijan. Prezbiterij in ladja sta svodena s poslikanima banjastima obokoma. V ladji so na oboku prizori iz Kristusovega življenja ter Lurška Mati božja, v prezbiteriju pa štirje evangelisti in v luneti nad vhodom v zakristijo Kristusov krst v Jordanu. Stensko poslikavo datiramo v konec 19. stoletja.
Glavni oltar je baročno delo iz 2. polovice 18. stoletja, stranska dva pa sta naslikana in sta sočasno z ostalo stensko poslikavo v cerkvi. V njih visita oljni sliki sv. Štefana in sv. Družine.
3. člen
Varovano območja kulturnega spomenika obsega parcelo številka *66, k.o. Mostec, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
4. člen
Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z ZVKD-1 ter je v skladu z 9. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut objekta;
– cerkvena oprema (oltarji, skulpture, slike, svečniki, zvonovi, klopi, bogoslužno posodje, križev pot, mašni plašči …) je sestavni del spomenika;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vseh posegov v objekt in v prostor cerkvenega areala ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objektov;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved napeljevanja žičnih in drugih energetskih vodov;
– prepoved postavljanja baznih postaj GSM;
– prepoved onesnaževanja tal in zraka ter odlaganja odpadkov;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik s postavljanjem reklamnih in drugih panojev;
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče cerkvenega areala so potrebni, v skladu 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 kulturnovastveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za posege pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.
5. člen
Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
6. člen
ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.
7. člen
Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.
8. člen
Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.
10. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 62-1/2006-32
Brežice, dne 2. julija 2008
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan
 
po pooblastilu župana
Podžupanja
Občine Brežice
Patricia Čular l.r.