Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008

Kazalo

2408. Odlok o načinu izvajanja in o podelitvi koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Bled, stran 6172.

Na podlagi 6., 29. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06 – v nadaljevanju: »ZGJS«), petega in šestega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – UPB2 – v nadaljevanju: Energetski zakon) ter 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 – UPB1 in 86/04) je Občinski svet Občine Bled na nadaljevanju 10. redne seje dne 21. 5. 2008 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja in o podelitvi koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Bled
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja) na območju Občine Bled. Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– distribucijsko omrežje zemeljskega plina: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenem s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja tudi distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
– Javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo;
– odjemalec: pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo;
– omrežnina: je del cene zemeljskega plina za uporabo omrežja, ki jo uporabnik plačuje sistemskemu operaterju, za izvajanje javne službe;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin;
– uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali oddaja zemeljski plin v distribucijsko omrežje.
3. člen
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Bled (v nadaljevanju občina).
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
5. člen
(opredelitev izvajalca)
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna oseba, določena s koncesijsko pogodbo.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe, poleg javnih pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju občine,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji,
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti na svoji spletni strani.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme oziroma uskladi v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in svoji spletni strani.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem;
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o omrežninah;
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev;
– razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona (uporabnik ne plača odstopanj ali cene za uporabo omrežij v roku, določenem v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem energije);
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja;
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
14. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in brezplačno letno posredovati občini.
5. Distribucijsko omrežje
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju občine, določenim s strani občine kot območja izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.
Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikov, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Uporabnik nosi nesorazmerne stroške priključitve.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik priključnega plinovoda in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izjava javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi, ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča.
III. OSTALE DOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
22. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Za izvajanje javne službe se podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določa tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina;
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
23. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
24. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
25. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina)
Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba plina se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
26. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik mora imeti z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb
27. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe ter Agencija za energijo.
IV. PODELITEV KONCESIJE ZA DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Podelitev koncesije za dejavnost sistemskega operaterja
28. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar izpolnjevati tudi eno od naslednjih zahtev:
– biti mora lastnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– imeti mora z lastnikom distribucijskega omrežja sklenjeno pogodbo po četrtem odstavku 31.b člena Energetskega zakona ali mora izkazati za verjetno, da bo tako pogodbo z lastnikom omrežja sklenil po podelitvi koncesije;
– izkazati mora za verjetno, da bo distribucijsko omrežje na območju koncesije zgradil.
Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja druge dejavnosti razen dejavnosti sistemskega operaterja, razen v primeru, da ima izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
29. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost sistemskega operaterja prične veljati z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in traja 30 let.
30. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za dejavnost sistemskega operaterja ali kateregakoli dela te koncesije na drugo osebo.
31. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan graditi novo infrastrukturo ali povečati kapaciteto obstoječe infrastrukture v obsegu, kolikor mu višina omrežnine to omogoča.
32. člen
(zavarovanje)
Koncedent mora v koncesijski pogodbi zagotoviti, da se v njej koncesionar zaveže kot dober gospodarstvenik skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja, ki je predmet te koncesije.
2. Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije
33. člen
(način izvajanja koncesije)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
34. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesija se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo v upravnem postopku. V postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.
35. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncedentu dostaviti pisno poročilo za preteklo koledarsko leto, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na področju občine.
36. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
37. člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
38. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije.
39. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto. V tem primeru ima koncesionar pravico zahtevati od občine povračilo stroškov, ki so mu nastali, če jih ne more pokriti iz omrežnine.
40. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa za katerega je bila sklenjena (lahko pa se po njenem izteku podaljša)
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
41. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja iz Energetskega zakona in tega odloka;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 28. členu tega odloka.
42. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
Vsi objekti in naprave, ki jih koncesionar zgradi ali drugače pridobi za namen izvajanja koncesije, preidejo v last in upravljanje koncedenta ob prenehanju koncesijske pogodbe. S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(uskladitev koncesijskih pogodb)
Koncesionar, ki je pridobil koncesijo za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Bled na podlagi Odloka o podelitvi koncesije za graditev, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v Občini Bled (Uradni list RS, št. 61 z dne 6. 7. 2000) nadaljuje z opravljanjem javne službe, ki je predmet tega odloka, pri čemer se z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijskih pogodb, urejajo na novo.
Koncedent v roku 6 mesecev po objavi tega odloka s koncesionarjem z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uskladi obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok. Z aneksom oziroma novo pogodbo se uredi tudi:
– ugotovitev o načinu prenehanja javne službe dejavnosti dobave plina;
– morebiten način podaljšanja koncesijske pogodbe;
– uskladitev pravic, obveznosti in dajatev na takšen način in na podlagi novega izračuna rentabilnosti koncesionarja, da se njegov ekonomski in konkurenčni položaj ne bo poslabšal zaradi sprememb zakonov in drugih predpisov Evropske skupnosti ali Republike Slovenije, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijske pogodbe.
44. člen
(prenehanje veljavnosti odlokov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina na območju Občine Bled (Uradni list RS, št. 43 z dne 24. 5. 2000) in Odlok o podelitvi koncesije za graditve, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v Občini Bled (Uradni list RS, št. 61 z dne 6. 7. 2000).
45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 039-4/2008
Bled, dne 21. maja 2008
Župan
Občine Bled
Janez Fajfar l.r.