Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008

Kazalo

2386. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Damber III, stran 6128.

Na podlagi 52. člena in v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02, ter Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 22. maja 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Damber III
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) Damber III, ki ga je izdelala Proarc Nova Gorica d.o.o., v juliju 2007 pod številko 7555.
2. člen
(vsebina načrta)
OPPN Damber III vsebuje:
– obrazložitev in utemeljitev,
– grafične prikaze,
– predlog parcelacije,
– priloge, strokovne podlage in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
3. člen
(območje načrta)
Območje OPPN obsega površine na območju Damberja nad Borštnikovo domačijo v Kromberku. Območje predstavlja v naravi nepozidano zemljišče, ki je poraščeno z mešanim gozdom, na severni strani je omejeno s kmetijskimi površinami, na zahodni z Brestnikovim potokom, na vzhodni strani s potokom in na južni strani z robom gozdnih površin. Območje namenjeno za pozidavo obsega zemljišče v skupni površini cca 3,2 ha in zajema parcele št. 347/2, 349/2, 349/1, 383/1, 388/1, 388/2, 388/3, 388/4, 388/5, 389/2, 392, 1297/2, del, in del 1337 vse k.o. Kromberk. Priključni vodi na komunalno infrastrukturo in dovozna cesta so v vplivnem območju OPPN.
4. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Območje je na severu omejeno s kmetijskimi površinami, na vzhodu in zahodu s potokoma, na južni strani se navezuje na opuščeno Borštnikovo domačijo in zelene površine do Ulice Vinka Vodopivca, na katero se navezuje nova dovozna cesta na mestu priključka sedanjega kolovoza.
5. člen
(namembnost območja)
Ureditveno območje je namenjeno pozidavi s stanovanjskimi objekti, zelenim površinam na parcelah in ob potoku, prometnim površinam ter komunalni opremi.
6. člen
(pogoji za urbanistično oblikovanje območja)
Urbanistična zasnova je načrtovana s pozidavo gostote 45 preb/ha, povprečno velikostjo parcele cca 750 m2 za cca 50 stanovanjskih objektov. Velikosti parcel od 250 do 1000 m2 se prilagajajo terenskim razmeram, strmim področjem in prometni ureditvi. Izraba zemljišč za gradnjo je zelo omejena z globoko strugo potoka, slabo nasilnostjo tal in z varovalnimi pasovi vodotokov. Dostopi na parcele niso posebej določeni, ker so odvisni od ureditve vsake parcele in od etažnosti objekta. Objekti (P+1), (K, P+1), se lahko postavijo samo na površinah, ki so določene za pozidavo. Podane višinske kote so okvirne. Na parceli individualne hiše je potrebno zagotoviti tri parkirna mesta, podporni zidovi med parcelami ter med parcelami in cesto so armirano betonski in obloženi s kamnom.
Vsi objekti in naprave s pripadajočo interno komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, vsaj pet metrov.
7. člen
(pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Arhitekturno oblikovanje temelji na ustreznem razmerju sestavljenih volumnov z dvo ali večkapno streho (korci, mediteran) strešnimi venci, fasadni materiali so v svetlih tonih. Višinski gabariti (P+1), na strmem terenu (K, P+1).
(2) Maksimalni horizontalni gabariti objektov:
– individualne hiše 10 x 12 m do 16 x 12 m, (K, P+1), (P+1),
– stanovanjski dvojčki 10 x 10 m x 2, (K, P+1),
– vrstne hiše 10 x 10 m, (K, P+1).
8. člen
(cestno omrežje)
(1) Dovozna cesta za obravnavani kompleks Damber III se odcepi cca 50 m zahodno od Iztokove ulice namesto sedanjega priključka dovozne ceste do domačije Borštnik. Nova priključna cesta poteka v začetnem delu ob trasi omenjene dovozne ceste, nato se odkloni proti zahodu in preide v območje zazidalnega kompleksa.
(2) V spodnjem predelu kompleksa se na dovozno cesto navezujejo krajši odcepi dostopnih cest do posameznih parcelnih sklopov, nato se serpentinasto vzpenja po pobočju vse do ulice Pod Škabrijelom. Pred zaključkom trase se na dovozno cesto priključi trasa prečne ceste, ki se nadaljuje proti vzhodu v smeri obstoječe kmetije.
(3) Zaradi konfiguracije terena, ki je v pretežnem delu precej strm, se pri trasiranju upošteva nekoliko večje vzdolžne nagibe, ki pa ne presegajo 15%.
9. člen
(meteorna kanalizacija in odvodnja)
(1) Obravnavano zazidalno območje je smiselno, zaradi konfiguracije terena in bližine potokov, opremiti z ločenim kanalizacijskim sistemom. Odvodnjo utrjenih površin in streh objektov se preko krajših odsekov sekundarnih kanalov usmeri v bližnje struge potokov.
(2) Na območju dovozne ceste, ki sega izven meja kompleksa, se v spodnjem odseku dolžine cca 250 m, uredi cestni meteorni kanal. Ta se priključi nizvodno na meteorni odvodnik, ki poteka v ulici Vinka Vodopivca. Na zgornjem odseku izven kompleksa se cesta odvodnjava disperzno na bližnje travniške površine.
(3) Na obravnavanem območju je v sklopu elaborata izveden preračun stoletnih voda ob upoštevanju karakteristik prispevnega območja, in sicer na Brestnikovem potoku v preseku, ki se nahaja cca 200 m južno od kompleksa Damber III. Pri prispevni površini cca 35 ha znaša ocena stoletnega pretoka cca 5,9 m3/s, kar predstavlja reduciran specifični odtok cca 169 l/ha. Na trasi obstoječe dovozne ceste do kmetije Na hribu je struga potoka že zacevljena, in sicer s propustom preseka 80 cm. Prispevno območje potoka znaša na tem mestu cca 20,6 ha. Količino stoletne vode na mestu prečkanja ocenjujemo na Q100 = 3,50 m3/s. Predvidi se cevni propust preseka 140 cm s padcem 1%. Zmogljivost propusta znaša 6,6 m3/s. Polnitev propusta pri stoletnem odtoku znaša cca 55%.
(4) V spodnjem predelu kompleksa na nadmorski višini cca 134 m.n.m. se Brestnikovemu potoku pridruži še desni pritok. Odvodnik odvaja padavinsko vodo iz omejenega zalednega območja med Kekčevo potjo in ulico Pod Škabrijelom. Prispevno območje znaša 6,1 ha. Na mestu sotočja gravitira na Brestnikov potok tudi del zazidalnega kompleksa v površini cca 2,2 ha. Skupna količina na Brestnikovem potoku nizvodno od kompleksa Damber III, pri skupni prispevni površini 28,9 ha, se ocenjuje na Q100 = 4,9 m3/s.
(5) Vzhodno od kompleksa poteka levi pritok Brestnikovega potoka. Na trasi obstoječe dovozne ceste do kmetije Na hribu je struga potoka že zacevljena, in sicer s propustom preseka 50 cm. Prispevno območje potoka znaša na tem mestu cca 3,8 ha. Količino stoletne vode na mestu prečkanja ocenjujemo na Q100 = 0,64 m3/s. Predvidi se zamenjava cevnega propusta z novim preseka 80 cm, s padcem 1%. Zmogljivost propusta znaša 1,53 m3/s. Polnitev propusta pri stoletnem odtoku znaša cca 42%.
(6) Na južnem vogalu kompleksa gravitira na odvodnik dodatno še del obstoječega kompleksa Kurja vas z gozdnim zaledjem in del novega kompleksa Damber III v skupni površini cca 3,90 ha. Količino stoletne vode na tem mestu ocenjujemo na Q100 = 1,30 m3/s.
(7) Nizvodno na območju ulice Vinka Vodopivca prehaja v kanalizirano odvodnjo, ki odteka v smeri Brestnikovega potoka. Na to območje ulice gravitira še spodnji del kompleksa Kurja vas in bližnje kmetijske površine pod kompleksom Damber III, skupne površine cca 7,20 ha. Količina stoletne vode v bližini odcepa Iztokove ulice znaša Q100 = 2,52 m3/s.
(8) V območju se nahajata dva meteorna odvodna kanala preseka 70 in 80 cm, ki potekata v smeri Brestnikovega potoka. Njuna skupna kapaciteta znaša cca 3,70 m3/s, kar omogoča ustrezno odvodnjo.
10. člen
(fekalna kanalizacija)
(1) Odvod fekalnih voda se uredi s sistemom sekundarnih sušnih kanalov, ki se navežejo na obstoječe sekundarno kanalizacijsko omrežje kompleksa Damber I.
(2) V kompleksu je predviden glavni zbirni fekalni kanal F1. Ta poteka od zgornjega zazidalnega niza ob notranjih cestah do južnega roba kompleksa. Od tu se fekalni kanal nadaljuje izven kompleksa, prečka strugo Brestnikovega potoka in se priključi na obstoječi fekalni kanal ob kompleksu Damber I.
11. člen
(vodooskrba)
(1) Vodooskrbo je potrebno navezati na obstoječe omrežje in pri tem upoštevati razporeditev na ustrezne višinske cone. I višinska cona – vzhod naj bi obsegala pokrivanje pozidave od cca 115 m.n.m. do cca 155 m.n.m., II višinska cona pa območje od 155 do 195 m.n.m.
(2) Navezava na obstoječe vodovodno omrežje se izvede na območju ulice Pod Škabrijelom, ki je vezano na nov tlačni cevovod II višinske cone. Za zazidalno območje v kompleksu Damber III, ki se nahaja pod nadmorsko višino 155 m.n.m., se predvidi napajanje iz sistema II višinske cone preko ustreznega reduktorja tlaka. Pri tem se upošteva, da bo perspektivno vodovodno omrežje v kompleksu ločiti na I in II višinsko cono, ko bodo za to zagotovljeni pogoji na zunanjem primarnem omrežju. Končna ureditev predvideva namreč dogradnjo I višinske cone z novim vodohranom Boršt, ki naj bi bil lociran nad območjem pozidave, ob Iztokovi ulici, na nadmorski višini cca 180 m.n.m.
(3) V ulici Pod Škabrijelom se predvidi rekonstrukcija obstoječega vodovoda preseka 80 mm oziroma zamenjava s profilom 125 mm. V nadaljevanju se vodovodno omrežje v kompleksu ureja vzdolž cestnih komunikacij. Vod V1 preseka 125 mm se naveže na obstoječi vodovod v ulici Pod Škabrijelom in poteka vzdolž Ceste 1, Ceste 2 in 2.1. Na Vod 1 se navezuje Vod 2 preseka 100 mm, ki poteka vzdolž Ceste 1 vse do najnižje ležečega predela kompleksa. Na Vod 2 se navezujejo krajši napajalni odseki vodovoda, ki napajajo posamezne zazidalne nize. Preseki napajalnih krakov so preseka 100 mm.
(4) Ločitev I in II cone se predvidi z ureditvijo reduktorja tlaka v kontrolnem jašku na trasi Voda 2, in sicer ob Cesti 1 na nadmorski višini cca 158 m.n.m. Reduktor se predvidi z izhodno tlačno višino 190 m.n.m. Perspektivno bo mogoče na tem mestu v kontrolnem jašku izvesti tudi fizično ločitev obeh višinskih con. Pri tem bo potrebna navezava obravnavanega dela omrežja I cone z območja Iztokove ulice. Navezavo bo mogoče izvesti bodisi na Vodu 3 ali Vodu 4, ki se nahajata na spodnjem predelu kompleksa.
(5) Zunaj obravnavanega območja kompleksa prečka trasa nove priključne Ceste 1 obstoječi primarni vodovod preseka 150 mm. Tangira se deloma tudi vodovodni priključek bližnjega otroškega vrtca. Ob urejanju ceste se primarni vodovod lokalno prestavi v dolžini cca 75 m z enakim presekom 150 mm. Na trasi prestavitve se uredi tudi nadomestni odcepni jašek za vodovodni priključek.
12. člen
(EE in TK komunalne naprave ter zunanja razsvetljava)
(1) Pri določitvi rešitev je potrebno upoštevati gradbeno oziroma programsko zasnovo območja, tehnične predpise ter projektne pogoje upravljavcev posameznih komunalnih vodov.
(2) Za napajanje območja z električno energijo je potrebno zgraditi naslednje SN naprave in napeljave:
– kablovod 20kV od obstoječe TP 20/0,4kV Damber II do predvidene TP 20/0,4kV Damber III v dolžini 185 m;
– TP Damber III, ki bo nova tipska, betonska TP, kabelske izvedbe, z možnostjo vgraditve transformatorja moči do 630 kVA;
– kabelsko kanalizacijo za položitev SN voda do meje območja.
(3) Za napajanje posameznih odjemnih mest z električno energijo je potrebno zgraditi naslednje NN naprave in napeljave:
– NN omrežje kabelske izvedbe s kabli vrste NAY–Y položenimi v kabelsko kanalizacijo iz cevi fi 160, 110 in 63 mm;
– R.K.O. – razdelilne omarice, locirane na javnih površinah, ki služijo za razvod omrežja in za izvedbo priključkov posameznih objektov;
– vsak objekt, stanovanjska hiša, ima samostojen priključni kabel, za vrstne hiše pa so izvedeni s šivanjem po tri stanovanjske enote.
(4) Trase kablov so predvidene tako, da je maksimalno koriščen koridor kablov javne razsvetljave, KaTV in TK razvoda. Potek vseh kablov je v glavnem predviden po javnih površinah.
(5) Zbirne ceste, povezave in parkirišča se opremijo z javno razsvetljavo. Prižigališče in omarico z meritvami se postavi ob TP Damber III. Ceste in parkirišča se osvetlijo s svetilkami na ravnih stebrih višine 6 do 8 m, na razdalji približno 30 m in v ustreznih svetilnih telesih. Predviden je svetlobno tehnični razred »ulična razsvetljava«.
13. člen
(TK napeljave, naprave in oprema)
(1) Za navezavo obravnavanega območja na TK omrežje se predvidi dvocevna kabelska kanalizacija fi 125 mm, ki poteka od ulice Vinka Vodopivca vzdolž potoka in dovozne ceste. TK omrežje znotraj naselja bo kabelske izvedbe, z vmesnimi jaški, s kabli ustreznih kapacitet, položenimi v kabelsko kanalizacijo iz cevi fi 125 in fi 50 mm, (priključki). Vsak objekt, stanovanjska hiša, ima samostojen priključni kabel. Trase kablov so predvidene skupaj s traso KaTV in EE vodov. Potek vseh kablov je v glavnem predviden po javnih površinah. Priključke se od glavnih vodov izvede z razcepnimi spojkami.
(2) Za napajanje posameznih odjemnih mest z KaTV se za dovod predvidi kabelska kanalizacija fi 110 mm, od Iztokove ulice do glavne razdelilne omare, kjer je tudi ojačevalno mesto, ter NN priključek (cca 2kW), ki se ga izvede iz bližnje R.K.O. KaTV omrežje znotraj naselja bo kabelske izvedbe, z vmesnimi jaški, s kabli ustreznih kapacitet, položenimi v kabelsko kanalizacijo iz cevi fi 63 mm. KaTV razdelilno priključne omarice so locirane na javnih površinah (3x) in služijo za razvod omrežja in za izvedbo priključkov posameznih objektov. Vsak objekt, stanovanjska hiša, ima svoj priključni kabel od najbližje priključne omarice. Trase kablov so predvidene skupaj s traso TK in EE vodov. Potek kablov je v glavnem predviden po javnih površinah.
14. člen
(plinovod)
Novo omrežje se bo na obstoječe navezovalo v dveh točkah. V ulici pod Škabrijelom na plinovod oznake S173B, premera PE 90, druga navezava pa je predvidena v ulici Vinka Vodopivca na plinovod oznake S297, premera Pe 110. Zanesljivost oskrbe bo omogočal zankast vod. Vsaka stanovanjska enota bo imela priključni plinovod z glavno plinsko zaporno pipo na fasadi objekta.
15. člen
(inženirsko geološki pogoji)
Predlogi, ki so podani v inženirsko geološkem poročilu, predstavljajo idejno zasnovo. V fazi izdelave PGD – PZI projektne dokumentacije so potrebni nadaljnji postopki reševanja problematike inženirsko geoloških pogojev (vrtine, sondažni izkopi, geomehanske in laboratorijske preiskave, stabilnostne analize).
16. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Vse stacionaže in dimenzije objektov (tlorisni in višinski gabariti), ki so locirane znotraj ureditvenega območja in so navedene v obrazložitvi in prikazane v grafičnih prilogah, se lahko natančneje določijo v projektu za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Z izvedbo zakoličbe oziroma s prenosom gradbenih parcel v naravo se pridobi dokončne površine tangiranih parcel.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih vidikov to izkaže za potrebno, pri tem pa se ne poslabšajo prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
17. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) OPPN je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav. Pri izvajanju OPPN morajo biti upoštevani vsi veljavni gradbeno tehnični, prometni, sanitarno higienski, varovalni in drugi pogoji.
(2) Za vsak poseg in gradnjo (začasno ali stalno) znotraj območja prostorskega akta, je potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje na PGD projektne rešitve, v primeru, ko gre za gradnje, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, pa vodno soglasje in dokumentacijo za pridobitev vodnega soglasja.
18. člen
(začasni ukrepi v času gradnje)
Pri času gradnje so zahtevani naslednji začasni ukrepi:
– pri obsežnih zemeljskih delih je povečanje emisij prahu potrebno preprečiti z vlaženjem površin;
– upoštevati je potrebno vse ukrepe za zaščito voda;
– v primeru razlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije je potrebno odstraniti kontaminirano zemljo in jo oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
– gradbene odpadke, ki bodo nastali med gradnjo, je potrebno odpeljati na deponijo za gradbene odpadke;
– odvečno zemljo pri izkopih gradbenih jam je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo;
– upravljavci tovornih vozil morajo upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil, da le-te ne bodo presegale dovoljenih mejnih vrednosti;
– širše območje OPPN je uvrščeno v območje II stopnje varstva pred hrupom, v primeru preseganja mejnih vrednosti hrupa pri obstoječih objektih je potrebno izvesti dodatne protihrupne ukrepe;
– ohranjati je potrebno posamezna kvalitetna drevesa, predvsem ob potoku in na mestih, ki ne bodo tangirana z gradnjo cest ali objektov;
– pred pričetkom gradbenih in pripravljalnih del je potrebno zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav območja predvidenega za OPPN Damber III po metodologiji SAAS-a (ekstenzivni, intenzivni, površinski in podpovršinski pregled), na osnovi katerih bodo naknadno določeni pogoji za varstvo;
– zagotoviti je potrebno izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj v predhodnih pregledih potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki;
– zagotoviti je potrebno stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli med gradnjo.
19. člen
(etapnost izvajanja OPPN)
V prvi fazi investitor zgradi dostopno cesto in vso ostalo potrebno prometno, energetsko, vodovodno in drugo infrastrukturo. V naslednji fazi lahko gradi objekte po posameznih zaključenih skupinah.
20. člen
OPPN je, skupaj s prilogami, stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica.
21. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-03-1/2003
Nova Gorica, dne 22. maja 2008
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Mirko Brulc l.r.