Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008

Kazalo

3384. Odlok o razglasitvi Orešje na Bizeljskem – Cerkev sv. Marije Magdalene za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 10954.

Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju ZVKD-1), 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Orešje na Bizeljskem – Cerkev sv. Marije Magdalene za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Orešje na Bizeljskem – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD 2880).
Spomenik stoji na parcelnih številkah *36 in 284/1, k.o. Orešje.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji sredi naselja in je pravilno orientirana. Vas je v virih prvič omenjena leta 1404, cerkev pa v virih prvič nastopa leta 1545. Sodeč po letnici na talnem zidcu prezbiterija, so leta 1653 prezbiterij prizidali k starejši ladji. Približno v tem času so verjetno pozidali tudi zvonik (zvon iz leta 1696), leta 1665 pa postavili nov oltar. Obsežno prenovo je cerkev doživela leta 1842, ko so posodobili okenske odprtine, izdelali kamnit glavni portal v zahodni steni, postavili lesen pevski kor in uredili zunanji dostop na pevski kor, obokali ladjo s potlačenim banjastim obokom ter celotno zunanjščino poenotili z in v ometu izvedenimi sivimi vogalniki.
2. člen
Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, kratek poligonalni prezbiterij, ki ga od ladje ločuje rahlo šilasta slavoločna odprtina, zvonik na južni strani, ki v pritličju služi kot zakristija, ter zidane stopnice na pevski kor na južni strani ladje. Zunanjščino členijo predvsem v ometu izvedeni sivi vogalniki, kamnit glavni portal z letnico 1842 in začetnicami nekega napisa I.P.K.P, polkrožne kamnite odprtine zvonika ter polkrožna okna v prezbiteriju. Notranjost cerkve odlikuje predvsem zvezdasto-grebenasto obokan prezbiterij s stiliziranim sklepnikom, ki na nek način obuja poznogotske stavbne oblike. Sicer pa je glavni likovni poudarek v cerkvi pridržan oltarni opremi. Glavni oltar iz leta 1665 sodi v skupno t.i. zlatih oltarjev. Krasijo ga kipi sv. Marije Mgdalene, sv. Barbare in sv. Katarine. Slednjima svetnicama sta posvečena tudi stranska oltarja, ki sta nastala sredi 18. stoletja in sodita med t.i. okvirne oltarje. Poleg slik obeh svetnic oltar krasijo figure angelov in dekorativni elementi.
Cerkev ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben, zato jo je potrebno razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.
3. člen
Varovano območja kulturnega spomenika obsega parceli številka *36 in 284/1, k.o. Orešje, ki sta vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
4. člen
Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z ZVKD-1 ter je v skladu z 9. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti ter odstranitev vseh neprimernih elementov kot posledice nestrokovnih obnov v preteklosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objektov;
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s konservatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.
5. člen
Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
6. člen
ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.
7. člen
Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.
8. člen
Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.
10. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 617-2/2005-3
Brežice, dne 2. julija 2008
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan
 
po pooblastilu župana
Podžupanja
Občine Brežice
Patricia Čular l.r.