Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2008 z dne 27. 5. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2008 z dne 27. 5. 2008

Kazalo

2195. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna, stran 5687.

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB in 65/07 – Odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 13. seji dne 14. 5. 2008 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Postojna ustanavlja javni zavod Notranjski muzej Postojna (v nadaljnjem besedilu: zavod) v skladu z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Občine Postojna izvaja Občinski svet Občine Postojna.
2. člen
Zavod je pravni naslednik javnega zavoda Notranjski muzej Postojna, ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna (Uradni list RS, št. 51/04), in z dnem uveljavitve tega odloka prevzame vse njegove pravice in obveznosti.
3. člen
(poslanstvo muzeja)
Osnovno poslanstvo zavoda je trajno in nemoteno izvajanje javne in matične službe ter vodenje registra premične kulturne in naravne dediščine s področja arheologije, biologije, etnologije, zgodovine, umetnostne zgodovine in krasoslovja za območja občin Cerknica, Bloke, Logatec, Loška dolina, Postojna, Pivka, za katera je zadolžen po uredbi o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00). S svojimi štirimi oddelki (arheološki, biološki, etnološki, zgodovinski), konservatorsko restavratorsko delavnico in dislocirano muzejsko enoto v Cerknici, zavod na primeren način ohranja, varuje, raziskuje in prezentira premično kulturno in naravno dediščino Notranjsko-kraške regije s stalnimi in občasnimi razstavami ter z založniško in pedagoško dejavnostjo, jo popularizira in opozarja na njen pomen in vlogo v preteklosti, kar je zelo pomembno pri utrjevanju narodne zavesti in identitete.
Razmerja z drugimi občinami se urejajo s posebno pogodbo.
Muzej je usposobljen za identificiranje, dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje, inventariziranje, varovanje, hranjenje in raziskovanje premične dediščine ter njeno predstavljanje javnosti, kar mu omogoča celovito uresničevanje poslanstva iz prvega odstavka tega člena in ga obenem uvršča med muzeje, ki so na podlagi pridobljenega pooblastila usposobljeni za opravljanje državne javne službe.
4. člen
Ime zavoda je: Notranjski muzej Postojna.
V mednarodnem poslovanju muzej uporablja ime: Notranjska Museum Postojna.
Sedež javnega zavoda je: Ljubljanska cesta 10, 6230 Postojna.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kopru, registrski vložek št. 1/01460/00.
Zavod ima pečat okrogle oblike premera treh centimetrov. V sredini je človeška ribica in na obodu napis: Notranjski muzej Postojna.
Zavod lahko spremeni ime in sedež zavoda le s soglasjem ustanovitelja.
II. DEJAVNOSTI ZAVODA
5. člen
(dejavnosti zavoda in zbiralna politika)
Zavod opravlja na področju varstva premične kulturne in naravne dediščine kot javno službo naslednje dejavnosti:
– na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja evidentira, zbira, dokumentira, digitalizira, raziskuje premično in nematerialno dediščino, pomembno za območje občin iz 3. člena tega odloka in gradivo s področja krasoslovja (v širšem, nacionalnem pomenu),
– varuje in hrani zbirke ter ostalo dokumentarno gradivo v skladu s predpisi, standardi in normami muzejske stroke ter poslanstvom muzeja,
– pripravlja strokovne podlage, študije, ocene in elaborate za varstvo, za odkupe, za razglasitvene akte in upravne postopke,
– v skladu s svojo vlogo matičnega muzeja skrbi za stalni dialog med uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji,
– spremlja upravljanje s premično dediščino v lasti države in lokalnih skupnosti na svojem območju,
– izvaja raziskovalne projekte, vezane na dediščino in muzejsko poslanstvo, ali sodeluje v njih kot partner,
– spremlja vzdrževanje, posege, rabo in promet s premično dediščino ter daje strokovna mnenja o njenem izvozu, uvozu, iznosu ali vnosu,
– pripravlja restavratorske in konservatorske programe ter izvaja posege na premični dediščini,
– opravlja zavarovalne in sistematične arheološke raziskave ter sodeluje pri nadzoru arheoloških najdišč,
– postavlja stalne razstave in občasne tematske (študijske in priložnostne) razstave ter skrbi za druge oblike predstavljanja dediščine v državi in tujini,
– pripravlja strokovne in znanstvene pogovore ter srečanja, predstavlja javnosti gradiva, pomembna za zgodovino območja katero pokriva ter za področje krasoslovja,
– posoja muzejsko gradivo za priložnostne razstave in posebne potrebe,
– sodeluje z zainteresiranimi organizacijami skupnostmi, ki v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike predstavljanja dediščine, in jim strokovno pomaga,
– izdaja strokovne in znanstvene publikacije o gradivu iz svojih zbirk, sintetične monografske študije, razstavne kataloge in poljubne publikacije s svojega področja,
– izdaja zvočne, filmske in druge zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja,
– strokovno sodeluje s fizičnimi in pravnimi osebami zasebnega prava, ki imajo zbirke premične dediščine, pri urejanju in predstavljanju zbirk,
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti,
– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev in ustanov,
– posreduje podatke o dediščini v nacionalni register in skrbi za javno dostopnost podatkov,
– sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji ter raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami,
– vzdržuje strokovno knjižnico za študijske in pedagoške potrebe,
– prizadeva si dosegati visoko kvaliteto dela znotraj vseh področij svoje dejavnosti in odgovornosti.
6. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
91.020  Dejavnost muzejev,
91.030  Varstvo kulturne dediščine,
91.011  Dejavnost knjižnic,
91.040  Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov,
        varstvo naravnih vrednot,
59.110  Produkcija filmov, video filmov,
        televizijskih oddaj,
90.040  Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
93.290  Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas,
58.110  Izdajanje knjig,
58.130  Izdajanje časopisov,
58.140  Izdajanje revij in periodike,
59.200  Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
        muzikalij,
58.190  Drugo založništvo,
18.120  Drugo tiskanje,
18.200  Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
43.990  Druga specializirana gradbena dela,
59.140  Kinematografska dejavnost,
63.110  Obdelava podatkov in s tem povezane
        dejavnosti,
63.120  Obratovanje spletnih portalov,
72.100  Raziskovalna in razvojna dejavnost na
        področju naravoslovja in tehnologije,
72.200  Raziskovalna in razvojna dejavnost na
        področju družboslovja in humanistike,
74.200  Fotografska dejavnost,
82.300  Organiziranje razstav, sejmov, srečanj.
Druge dejavnosti zavoda, ki služijo izvajanju javne službe iz prvega odstavka tega člena, so:
– oddajanje prostorov za razstave in druge strokovne in kulturne prireditve,
– prodaja publikacije vseh vrst s svojega delovnega področja, reprodukcije, replike in aplicirane predmete vseh vrst, izvedene iz svojega gradiva,
– nudenje strokovnih uslug pravnim in fizičnim osebam,
– gostinske storitve za lastne potrebe in potrebe udeležencev ter obiskovalcev.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:
90.030  Umetniško ustvarjanje,
46.180  Specializirano posredništvo pri prodaji
        drugih določenih izdelkov,
46.190  Nespecializirano posredništvo pri prodaji
        raznovrstnih izdelkov,
47.610  Trgovina na drobno v specializiranih
        prodajalnah s knjigami,
47.782  Trgovina na drobno v specializiranih
        prodajalnah z umetniškimi izdelki,
55.209  Druge nastanitve za krajši čas,
56.300  Strežba pijač,
50.300  Potniški promet po celinskih vodah,
79.100  Dejavnost potovalnih agencij in
        organizatorjev potovanj,
68.200  Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
        nepremičnin,
81.300  Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in
        okolice,
10.610  Mlinarstvo,
16.100  Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa,
16.290  Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute,
        slame in protja,
25.500  Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje
        kovin; prašna metalurgija,
31.090  Proizvodnja drugega pohištva,
32.900  Druge predelovalne dejavnosti,
43.110  Rušenje objektov,
43.120  Zemeljska pripravljalna dela,
43.130  Testno vrtanje in sondiranje
43.310  Fasaderska in štukaterska dela,
43.990  Druga specializirana gradbena dela,
47.789  Druga trgovina na drobno v drugih
        specializiranih prodajalnah,
47.990  Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
        stojnic in tržnic,
77.290  Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v
        najem in zakup,
74.300  Prevajanje in tolmačenje,
82.190  Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
        posamične pisarniške dejavnosti,
82.900  Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje,
85.520  Izobraževanje, izpopolnjevanje in
        usposabljanje na področju kulture in
        umetnosti,
85.590  Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
        izpopolnjevanje in usposabljanje.
Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja.
III. ORGANI ZAVODA
7. člen
Organi zavoda so:
– direktor;
– pomočnik direktorja za strokovne zadeve;
– svet zavoda.
Svet zavoda opravlja tudi naloge strokovnega sveta (43. člen ZUJIK).
Organi zavoda zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja zavoda.
Direktor
8. člen
Direktor zastopa in predstavlja zavod, vodi poslovanje zavoda in odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta zavoda o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje. Če svet zavoda ne poda mnenja v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja, ki lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja in po predhodnem pisnem soglasju ustanovitelja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja že zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi.
V primeru, da direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja, kot tudi, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran, ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za eno leto.
9. člen
Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri,
– da ima najmanj pet let vodstvenih izkušenj,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
– druge pogoje določene z zakonom.
Ob prijavi na razpis je dolžan kandidat priložiti življenjepis in program razvoja zavoda za mandatno obdobje.
10. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, zaradi razlogov, ki jih določata Zakon o zavodih in ZUJIK.
Ustanovitelj mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenja sveta zavoda in seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev ter mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da z razrešitvijo soglaša.
Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
11. člen
Naloge direktorja:
– načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest o predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema splošne akte zavoda, če ni s predpisi ali tem odlokom določeno, da jih izda svet,
– poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
– določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
– odloča o disciplinski in o odškodninski odgovornosti delavcev,
– odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo prek polnega delovnega časa,
– odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in štirinajste alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Strateški načrt iz prvega odstavka tega člena je dokument srednjeročnega razvojnega načrtovanja, ki upošteva cilje in prioritete nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo, program dela pa je njegov letni izvedbeni načrt, katerega sestavni del je finančni načrt.
12. člen
Pooblastila direktorja:
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa in finančnega načrta, razen pri prometu z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti direktorja nadomešča pomočnik direktorja.
Pomočnik direktorja
13. člen
Pomočnik direktorja opravlja strokovne naloge s področja delovanja zavoda v skladu z navodili direktorja.
Pomočnika direktorja ob smiselni uporabi določb 8. člena tega odloka imenuje direktor ob soglasju sveta zavoda.
Mandat pomočnika direktorja je vezan na mandat direktorja. Po izteku mandata je lahko ponovno imenovan.
14. člen
Za pomočnika direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo,
– opravljen strokovni izpit za kustosa,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju dejavnosti zavoda,
– druge pogoje določene z zakonom.
15. člen
Glede predčasne razrešitve pomočnika direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za predčasno razrešitev direktorja.
Svet zavoda
16. člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki šteje šest članov:
– dva predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje ustanovitelj,
– dva predstavnika delavcev zavoda, ki ju izvolijo zaposleni na zboru delavcev z večino glasov vseh navzočih, pri čemer se enega izvoli izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen,
– dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ju imenuje ustanovitelj na predlog župana.
Mandat članov sveta zavoda traja pet let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o poteku mandata članom sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. V primeru enakega števila glasov »za« in »proti« predlogu sklepa se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik sveta.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.
17. člen
Prvo konstitutivno sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov. Svetu zavoda prične teči mandat z dnem imenovanja.
18. člen
Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan oziroma izvoljen, če:
– mu preneha delovno razmerje, ki je podlaga za članstvo v svetu,
– sam odstopi ali zahteva razrešitev,
– se neupravičeno ne udeležuje sej (več kot tretjine vseh sej),
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, sprejetimi akti zavoda in navodili tistih, ki jih v svetu zastopa,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma se izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen, razrešeni član.
19. člen
Člana sveta zavoda razreši ustanovitelj oziroma tisti, ki je člana imenoval ali izvolil na predlog direktorja ali sveta zavoda.
20. člen
Naloge sveta zavoda so:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,
– daje soglasje k imenovanju pomočnika direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– daje soglasje k predlogu direktorja o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in o načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda.
V funkciji strokovnega sveta ima svet zavoda zlasti naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
IV. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
21. člen
Zavodu so za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, zagotovljena sredstva iz premoženja ustanovitelja, s katerimi upravlja kot dober gospodar.
Nepremičnine in oprema, ki so kot del javne infrastrukture na področju kulture dane v upravljanje zavodu za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, so razvidne iz seznama nepremičnin in opreme, ki je na vpogled v zavodu.
V. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA DELO
22. člen
Sredstva za delo zavoda so, razen premoženja ustanovitelja opredeljenega v 21. členu tega odloka, še sredstva, ki jih zavod pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo proizvodov, blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in sponzorstvi,
– s sredstvi, pridobljenimi na javnih natečajih – domačih in mednarodnih,
– iz drugih zakonitih virov.
23. člen
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
Soglasje za izplačevanje povečane delovne uspešnosti izda ustanovitelj.
VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
24. člen
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
25. člen
Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
26. člen
Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA
27. člen
Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti:
– ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda subsidiarno v višini sredstev, ki jih v tekočem letu zavodu zagotavlja za njegovo delo iz proračuna,
– odloča o statusnih spremembah zavoda,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom in finančnimi načrti,
– imenuje direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakoni in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter v statistične namene.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod upravlja za druge naročnike.
VIII. SPLOŠNI AKTI
28. člen
Zavod ima, poleg tega odloka, tudi druge splošne akte, določene v zakonu in tem odloku, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda.
Splošne akte zavoda sprejema samostojno direktor zavoda, če ni drugače določeno z zakonom ali s tem odlokom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Nov svet zavoda se konstituira najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka. Z dnem konstituiranja preneha mandat sedanjim članom sveta zavoda.
Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja zavoda opravlja svojo funkcijo do imenovanja direktorja zavoda po tem odloku. Javni razpis za imenovanje direktorja zavoda pristojni organ ustanovitelja objavi najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka.
30. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti z določbami tega odloka usklajena najkasneje v roku 6 mesecev od njegove uveljavitve. Do tedaj veljajo sedaj veljavni akti, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.
31. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski muzej Postojna (Uradni list RS, št. 51/04).
32. člen
Na podlagi tega odloka v. d. direktorja zavoda poskrbi za vpis statusnih sprememb v sodni register.
33. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Postojna, dne 14. maja 2008
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.