Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2008 z dne 4. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2008 z dne 4. 7. 2008

Kazalo

2907. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 8/2 Dobrova, stran 9144.

Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec (Uradni list SRS, št. 11/86, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 83/98, 88/04) in Družbenega plana Občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89, in Uradni list RS, št. 40/92, 88/04) za območje Dobrova - Polhov Gradec ter 7. in 30. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 10. redni seji dne 11. 6. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 8/2 Dobrova
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja VP 8/2 Dobrova (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom)
Občinski lokacijski načrt obravnava gradnjo že izvedenih nedovoljenih objektov. Z občinskim lokacijskim načrtom se znotraj ureditvenega območja določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji za nadaljnji razvoj območja.
3. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Lega prostorske ureditve v širšem              M 1 : 5000
območju
1.2 Načrt namenske rabe prostora                   M 1 : 1000
(prikaz v katastru)
1.3 Načrt namenske rabe prostora                    M 1 : 500
(prikaz v geodetskem posnetku)
2. Načrt ureditvenega območja z
načrtom parcelacije
2.1 Načrt ureditvenega območja                      M 1 : 500
2.2 Vplivno območje v času gradnje                  M 1 : 500
2.3 Vplivno območje v času obratovanja              M 1 : 500
2.4 Vplivno območje – prikaz v                     M 1 : 1000
katastru
2.5 Načrt parcelacije z elementi za                 M 1 : 500
zakoličbo
2.6 Načrt parcelacije – prikaz v                   M 1 : 1000
katastru
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve
v prostor s prikazom vplivov in
povezav s sosednjimi območji
3.1 Arhitekturna zazidalna situacija                M 1 : 500
3.2 Prerezi                                         M 1 : 500
3.3 Regulacijska karta                              M 1 : 500
3.4 Prometna ureditev                               M 1 : 500
3.5 Zbirni načrt komunalnih vodov                   M 1 : 500
3.6 Požarno varstvo                                M 1 : 500.
4. člen
(priloge občinskega lokacijskega načrta)
Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.
5. člen
Občinski lokacijski načrt je izdelal Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, v juniju 2008 pod številko projekta UP 082-04.
II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje lokacijskega načrta)
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta se nahaja v katastrski občini Dobrova, južno od naselja Dobrova ob cesti Dobrova–Horjul. Območje zajema zemljišča na obeh straneh ceste. Meja območja poteka od ceste Dobrova–Horjul po severovzhodni in jugovzhodni parcelni meji zemljišča s p. št. 957/1, po jugovzhodni in jugozahodni meji zemljišča s p. št. 957/2, preko ceste (p. št. 3062/1) in dalje ob zahodni in severni meji zemljišča s p. št. 1040/2, vzdolž severne meje zemljišča s p. št 1040/3, vzdolž meje med zemljiščema s parcelnima številkama 977/33 in 3066/6. Meja območja se nadaljuje po severni strani ceste Dobrova–Horjul (p. št. 3062/1), po jugozahodni, severozahodni, severovzhodni in delu jugozahodne meje parcele s št. 977/36. Meja prečka cesto, se nadaljuje po južnem robu zemljišča s p. št. 3062/1 in se zaključi v severnem vogalu zemljišča s p. št. 957/1.
Meja ureditvenega območja je razvidna v karti Načrt namenske rabe prostora.
Seznam parcel v obravnavanem območju: 957/1, 957/2, 3062/1 (del), 1040/3, 1040/2, 977/33 (del), 977/36 in 977/192, k.o. Dobrova.
Upoštevano je zemljiškoknjižno stanje v juniju 2006.
Površina ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta znaša skupaj: 8612 m2.
7. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje občinskega lokacijskega načrta bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (zemljišča s parcelnimi številkami 957/1, 957/2, 3062/1 (del), 1040/3, 1040/2, 977/33 (del), 977/36 in 977/192, k.o. Dobrova).
Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega lokacijskega načrta obsegalo ista zemljišča.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Predvidena je rekonstrukcija ceste Dobrova–Horjul, zato se v lokacijskem načrtu predvidi rezervat za njeno širitev. Obravnavana gradnja ne pomeni bistvenega povečanja obremenitve za obstoječo cesto Dobrova–Horjul.
Pred začetkom izvajanja načrtovane prostorske ureditve je treba zagotoviti oskrbo z električno energijo ter zgraditi novo transformatorsko postajo in nove kabelske priključke do objektov na obravnavanem območju. Za odvajanje odpadnih vod je treba zgraditi čistilno napravo.
Obstoječi objekt, zgrajen brez ustreznih dovoljenj v funkcionalni enoti A, vpliva na podobo krajine, zato so v občinskem lokacijskem načrtu določeni pogoji za vizualno sanacijo območja. Predvideno je prikrivanje objekta z zasaditvijo visoke vegetacije.
V bližini se nahajajo vse dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo obravnavanih objektov.
Objekti v obravnavanem območju ne bodo negativno vplivali na varnost okolice pred požarom. V lokacijskem načrtu so predvideni ukrepi za zagotovitev, da v območju urejanja zaradi dejavnosti v objektih ne bo negativnih vplivov na okolje. Prav tako ne bo vplivov na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Ob jugovzhodni meji ureditvenega območja OLN poteka prenosni magistralni plinovodi M3 (premer 500 mm, tlak 67 bar). Predmetno območje OLN se nahaja v njegovem nadzorovanem pasu (2 x 100 m). Za vsa poseganja v nadzorovani pas (2 x 100 m) prenosnega plinovoda (vključno za sanacijo vodotoka) se upošteva Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/07) in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02) ter Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05). V 2 x 5 m pasu plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. Odmik objektov ali območij, v katerih se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, ne sme biti manjši od minimalnega varnostnega odmika.
Za priključitev objektov na komunalno in energetsko infrastrukturo je treba izvesti tudi nekatere komunalne vode, ki segajo izven ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta:
– SN vod od obstoječega stebra na južni strani območja do transformatorske postaje,
– izvedba kanalizacije za odpadne vode za objekta D1 in D2,
– izvedba kanalizacije za padavinske vode za objekta D1 in D2,
– izvedba kabelskega električnega priključka za objekta D1 in D2,
– izvedba vodovodnega priključka za objekt D2.
Negativnih vplivov iz okolice na objekte v območju urejanja ne bo.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov)
Obravnavano območje je razdeljeno na šest funkcionalnih enot: A, B, C, D, P in Z.
9.1. Funkcionalna enota z oznako A:
Namembnost: obrtno podjetniška, proizvodna, poslovna in trgovinska dejavnosti.
Dopustni posegi:
V prvi fazi se izvede:
– gradnja objekta z oznako A1: delavnica za izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij; obstoječ objekt – nedovoljena gradnja;
– gradnja prizidka z oznako A2, ki predstavlja funkcionalno in oblikovno sanacijo objekta A1. V prizidku z oznako A2 bodo prostori, brez katerih objekt A1 ne more obratovati (sanitarije, pisarna, čajna kuhinja in garderoba) ter prostori, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev objekta A1 (garaža in drugi spremljajoči prostori). Fasada prizidka A2 bo členjena in se bo tako oblikovno približala merilu okoliških objektov.
Po pridobitvi dovoljenja za gradnjo objekta A1 ter prizidka z oznako A2 so dopustne dozidave k objektu A1 kot funkcionalna dopolnitev obstoječe dejavnosti:
– gradnja objekta A3, namembnost: garaža,
– gradnja objekta A4; nadstrešnica – pokrito skladišče.
Dopustna odstopanja: zaradi prilagajanja tehnološkemu procesu v objektu so dopustna tudi odstopanja pri namembnosti prostorov v posameznem objektu v okviru osnovne namembnosti, ki je predvidena za funkcionalno enoto z oznako A in pod pogojem, da se v sklopu funkcionalne enote zagotovi zadostno število parkirnih mest.
V objektu A4 so dopustne samo take dejavnosti, pri katerih se ljudje v stavbi ne zadržujejo pogosto ali dalj časa.
9.2. Funkcionalne enote z oznakami B, C in D:
Namembnost: območje enostanovanjske gradnje. V območju so že obstoječi stanovanjski objekti.
Dopustni posegi:
– gradnja enostanovanjskega objekta z garažo (objekt z oznako B) na zemljišču s parcelno številko 957/1, k.o. Dobrova (obstoječa nedovoljena gradnja);
– gradnja enostanovanjskega objekta z oznako D2 na zemljišču s parcelno številko 977/36, k.o. Dobrova (obstoječa nedovoljena gradnja);
– vzdrževalna dela ter rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, rušitve in novogradnje na mestu porušenih objektov;
– spremembe namembnosti objektov v trgovsko, gostinsko, poslovno ali storitveno dejavnost pod pogojem, da se na parceli objekta zagotovi ustrezno število parkirnih mest;
– novogradnje, razen objektov B in D2, v funkcionalnih enotah B in D niso dovoljene. V funkcionalni enoti C je novogradnja dovoljena le, če se ne izvede prizidek k objektu z oznako C, ki je prikazan v grafičnih prilogah. Namesto prizidka se lahko izvede tudi enostanovanjska hiša z največjima dimenzijama 7,00 m x 10,00 m, ki mora biti od objekta C oddaljena najmanj 8 m. Lega: znotraj območja, ki ga opredeljuje gradbena meja, vzporedno z južno stranico objekta C, etažnost največ P+M, naklon strehe 30 stopinj, kritina opečna, višina slemena največ 8,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju.
9.3. Funkcionalna enota z oznako P:
Namembnost: ureditev prometnih površin. Celotna funkcionalna enota predstavlja rezervat za možno širitev ceste Dobrova–Horjul.
Dopustni posegi: Prepoved izvajanja gradenj, razen urejanja cestnega telesa in izvedbe komunalne infrastrukture.
9.4. Funkcionalna enota z oznako Z:
Namembnost: zelena površina.
Dopustni posegi: zatravitev, vzdrževanje struge in brežine vodotoka.
10. člen
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
10.1. Funkcionalna enota z oznako A:
Na severnem delu zemljišča je predvidena izvedba tlakovanega dvorišča, kjer se uredijo parkirne površine za osebna vozila in manipulacijski prostor za tovorna vozila.
Ob robu parcele se izvede ozelenjeni pas. Ob jugozahodnem in severozahodnem robu zemljišča ter ob severovzhodnem robu od ceste do predvidenega objekta z oznako A4 je obvezna zasaditev visoke vegetacije. Zasadijo se avtohtone vrste dreves: bukev, gaber ali jesen. Na južni strani zemljišča se lahko nasadi tudi jelša ali vrba.
Kamnita zložba ob Dobrovškem jarku se ozeleni z avtohtonimi nizkimi rastlinami in manjšimi grmovnicami. Zgornji rob kamnite zložbe se pred možnostjo padca zavaruje z nizko žičnato ograjo višine največ 1,00 m, ki se jo ozeleni s popenjavkami in avtohtonimi grmovnicami. Priporoča se uporaba leske.
Ob cesti, v oddaljenost vsaj 1,50 m od regulacijske linije, se izvede ograja z višino 2,00 m. Ograja se izvede na parapetnem zidu z višino 0,50 m. Na parapetni zid se pritrdijo kovinski stebrički z vmesnimi polnili v kovinski izvedbi z višino 1,50 m. Polnila morajo na cestni strani absorbirati hrup. Barva kovinskih elementov se prilagodi barvi fasade stavbe. Ograja v enaki izvedbi se podaljša tudi preko zahodnega in vzhodnega vogala ob robu parkirišča. Med ograjo in objektom A2 se izvedejo vrata za osebni prehod, ki se odpirajo s T-ključavnico in so namenjena dostopu gasilcev v primeru intervencije. Uvoz na zemljišče je širok 10,00 m in se odpira z drsnimi vrati.
Kjer ni predvidena kovinska ograja, se zemljišče lahko ogradi z žičnato ograjo z višino do 1,00 m, ki se ozeleni.
Pri ureditvah je treba upoštevati služnostno pot na jugozahodni strani zemljišča, ki se ne sme ograjevati.
Površina ob transformatorski postaji se tlakuje na koti zunanje ureditve v funkcionalni enoti A. Treba je zagotoviti nemoten dostop za upravljanje in vzdrževanje transformatorske postaje.
Občinski lokacijski načrt obravnava tudi gradnjo opornega zidu na jugozahodni strani zemljišča (že zgrajen oporni zid brez ustreznih dovoljenj). Investitor si mora za oporni zid pridobiti gradbeno dovoljenje.
Varovalna ograja nad opornim zidom se izvede v žičnati izvedbi in se ozeleni. Višina varovalne ograje ne sme presegati 1,00 m.
Na jugovzhodni strani zemljišča je tik ob strugi Dobrovškega jarka brez ustreznih dovoljenj izvedena kamnita zložba, ki ščiti levi breg struge pred spodkopavanjem zaradi vodotoka. Investitor mora omenjeni poseg sanirati tako, da se vzdolž celotne jugovzhodne meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta sanira struga vodotoka. Sanacijo je potrebno izvesti skladno s Projektno dokumentacijo Ureditev Dobrovškega jarka in njegovega levega pritoka, v območju urejanja parc. št. 957/2 in 956, k.o. Dobrova, izdelal PUH d.d., junij 2007.
10.2. Funkcionalne enote z oznakami B, C in D:
Na prostih površinah ob objektih so dovoljene ureditve dostopov in tlakovanih dvorišč, namenjenih parkiranju in manipulaciji z osebnimi vozili. Ob objektih se tlakujejo obhodne poti ter tlakovane ali z drugim materialom obdelane zunanje pohodne površine (terase).
Vsaj 30% parcele, na kateri stoji objekt, mora biti ozelenjenih.
Med dvema sosednjima zemljiščema se lahko izvedejo ozelenjene žične ograje ali žive meje z višino do 1,20 m.
Višinske razlike se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov, katerih višina ne sme presegati 1,50 m. Oporni zidovi naj bodo ozelenjeni.
Na južnem robu zemljišč v funkcionalnih enotah C in D je vzdolž regulacijske linije dopustna izvedba opornih zidov. Višina opornih zidov ob cesti se prilagaja konfiguraciji terena. Oporni zidovi se izvedejo v betonski izvedbi in ozelenijo s popenjavkami ali z rastlinami, ki se spuščajo z zgornjega roba opornega zidu. Nad opornim zidom ni dopustna izvedba ograje. Možnost padca na nižje ležeče zemljišče se prepreči z nasaditvijo goste žive meje.
Na severozahodnem robu funkcionalne enote z oznako C se v oddaljenosti 1,5 m od regulacijske linije ob cesti izvede ograja z višino 2,00 m. Na betonski parapetni zid z višino 0,50 m se pritrdijo stebrički in polnila z višino 1,50 m v kovinski ali leseni izvedbi.
10.3. Javne površine v naselju:
Javno površino v naselju predstavlja funkcionalna enota z oznako P, to je rezervat za ureditev ceste Dobrova–Horjul. Do širitve oziroma rekonstrukcije ceste se ohranja obstoječe stanje, dopustne so le ozelenitve površine med cesto in robom parcele objektov, pri čemer je treba ob vozišču ohranjati bankino, široko najmanj 1,00 m, namesto pločnika za pešce.
10.4. Vodotoki in priobalno zemljišče ob vodotokih:
Preko funkcionalne enote z oznako A poteka levi pritok Dobrovškega jarka z oznako V1, ki je bil zacevljen brez ustreznih dovoljenj. Vodotok je treba sanirati. Predvidi se odprta struga. Zacevitev je dopustna le na odseku, kjer vodotok prečka regionalno cesto. Cevni prepust pod cesto bo po izgradnji postal del javne infrastrukture.
Na jugovzhodni strani ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je ob Dobrovškem jarku izvedena kamnita zložba, ki ščiti levi breg pred spodkopavanjem vodotoka. Strugo vodotoka je treba sanirati po celotni dolžini jugovzhodnega roba ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta tako, da se zagotovi ustrezna prevodnost in priključevanje levega pritoka.
Načrt za ureditev Dobrovškega jarka z levim pritokom in njegovega priobalnega zemljišča na odseku, ki poteka skozi funkcionalno enoto A, je treba obdelati v sklopu projekta za objekt A1.
V priobalnem zemljišču (5 m širok pas, merjeno od zgornjega roba brežine vodotoka) gradnje objektov niso dovoljene. Kadar ni druge izbire, sta dopustni gradnja javne komunalne infrastrukture in ureditev dostopa za vzdrževanje vodotoka. Površine v območju priobalnega zemljišča se zasadijo s travo, ob strugi vodotoka se nasadi avtohtona vegetacija.
Vse ureditve v območju vodotokov in vse posege na priobalnem zemljišču je treba izvesti po projektu št. IV-15/07 in v celoti. Predmetni projekt mora biti usklajen z veljavnimi predpisi za plinovode.
11. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:
– skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 25% dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni meji,
– skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje ne sme biti oddaljena več kot 1,50 m.
– Meja priobalnega zemljišča (VZ) omejuje 5 metrov širok pas priobalnega zemljišča ob vodotoku (merjen od zgornjega roba brežine vodotoka).
– Varovalni pas ceste (VC) omejuje 7 m širok pas, merjeno od roba vozišča obstoječe ceste Dobrova–Horjul. V območju varovalnega pasu ceste gradnja objektov ni dovoljena. Dopustna je postavitev ograj in opornih zidov v skladu z merili in pogoji poglavja Opis načrtovane ureditve zunanjih površin.
– Hv je največja višina venca, merjena od kote finalnega tlaka ob objektu. Višino venca predstavlja kota kapi ali pa zgornja točka fasade, če le-ta prikriva streho objekta.
– Nadzorovani pas plinovoda (NPL) je 100 m širok pas na vsako stran od osi plinovoda.
– Varnostni odmik plinovoda (VPL) je takšna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (f(o) = 0,6) od stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in od nenaseljenih objektov, izven katere je vpliv plinovoda na te stavbe oziroma območja mogoče šteti za zanemarljiv.
Regulacijske linije, gradbene meje, meja priobalnega zemljišča ter varnostni in minimalni varnostni odmik od plinovoda so razvidni iz grafičnih prilog Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Objekti morajo upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
– Objekti morajo biti izvedeni iz trajnih materialov ter morajo biti sodobno in kakovostno oblikovani. Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM). Gradbene meje ne veljajo za kletne dele objektov, če so le-ti v celoti vkopani. Najmanjša oddaljenost kletnega dela objekta, če je le-ta v celoti vkopan, od sosednje parcelne meje znaša 1,50 m.
– Zunanjost mora imeti jasno vodoravno členitev med kletnim delom in pritlično etažo. Členitev naj se doseže z oblikovanjem stavbne mase in fasade ter z izborom barv in materialov.
– Kote finalnega tlaka v pritličju so v funkcionalnih enotah A in B največ 0,30 m nad koto zunanjega tlaka pri vhodu. V funkcionalnih enotah C in D je pri podkletenih objektih kota pritličja največ 1,40 m nad koto terena pri vhodu v objekt.
12. člen
(posebna merila in pogoji)
Funkcionalna enota A:
– gradnja obrtne delavnice – objekt A1 (obstoječa nedovoljena gradnja); tlorisna dimenzija 30,60 m x 17,86 m, največja višina venca 7,50 m, streha z minimalnim naklonom, prikrita za zaključnim vencem fasade; fasada pločevina svetlo sive barve;
– gradnja prizidka (objekt A2) na severozahodni strani objekta A1: tlorisna dimenzija 12,00 m x 17,86 m, največja višina venca 7,50 m (višina mora biti usklajena z višino objekta A1), streha z minimalnim naklonom, prikrita za zaključnim vencem fasade; fasada steklo in pločevina, barvno usklajena z objektom A1;
– gradnja prizidka (objekta A3) na severovzhodni strani objekta A1: tlorisna dimenzija 8,00 m x 19,00 m, največja višina venca 5,20 m, naklon strehe največ 10 stopinj, fasada kovinska konstrukcija in pločevina, barvno usklajena z objektom A1;
– gradnja prizidka (objekta A4) na severovzhodni strani objekta A3: tlorisna dimenzija 18,00 m x 19,00 m, največja višina venca 5,20 m (višina mora biti usklajena z višino objekta A3), naklon strehe največ 10 stopinj, fasada kovinska konstrukcija in pločevina, barvno usklajena z objektom A1;
– odstopanja pri dimenzijah: navedene so največje možne dimenzije objektov, odstopanja so dopustna navzdol;
– faznost: V prvi fazi se izvede gradnja objekt A1 skupaj z gradnjo prizidka A2, s katerim se objekt A1 oblikovno in funkcionalno sanira. V naslednjih fazah se izvedeta objekta A3 in A4, katerih gradnja lahko poteka sočasno ali pa se vsak gradi kot samostojna gradbena faza.
Funkcionalna enota B:
– gradnja enostanovanjskega objekta z garažo z oznako B (obstoječa nedovoljena gradnja); tlorisna dimenzija 9,22 m x 10,96 m + garaža 4,32 m x 4,69 m; etažnost P+1N+M, naklon strehe 30 stopinj, kritina opečna, višina slemena 8,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju; streha nad garažo je kot podaljšek strešine nad glavnim objektom.
Funkcionalna enota D:
– gradnja enostanovanjskega objekta z oznako D2 (obstoječa nedovoljena gradnja); tlorisna dimenzija 7,47 m x 9,88 m, etažnost P+1N, naklon strehe 15 stopinj.
Lega objektov, regulacijski elementi ter idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni iz grafičnih prilog Arhitekturna zazidalna situacija, Regulacijska karta ter Prerezi.
13. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Obstoječi objekti po tem odloku so:
– obstoječi stanovanjski hiši z oznakama C in D1;
– obstoječa delavnica – objekt z oznako A1, po pridobitvi dovoljenja za gradnjo;
– obstoječi enostanovanjski hiši z oznakama B in D2, po pridobitvi dovoljenja za gradnjo;
– vsi objekti, ki bodo v času trajanja občinskega lokacijskega načrta že dograjeni v skladu z določili tega odloka.
V času trajanja občinskega lokacijskega načrta so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela.
V funkcionalni enoti A sta dopustni rušitev in na mestu porušenih objektov gradnja novih objektov pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v funkcionalni enoti A.
V funkcionalnih enotah B, C in D so dopustni še naslednji posegi:
– dozidava objekta B v vzdolžni smeri do dimenzije 14,00 m x 9,22 m;
– dozidava objekta C na severovzhodni strani; največja dimenzija prizidka 6,00 m x 8,00 m; streha nad prizidkom se izvede v podaljšku strehe obstoječega objekta;
– gradnja prizidka na severni strani objekta D1 po vzoru obstoječega na južni strani; največja tlorisna dimenzija 6,00 m x 6,00 m; fasada prizidka se poravna s severovzhodno fasado obstoječega objekta, streha se izvede kot podaljšek strehe obstoječega objekta;
– dozidava objekta D2 do dimenzije 10,00 m x 14,00 m in nadzidava objekta do etažnosti P+1N+M, kolenčni zid največ 1,40 m. V primeru nadzidave se streha izvede kot simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 40 stopinj;
– dopustni sta odstranitev obstoječih objektov in na njihovem mestu gradnja novih objektov znotraj gradbene meje; za novogradnje na mestu porušenih objektov velja: objekti naj bodo podolgovatih tlorisnih oblik, razmerje tlorisnih stranic vsaj 1 : 1,2, največja dopustna tlorisna dimenzija je 10,00 m x 14,00 m; lega objekta vzporedno s cesto, sleme objekta vzporedno z daljšo stranico objekta, streha simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 40 stopinj, kritina opečna ali po barvi in strukturi podobna opečni; etažnost največ K+P+1N+M, višina kolenčnega zidu največ 1,40 m;
– dopustne so spremembe namembnosti, kadar se na parceli objekta zagotovi ustrezno število parkirnih mest: v posamezni hiši je dopustna ureditev do treh stanovanjskih enot; dopustna je izraba dela objekta za trgovsko, gostinsko, poslovno ali storitveno dejavnost.
14. člen
(pogoji za gradnje enostavnih objektov)
Na obravnavanem območju je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– vsi tisti pomožni infrastrukturni objekti, ki so potrebni za priključitev objektov v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta na javno komunalno infrastrukturo.
Vrste pomožnih objektov za lastne potrebe, ki se lahko gradijo v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta, in pogoji za gradnjo so:
– bazen, to je montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, globina pa do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
– drvarnica, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za hrambo trdega kuriva, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– lopa, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži;
– steklenjak, to je s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3 in je zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
– uta oziroma senčnica, to je manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– zbiralnik za kapnico, to je montažni ali obzidan ter nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, ponavadi s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3, ki mora biti v celoti vkopan.
Pomožni objekti se lahko gradijo znotraj območja, ki ga omejujejo gradbene meje, prikazane v Regulacijski karti. Zunaj območja, ki ga določa gradbena meja, se lahko gradijo le pomožni objekti pod koto terena.
Pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom na zemljišču.
Seštevek tlorisnih površin vseh pomožnih objektov nad terenom na posamezni parceli ne sme presegati 60 m2.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
15. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Dovozna cesta in navezava na javno cestno omrežje
Dovozna cesta do obravnavanega območja je cesta Dobrova–Horjul.
Občinski lokacijski načrt predvideva rezervat za širitev obstoječe ceste Dobrova–Horjul.
Razširjeni profil dovozne ceste Dobrova–Horjul bo imel naslednje elemente:
– hodnik za pešce                     2 x 1,60 m
– vozišče                             2 x 3,00 m
– bankina                             2 x 0,50 m
------------------------------------------------
– skupaj                                 10,20 m
Dostop do objektov
Uvozi na posamezne parcele se izvedejo neposredno s ceste Dobrova–Horjul. Dovoz na posamezno zemljišče se izvede preko pogreznjenega pločnika z uvozno-izvozno širino do 6,0 m za parcele B, C in D2 ter do 10,0 m za parcelo A.
V primeru požara je dostop za intervencijska vozila predviden po cesti Dobrova–Horjul. Prostor za namestitev intervencijskih vozil je ob uvozih na parcele ali na dvoriščih objektov.
Mirujoči promet
Za ureditev mirujočega prometa je treba na vsaki parceli predvideti ustrezno število parkirnih mest:
– za enostanovanjsko hišo po 3 parkirna mesta;
– za večstanovanjsko hišo po 2 parkirni mesti na stanovanje;
– za obrtno delavnico po 1 parkirno mesto na 80 m2 neto površine;
– za skladišče po 1 parkirno mesto na 100 m2 neto skladiščne površine;
– za pisarne po 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine;
– za trgovsko ali storitveno dejavnost po 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine;
– za gostinsko dejavnost po 1 parkirno mesto na 1 meter točilnega pulta in po 1 parkirno mesto na 4 sedišča.
Parkirna mesta se zagotovijo na parcelah objektov, v garaži ali pod nadstrešnico in/ali na prostih površinah ob objektu.
16. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Objekti bodo priključeni na javno vodovodno, elektro, telefonsko in CA-TV omrežje. Na zemljišču z oznako A je predvidena gradnja nove transformatorske postaje. Občinski lokacijski načrt obravnava komunalne vode do meje ureditvenega območja. Razmejitev je vidna v Zbirnem načrtu komunalnih vodov.
16.1. Kanalizacija
Za odvajanje komunalne odpadne vode se izvede kanalizacija, ki se zaključi s čistilno napravo z iztokom v levi pritok Dobrovškega jarka. Lokacija čistilne naprave je predvidena na parceli z oznako A. Vsi objekti v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta se priključijo na predvideno čistilno napravo.
Padavinske vode se odvajajo v vodotok Dobrovški jarek in v njegov levi pritok. Nečiste padavinske vode z utrjenih površin se morajo pred iztokom v vodotok očistiti preko lovilnikov olj.
16.2. Vodovod
Po cesti Dobrova–Horjul poteka javni vodovod DN Ø 80. Vsi objekti v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta se priključijo na vodovodno omrežje.
Za gašenje se v primeru požara uporabi voda iz javnega hidrantnega omrežja. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodno omrežje namesti še en hidrant.
16.3. Ogrevanje
Ogrevanje je predvideno individualno s pečmi na plin ali na kurilno olje. Dovoljeni je tudi uporaba obnovljivih virov energije (sončna energije, biomasa, bioplin, geotermalna energija). Plinske cisterne morajo biti vkopane. Cisterna za kurilno olje je lahko v objektu ali vkopana. Prostor za ostala kuriva mora biti predviden v glavnem ali v pomožnem objektu.
Uporaba električne energije je dovoljena za dodatno ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode le, če ni drugih tehničnih možnosti. Uporaba električne energije je dovoljena tudi za pogon toplotnih črpalk.
16.4. Elektroenergetsko omrežje
Objekti B, C in D1 so priključeni na elektroenergetsko omrežje preko zračnih vodov. Na obravnavanem območju je predvidena gradnja transformatorske postaje. Transformatorska postaja se izvede v funkcionalni enoti A. Visokonapetostni vod se izvede z obstoječega visokonapetostnega stebra jugovzhodno od območja. Iz nove transformatorske postaje je predvideno nizkonapetostno kabelsko omrežje do objektov v obravnavanem območju. Del prostozračnega omrežja se ukine.
16.5. Telekomunikacijski vodi
Objekti A, C in D so priključeni na telekom in CA-TV omrežje. Priključitev na telekom in CA-TV omrežje je predvidena tudi za objekt B. Trasa telekom in kabelske kanalizacije poteka ob cesti Dobrova–Horjul preko obravnavanega območja. Predvidena je delna prestavitev kabelske kanalizacije na severnem robu funkcionalne enote A.
16.6. Zunanja razsvetljava
Za zunanje površine ob objektih je predvidena interna razsvetljava, ki se predvidi v načrtu zunanje ureditve.
Javna razsvetljava se izvede v sklopu širitve ceste Dobrova–Horjul.
16.7. Odpadki
Za zbiranje gospodinjskih odpadkov so predvidena zbirna mesta na posameznih parcelah. Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih pogojih za določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu določanja velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov in Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, Uradni list RS, št. 1/05. Dostop za komunalna vozila je predviden po dovozni cesti Dobrova–Horjul.
Za odpadke, ki bodo nastajali zaradi dejavnosti v funkcionalni enoti A (odpadni kosi jekla), se predvidi zbiranje v sklopu parcele z oznako A, za odvoz bo skrbela pooblaščena organizacija.
16.8. Odstopanja
S soglasjem upravljavcev so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega lokacijskega načrta ni bilo mogoče predvideti.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
17. člen
(varovanje okolja)
17.1. Varstvo pred hrupom
Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) za območje velja III. stopnja varstva pred hrupom.
Za zaščito stanovanjskih objektov pred hrupom so potrebni naslednji ukrepi:
– v času gradnje, dozidave, nadzidave oziroma rekonstrukcije objektov v obravnavanem območju je obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in opravljanje drugih hrupnih del na gradbišču dopustno le v dnevnem času od 6. do 22. ure;
– potrebno je redno vzdrževanje viličarjev za raztovarjanje in prevažanje materiala v funkcionalni enoti A;
– vrata delavnice v funkcionalni enoti A morajo biti v času obratovanja zaprta;
– pri izvedbi ograje ob cesti je priporočljiva uporaba polnil, ki absorbirajo hrup s ceste.
17.2. Osončenje
Pri projektiranju stanovanjskih objektov je treba upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Naravna osvetlitev objektov ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so usmerjene v območju od severovzhodne do severozahodne smeri.
17.3. Varstvo vodnih virov
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost se potrdi s tlačnim preskusom;
– vse parkirne in manipulacijske površine v okolici objektov morajo biti utrjene in obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode s teh površin se morajo stekati neposredno v vodotoke preko cestnega požiralnika z lovilnikom olj.
17.4. Varovanje tal
Cisterne za kurilno olje morajo imeti atest za hranjenje kurilnega olja in morajo biti opremljene in vgrajene v skladu s predpisi. Prostor za cisterno za kurilno olje mora biti zgrajen kot oljetesna lovilna skleda, ki je ob morebitnem razlitju olja sposobna zadržati celotno vsebino cisterne.
17.5. Varstvo ozračja
V času gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ali rušitve objektov v obravnavanem območju je treba predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja. Potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.
Kurilne naprave na lesno biomaso morajo biti izvedene z avtomatsko regulacijo in akumulatorjem toplote zaradi zmanjšanja onesnaženja, ki bi nastalo pri delovanju naprave na nizki moči.
18. člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Obravnavano območje se ne nahaja v območju varstva naravne ali kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
19. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Za območje lokacijskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.
V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– ustrezni odmiki med objekti,
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– ustrezna zaščita pred požarom na posameznih delih objekta (notranja hidrantna mreža, druga sredstva za gašenje požara, požarni zidovi in drugi ukrepi za preprečevanje prenosa požara med deli objekta, ki so med seboj povezani),
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta so v primeru požara dostopna po cesti Dobrova–Horjul. Prostor za namestitev intervencijskih vozil je na dovozih in dvoriščih objektov.
Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
Hidrantna mreža
V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz javnega hidrantnega omrežja. V obravnavanem območju je trenutno en obstoječ hidrant, za potrebe gašenja pa morata biti v obravnavanem območju dva hidranta.
V fazi projektiranja je treba z meritvami preveriti zadostnost količine vode in po potrebi predvideti še dodatne zunanje hidrante. V objektih se po potrebi predvidi tudi notranja hidrantna mreža ali drug način zagotavljanja požarne varnosti.
VII. NAČRT PARCELACIJE
20. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija zemljišča je določena na karti Načrt parcelacije.
Zemljišče sestavljajo parcele:
– parcela A: površina 3.737 m2; na parceli A je treba ustanoviti služnostno pravico za izvedbo kanalizacije za odpadne vode in postavitev skupne biološke čistilne naprave, treba je zagotoviti služnostno pot do transformatorske postaje;
– parcela B: površina 1.010 m2;
– parcela C: površina 670 m2;
– parcela D1: površina 992 m2;
– parcela D2: površina 953 m2; preko parcele D2 je treba zagotoviti služnostno pot za dostop do parcele D1;
– parcela TP: površina 12 m2; površina za izgradnjo transformatorske postaje;
– parcela P (cesta Dobrova–Horjul v območju občinskega lokacijskega načrta): površina 1139 m2;
– parcela Z (zelenica): površina 111 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
21. člen
(javno dobro)
V območju, ki se ureja z občinskim lokacijskim načrtom, je kot javno dobro opredeljeno zemljišče, ki je na karti Načrt parcelacije označeno z oznako P. To sta zemljišče ceste Dobrova–Horjul in rezervat za njeno možno širitev.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
22. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Vsak objekt v območju predstavlja samostojno gradbeno fazo.
23. člen
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta)
V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini. V primeru, da se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitor sodeluje pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju, v skladu s programom opremljanja zemljišča. Obveznost investiranja se opredeli z urbanistično pogodbo med občino in investitorjem.
IX. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ
24. člen
(roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč)
Do dograditve objektov je treba:
– zgraditi transformatorsko postajo in elektrokabelsko kanalizacijo;
– izvesti dodatni hidrant na javnem vodovodnem omrežju;
– prestaviti del telekom in CA-TV kabelske kanalizacije, ki poteka preko parcele z oznako A;
– zgraditi čistilno napravo za odpadne komunalne vode;
– zgraditi zbirni kanal za odpadne vode preko ceste Dobrova–Horjul;
– sanirati prepust pod cesto Dobrova–Horjul.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA
25. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti nek drug izvedbeni akt. Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta morajo biti pogoji, ki veljajo na tem območju, urejeni z drugim izvedbenim aktom, ki nadomesti Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 8/2 Dobrova. Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta so na vseh legalno zgrajenih objektih v območju dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave, rušitve in novogradnje na mestu porušenih objektov. Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila 13. člena tega odloka. Dovoljena je tudi gradnja enostavnih objektov v skladu s 14. členom tega odloka.
XI. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04), ki se nanašajo na ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta.
27. člen
Občinski lokacijski načrt za območje urejanja VP 8/2 Dobrova je stalno na vpogled pri:
– Občini Dobrova - Polhov Gradec,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.
28. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-2623/2006-I
Dobrova, dne 11. junija 2008
Župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Lovro Mrak l.r.

AAA Zlata odličnost