Na podlagi 12., 17., 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Mozirje sprejel na 16. redni seji dne 7. 4. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu »Mozirske trate«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo ZSO, št. 08/00) sprejme občinski lokacijski načrt »Mozirske trate« (v nadaljnjem besedilu OLN), ki območje opredeljuje kot območje namenjeno socialnemu programu, bivanju in urejanju zelenih površin.
(2) Številka projekta OLN-MT-1/06OLN, ki ga je izdelalo podjetje Interdesign d.o.o., Ljubljana, Poljanska 5, je sestavni del tega odloka.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) OLN določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu OLN iz 1. člena tega odloka.
(3) Sestavni del odloka so tudi:
– Hidrološko-hidravlična študija za območje Mozirske trate ki jo je pod št. projekta 362-FR/06 z datumom februar 2006, 362-FR/05 februar 2008, izdelalo podjetje Inženiring za vode, d.o.o., Teslova 30, Ljubljana;
– Projekt ureditve prestavitve primarnega voda kanalizacije in razbremenilnik, ki ga je izdelalo podjetje VGB Maribor pod št. projekta 2875/06;
– Idejne zasnove kabliranja in prestavitve visko in nizko napetostnih vodov elektro omrežja MT-IZ/E 1/06, januar 2008, Novera d.o.o., Trstenjakova 14, Ljubljana;
– Idejne zasnove plinske inšatlacije PL-mt 12/06, Emineo, Tbilisijska 81, Ljubljana;
– Poročilo o sestavi tal, GP – mt 11/06, Interdesign d.o.o., Poljanska 5, Ljubljana;
– Izbrane idejne zasnova objektov in prometnih tokov, IZ –2/2006, Interdesign d.o.o., Poljanska 5, Ljubljana.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OLN obsega parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovani trajni objekti in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo OLN (območja komunalnih ureditev).
(2) Opis meje topografsko:
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja.
Smer neba Opis
-------------------------------------------------------------
na severu meja poteka od izhodiščne točke opisa meje v
severozahodnem vogalu obravnavanega območja
od občinske poti 'Savinjska cesta' proti
vzhodu v skupni dolžini cca 303m; (preko
travnatih površin do obstoječe ceste, jo
prečka in se na vodotoku Trnava usmeri proti
jugu);
na vzhodu poteka po zahodnem robu vodotoka Trnava v
smeri proti jugu v skupni dolžini cca 90m, in
se usmeri proti zahodu na slapju Trnave pod
mestom križanja s Strugo kjer prečka propust
ter zaraslo območje ob cesti v skupni dolžini
cca 45m, zaobjame njivske površine ter prečka
cesto in po nasipu nadaljuje vse do
regionalne ceste na jugu v skupni dolžini cca
280m;
na jugu od propusta, križanja Trnave s Strugo, in se
na jugu nadaljuje po levem bregu Struge do
Mozirnice, v dolžini cca 280m;
na zahodu od skrajne južne točke križanja Struge in
Mozirnice ter vzvodno cca 43m.
(3) Opis meje po parcelah:
Smer neba Opis
-------------------------------------------------------------
na severu meja poteka od izhodiščne točke opisa meje v
severozahodnem vogalu obravnavanega območja
po severnem robu parcele 567 in 569 ter
nadaljuje po parcelah 565/1,2,3,4,5,6, 564,
561, 544(pot), 557/1, 553, vse parcele k.o.
Mozirje;
na vzhodu po desnem bregu rečice Trnava;
na jugu Vodotok Struga: območje parc. št. 691/3,
691/2 ter parcele št.: 36/46(pot), 36/20,
692/5, vse k.o. Mozirje;
na zahodu po levem bregu rečice Mozirnica v območju
parcele 574/3; ter robovih parcel 568/4 ter
5667.
(4) Velikost območja
Površina obravnavanega območja meri cca 25.990,00 m².
(5) Območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnave in so grafično prikazane. Območje obravnave leži na območju katastrske občine Mozirje ter vključuje naslednje parcele:
569, 567, 565/1,2,3,4,5,6, 564, 561, 544(pot), 553, 557/1, 557/2, 555, 556/1, 556/2, 36/2, 36/46, 36/23, 36/64, 692/5, 558/2, 562/2, 562/3, 566/2, 566/1, 568/3,4,5, 574/3, vse parcele k.o. Mozirje.
Vodotok Struga: območje parc. št. 691/3, 691/2, vse k.o. Mozirje.
(6) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(7) Zemljišča, ki so v občinskem lokacijskem načrtu zunaj meje območja urejanja toda v njegovem vplivnem območju, obsegajo tudi parcele opredeljene zaradi:
– izgradnje priključevanja na obstoječe komunalne vode vodovod in kanalizacija
– izgradnja cestnih povezav z obstoječimi javnimi potmi
– prestavitev elektro voda od stojnega mesta
– poljedelske površine med desnim bregom Struge in regionalno cesto
– vodnogospodarske ureditve na Mozirnici, Trnavi in Strugi s stabilizacijo talnih pragov, sanacijo brežin in njihovo rekonstrukcijo z varovalnim 5.00m obvodnim zelenim pasom.
(8) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OLN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
(9) Predvidene možne rušitve (dolgoročno):
– Objekt 1 na parceli št. 558/2 k.o. Mozirje
– Objekt 2 na parceli št. 562/2 k.o. Mozirje
– Objekt 3 na parceli št. 562/3 k.o. Mozirje.
4. člen
(izbrana rešitev)
Strokovna rešitev prostorske ureditve je pridobljena z izborom variantne rešitve.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
5. člen
(1) V planskih dokumentih in z urbanistično zasnovo je predlagano območje ureditve namenjeno ureditvi območja stanovanjske gradnje, storitvene dejavnosti in rekreaciji.
(2) Območje je s predvideno ureditvijo namenjeno bivanju, storitvam, rekreaciji in spremljevalnim dejavnostim z vsemi potrebnimi ureditvami (infrastrukturne ureditve) za uresničitev socialnega programa.
Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe
+--------------+-----------------------------------------------+
|Oznaka območja|Prevladujoča namenska raba |
+--------------+-----------------------------------------------+
|A1 |Območje stanovanj zaposlenih in mladih družin, |
| |varovana stanovanja |
+--------------+-----------------------------------------------+
|A2 |Območje doma starejših, varstvenega |
| |delovnega centra in oskrbovanega bivanja |
+--------------+-----------------------------------------------+
|A3 |Območje varovanih stanovanj in |
| |oskrbovanega bivanja |
+--------------+-----------------------------------------------+
|A4 |Območje bivalnih ateljejev |
+--------------+-----------------------------------------------+
|b |Območje parkirnih površin |
+--------------+-----------------------------------------------+
|c1 |Območje zelenih površin – parkovna urditev |
+--------------+-----------------------------------------------+
|c3 |Območje Kopelce |
+--------------+-----------------------------------------------+
|d |območje razbremenilnika/ parkirišč |
+--------------+-----------------------------------------------+
|e1 |območje javnih poti prometnic motornega |
| |prometa in peš prometa |
+--------------+-----------------------------------------------+
|e2 |Območje prometnih poti internega značaja |
| |območja ureditve |
+--------------+-----------------------------------------------+
(3) Znotraj območja se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora.
(4) Dopustne so tiste dejavnosti, ki so opredeljene s sprejetim socialnim programom in okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem OLN. Investitor vodi za svojo dejavnost skupen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
(5) V sklopu vodnogospodarskih ureditev je potrebno izhajati iz Hidrološko-hidravlične študije za območje Mozirske trate, št. projekta 362-FR/06 z datumom februar 2006, 362-FR/05 februar 2008.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
6. člen
(pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov)
(1) Osnovna izhodišča umeščanja objektov so:
– prostorske omejitve (varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture, drugih vodov, vodotokov …),
– območje vizur na naselje Mozirje, višine obstoječih stanovanjskih objektov na severu območja ureditve,
– varstveni režim pritokov Savinje, njenih varovalnih pasov in vodnogospodrske ureditve tudi predvidene,
– pretežno raven teren ureditvenega območja,
– obstoječi stanovanjski objekti na severu ob meji ureditve območja,
– obstoječa prometna infrastruktura in njena predvidena ureditev,
– obstoječa druga gospodarska javna infrastruktura in njena predvidena ureditev,
– odsebne sence predvidenih objektov, ki praviloma ne bodo segle preko mej gradbenih parcel zemljišča ob upoštevanju osončenja pod kotom 45º.
(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Meje gradbenih parcel so prikazane na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih rab se praviloma povzemajo obstoječe rabe.
(3) Na območju ureditve so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
(4) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so:
– določen je odmik gradbene linije od prometnic;
– nizki, členjeni gabariti objektov;
– členitev fasade je mogoča do maksimalne gradbene linije;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov, ki varira za posamezno območje namenske rabe od P+1, P+2 ter zaradi vertikalnih povdarkov ponekod max.P+3 in praviloma ne presega višine obstoječih objektov na severu območja urejanja;
– pri vseh objektih predvidene gradnje morajo biti urejeni dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce bodo celovito urejena v sklopu gradbene parcele;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
– lokacija objektov v neposredni bližini naselja pogojuje primerno arhitektonsko oblikovanje objektov in členjenje uličnih fasad;
– strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov in obstoječimi objekti;
– fasade bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali; omet, beton, steklo in sodobni materiali oblog, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih (naravnih)barv;
– obvezna je zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkirišču;
– obvezna je zasaditev zelenega tampona na zahodnem delu ureditvenega območja in neformalnih skupin dreves ter pokrovnega grmičevja na ostalih zelenicah;
– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
(5) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili lokacijskega načrta potrdi občinska služba za okolje in prostor.
Tabela 2: Pogoji za oblikovanje in gabariti po območjih
+-----------------+--------------------------------------------+
|Oznaka območja |Gabariti in pogoji za oblikovanje |
+-----------------+--------------------------------------------+
|A1, A2, |Tlorisni gabariti: |
| |– oblika pravokotna, prevladujejo naj |
| |enostavni pravokotni volumni; |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov; |
| |– upoštevati je potrebno predpise o |
| |minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih |
| |stavb in parcel; |
| |– polkrožni izzidki in stolpiči niso |
| |dopustni; |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |dopolnitev dejavnosti, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi objekti |
| |znotraj območja. |
| |Etažnost: |
| |– brez kleti; |
| |– maksimalni višinski gabarit do 10 m (vse |
| |naprave na objektu / prezračevanje ipd. |
| |morajo biti znotraj maksimalnega gabarita); |
| |na mestih višinskih povdarkov do 13 m. |
| |Strehe: |
| |– dopustna je ravna streha, ki je oblikovno |
| |usklajena s veduto na naselje Mozirje |
| |– nakloni, odtoki, prezračevanje na ravni |
| |strehi so znotraj max. višinskih gabaritov. |
| |Materiali in barve: |
| |– prednost naj imajo naravni oziroma |
| |avtohtoni materiali in okolju prilagojene |
| |barve |
| |– materiali; omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena |
| |uporaba materialov. |
| |Pomožni objekti: |
| |– niso dopustni; |
| |– ograja za namen zaščite obstoječih |
| |stavbišč pred predvidenimi vplivi novih |
| |ureditev je dopustna max. višine 1,60 m. |
| |Pozidanost gradbene parcele: |
| |max. do 60% ob upoštevanju vseh ostalih |
| |omejitev znotraj posamezne gradbene parcele |
| |(odmiki od parcelnih mej, obvezna |
| |ozelenitev območja, parkiranje, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+--------------------------------------------+
|A3 |Ista določila kot A1, A2; |
| |Etažnost: |
| |– brez kleti; |
| |maksimalni višinski gabarit 10 m (vse |
| |naprave na objektu / prezračevanje ipd. |
| |morajo biti znotraj maksimalnega gabarita); |
| |na mestih višinskih povdarkov do 13 m. |
+-----------------+--------------------------------------------+
|A4 |Tlorisni gabariti: |
| |Ista določila kot A3, razen višinskih |
| |gabaritov; |
| |Etažnost: |
| |– brez kleti; |
| |– maksimalni višinski gabarit 8 m; na |
| |mestih višinskih povdarkov do 11 m. |
| |Strehe: |
| |– dopustna je ravna streha, ki je oblikovno |
| |usklajena s veduto na naselje Mozirje |
| |– nakloni, odtoki, prezračevanje na ravni |
| |strehi so znotraj max. višinskih gabaritov. |
| |Materiali in barve: |
| |– prednost naj imajo naravni oziroma |
| |avtohtoni materiali in okolju prilagojene |
| |barve |
| |– materiali; omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena |
| |uporaba materialov. |
| |Pomožni objekti: |
| |– niso dopustni. |
| |Pozidanost gradbene parcele: |
| |max. do 60% ob upoštevanju vseh ostalih |
| |omejitev znotraj posamezne gradbene parcele |
| |(odmiki od parcelnih mej, obvezna |
| |ozelenitev območja, parkiranje, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+--------------------------------------------+
|b |Parkirna površina: |
| |Pomožni objekti: |
| |– niso dopustni; |
| |– ograja za namen zaščite obstoječih |
| |stavbišč pred predvidenimi vplivi nove |
| |ureditve dopustne max. višine 1,60 m; |
+-----------------+--------------------------------------------+
|C1, C3 |Parkovne površine: |
| |Pomožni objekti: |
| |– niso dopustni. |
+-----------------+--------------------------------------------+
(6) Kota objektov in lega na zemljišču je določena na osnovi vodnogospodrskih ureditev, skladno z določbami projekta »Hidrološko-hidravlična študije za območje Mozirske trate, ki jo je pod št. projekta 362-FR/06, februar 2006, 326-FR/05, februar 2008.
Kote pritličij posameznih objektov so določene na podlagi hidravlične presoje in poteka gladin Q(100) in Q(dej). Kot varnostna višina je privzeta najbolj neugodna kota izmed kot Q(100 )+ 10 cm in Q(dej)+ 50 cm. Za določitev izhodiščne kote za načrtovanje objektov na levem bregu Struge so privzeta naslednja izhodišča:
– JV rob območja ob Strugi 334,10 m n.m.
– Območje nad koto terena 333,80 m n.m. teren+0,50 m
– Območje nad koto terena teren+0,2 do 0,3 m
334,10 m n.m.
(7) Pri načrtovanju objektov je potrebno med posameznimi skupinami objektov omogočiti pretok poplavnih vod Trnave oziroma Mozirnice proti Strugi. Prav tako je potrebno z dostopnimi cestami usmerjati razlite (poplavne) vode proti Strugi.
(8) Z vsemi zunanjimi ureditvami, tudi prometnicami se ohranja oziroma poveča možnost odtoka poplavnih vod skozi most na Trnavi pod obvoznico.
7. člen
(gradbene parcele, parcelacija)
(1) Zasnova urbanistično arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe predstavlja povezano celoto zato ni možno k vsakemu objektu posebej določiti mejo gradbene parcele.
(2) Ograjevanje parcel zaradi pretežno javnega značaja predvidene gradnje praviloma ni dovoljeno. Dovoljena je le za objekte v območjih A2, A3, pod pogoji upoštevanja vseh predpisov za zavarovanje dostopa do le-teh.
(3) Dovoz na ureditveno območje je predvideno z ureditvijo obstoječih javnih poti in z vzpostavitvijo prometnega režima prikazanega na grafični prilogi.
(4) Smeri dovozov do objektov so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza se določi v PGD projektih. Za obstoječe objekte se načeloma ohranja obstoječe dovoze in dostope.
(5) Vhodi v objekte so oblikovani smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
(6) Možno je opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov. V gradbenih parcelah bodo urejene dovozne poti in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo praviloma tlakovane (travne plošče).
(7) Načrt parcelacije je sestavni del OLN.
(8) Javne površine območja so določene z namensko rabo tega OLN.
8. člen
(zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure na naselje Mozirje, obvodnega zemljišča vodotokov in širšega območja varovanja kulturne dediščine.
(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
(3) Glede na značilnosti krajinske zasnove območja in zasajevanja je območje razdeljeno v več območij:
– varovalni priobalni obvodni pas Mozirnice, Struge in Trnave
– zaščitni zeleni pas – zelena bariera;
– varstveni pasovi ob prometnicah;
– park in rekreacija – Kopelce.
(4) Varovalni priobalni obvodni pas
Vsi posegi v varovalni priobalni pas, se izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah in drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanje policije.
(5) Zaščitni zeleni pas – zelena bariera
Zeleni zaščitni pas je dodatni zaščitni pas v zahodnem in severnem delu območja urejanja, ki se oblikuje kot dodatna vizualna in protihrupna zaščita na stiku z obstoječo stanovanjsko pozidavo. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in so tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.).
(6) Varstveni pasovi prometnic
V varstvenih pasovih ob dovozni cesti v območje se oblikuje vegetacijski pas, namenjen varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in se dobro s korenskim sistemom dobro vežejo tla ter zmanjšajo njihovo vlažnost.
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
9. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Za območje OLN so predvidene vodnogospodarske ureditev s Hidrološko-hidravlično študijo za območje Mozirske trate, št. projekta 362-FR/06, februar 2006, februar 2008;
(2) Potrebni so izravnalni ukrepi. Predvidi se čiščenja vodotokov in sanacije ureditev na vseh vodotokih za izboljšanje njihove prevodnosti in sicer odseka Trnave od osrednjega dela Mozirja do križanja s Strugo, Mozirnice od ceste skozi Mozirje do obvoznice;
(3) Predvidena je izvedba novega križanja Trnave s Strugo in Mozirnice s Strugo;
(4) Ureditev izlivnega odseka Trnave;
(5) Zamenja se prepust na stari cesti skozi Mozirje za Mozirnico.
10. člen
(faznost vodnogospodarskih ureditev)
(1) V prvi fazi so potrebni izravnalni ukrepi za izboljšanje stanja struge Mozirnice na odseku od mostu do izliva ter sanirati (obloga) in stanja na izlivni odsek Trnave pod trgom. Prav tako se v tej fazi ohrani razbremenjevanje oziroma odtok eventualnih poplavnih vod iz Struge proti Trnavi pod drčo.
(2) V naslednji fazi se sanira obe križanji Struge z Mozirnico oziroma Trnavo. V tej fazi se prav tako izvedejo vzdrževalna dela na Strugi vključno s sanacijo zidov na Koplcah.
(3) V tretji fazi se izvede zamenjava mostu (prepusta) čez Mozirnico in uredi struga Trnave nad Tratami skozi Mozirje.
(4) Za vsako posamezno fazo se izdela ustrezna dokumentacija, ki bo podlaga za pridobitev predpisanih dovoljen za poseganje v vodotok in območje vodotoka.
(5) Pred začetkom gradnje pa je obvezna izvedba I. faze.
11. člen
Pozidava območja Mozirskih trat severno od Struge ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Prav tako zaradi pozidave ne bo negativnega vpliva na sosednje objekte. Z ukrepi, ki so predvideni v vseh treh fazah, bo to območje postalo realno poplavno varno.
VII. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
12. člen
(splošno)
(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati na podlagi idejnih rešitev, ki so sestavni del OLN projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se mora izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana gospodarska infrastruktura obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in telefon. V primeru izgradnje topolovodnega omrežja je obvezno priključevanje na le tega in opustitev lastnih kurišč.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
(6) Na območju OLN ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaženja voda.
13. člen
(cestno omrežje)
(1) Dovoz na ureditveno območje je predviden iz obstoječega prometnega omrežja z izvedbo potrebnih rekonstrukcij in vzpostavitvijo ustreznega prometnega režima. Na območju načrtovane ureditve je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.
(2) Osrednjo prometnico obravnavanega območja predstavlja cesta a, ki poteka od priključka na obstoječo cesto izven območja urejanja proti severu, nato pa se usmeri proti zahodu mimo parkirišč varovanih stanovanj in se naveže na obstoječo lokalno cesto. Pravokotno na smer trase poteka cesta b, ki vodi proti območja stanovanj za zaposlene (A1) ter se nadaljuje do obstoječih Kopelc; v smeri proti jugu se le-ta zaključi pred sprehajališčem ob Strugi. Na večih mestih je zagotovljeno obračanje interventnih in dostavnih vozil.
(3) Enosmerne napajalne ceste so predvidene širine 3.50 m z enostransko oziroma obojestransko bankino širine 0.5 m. Predvideni hodniki za pešce so širine 1.6 m. Dvosmerne ceste so predvidoma širine 5.50 m.
(5) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(6) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in ločene meteorne kanalizacije.
(7) Površine za parkiranje so predvidene nad razbremenilnikom ob območju obstoječe stanovanjske gradnje. Do predvidenih objektov pa je omogočen le interventni dovoz in peš dostop.
(8) Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.
14. člen
(vodovod)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječo vodovodno omrežje se bo navezalo na severni strani obravnavanega območja. Predvideno vodovodno omrežje za pitno vodo je zasnovano zankasto, tako da bo povečana obratovalna sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.
(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.
(3) Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz 10 hidrantov.
(4) Kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.
(5) Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo je predvideno v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je situiran ob severnem robu ureditvenega območja.
(6) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod se izvede v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(3) Predvidena je prestavitev obstoječega kanala odpadnih voda in jaškov izven območja predvidenih objektov ter izgradnja razbremenilnika na podlagi projektne dokumentacije.
(4) Zbirni kanal odpadnih voda se navezuje na čistilno napravo oziroma na jašek J1 na dovodnem kolektorju čistilne naprave. Kota dna dovodnega kolektorja oz najnižja možna kota priključitve je usklajena z zahtevami JKP Mozirje.
(5) Odvajanje padavinskih voda s strešin in z utrjenih površin je zagotovljeno z izvedbo meteorne kanalizacije. Delno so površine zatravljene.
(6) V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov, ter povoznih in manipulacijskih površin. Vse padavinske vode se pred izpustom v odvodnik vodijo v cevni zadrževalnik. Zadrževalnik bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.
(7) Cevni zadrževalnik je predviden na jugu Kopelc na območju zelenih površin med Strugo in regionalno cesto. Izvede se v skladu z veljavnimi predpisi in izdelano projektno dokumentacijo.
(8) V primeru pojava odpadnih tehnoloških voda iz predvidenih objektov jih je potrebno na mestu nastanka očistiti do te stopnje, ki je predpisana kot maksimalna dovoljena stopnja in jo je dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in voditi na čistilno napravo.
(10) Tehnološke odpadne vode bodo očiščene do te mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
(11) Za predvideno omrežje odvajanja odpadnih in meteornih voda je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca omrežja in za odvod meteornih voda v površinski odvodnik predpisano dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje.
16. člen
(električno omrežje)
(1) Preko območja OLN potekata nadzemna SN voda (napajalni in povezovalni), katera je treba zaradi predvidene gradnje objektov preurediti (kablirati). Obstoječa stojna mesta se namestijo po izdelanem idejnem projektu št. MI-IZ/E 1/06, januar 2008, podjetja Novera d.o.o. Ljubljana.
(2) Energija za napajanje predvidenega območja je na SN zbiralnicah v obstoječi transformatorski postaji TP Kresnik–Mozirje.
(3) Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju 3.0 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah in peš dostopih. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave.
Na predvidene objekte bo napajanje z električno energijo izvedeno s hišnimi priključki.
(4) Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti v soglasju z upravljalcem, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter upoštevati pogoje in soglasja upravljavca.
17. člen
(TK omrežje)
(1) Obstoječe TK omrežje je potrebno na podlagi projektne rešitve ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti. Celoten TK razvod bo izveden v območju 3.0 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah in peš poteh. Kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo.
(2) Ko bodo znane potrebe, je za predvidene objekte potrebno izdelati PGD, PZI projekte TK priključkov.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo TK omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
18. člen
(CaTV omrežje)
(1) Predviden CaTV razvod bo izveden v območju 3.0 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah in peš poteh. Koaksialni kabli bodo pod utrjenimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva območje v obsegu 250 m. Na območju predvidenih objektov bodo položene tudi cevi za naknadno uvlačenje kabelskih povezav.
(3) Ko bodo znane potrebe, je za predvidene objekte potrebno izdelati PGD, PZI projekte CaTV priključkov. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo CaTV omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
19. člen
(plinovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Na obravnavanem območju in v njegovi širši okolici ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Obstoječi objekti rešujejo problem ogrevanja individualno.
(2) Ogrevanje predvidenih objektov bo na utekočinjen plin iz cistern. Ogrevanje bo izvedeno s skupno kurilnico, vsak objekt bo priključen preko odjemnega merilnega mesta na podzemni vod toplovodnega omrežja. Cisterne morajo biti vkopane.
(3) Kolikor bi se izkazalo, da bi bila oskrba predvidenih objektov možna z navezavo na toplovodno omrežje, je za to potrebno izdelati PGD, PZI projekte ter pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.
(4) Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Pri tem morajo biti upoštevane vse sestavine prostorske ureditve. Spremembo načina ogrevanja potrdi občinska uprava. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte z upoštevanjem veljavne tehničnih predpisov in standardov ter si pridobiti ustrezna soglasja.
(5) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
20. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se bo na obravnavanem območju izvajalo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Mozirje in veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah za odpadke in odvažali na komunalno deponijo.
(3) Ostali odpadki se bodo zbirali ločeno na urejenem ekološkem otoku (papir, steklo, plastika, pločevina) znotraj ureditvenega območja.
(4) Za morebitne posebne, nevarne in kosovne odpadke mora poskrbeti povzročitelj sam.
VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
21. člen
(varovanje objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju niso evidentirani varovani objekti in območja posebnih varstvenih režimov.
(2) Obravnavano območje širitve zazidave v poselitvenem območju Mozirja leži na zavarovanem območju nacionalne prepoznavnosti 09 (OKV – pomembnejše območje varstva kulturne dediščine PoKD) Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina.
(3) Potrebno je ustrezno oblikovanje objektov in sočasno krajinska ureditev z namenom sanacije vizualno izpostavljenega območja kot so nizki, členjeni gabariti, barvna usklajenost s krajinskimi okoljem, uporaba materialov skladnih z okoljem, uvedba členitve vegetacije z blažilnim vizualnim in mikroklimatskim delovanjem.
22. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na območju ureditve mejne ravni hrupa dnevne Ln = 50 dBA in nočne Ld = 60dBA oziroma Ln = 59 dBA in Ld = 69 dBA kritične ravni hrupa ne smejo biti presežene.
(2) Strokovna ocena hrupa kot potencialne obremenitve okolja se izdela v skaldu s predpisi, ki urejajo to področje v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte.
23. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je kot energetski vir predviden plin in drugi ekološko sprejemljivi alternativni viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
24. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljalca za odvod odpadnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo zagotovljeno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko zadrževalnika in nato v vodotok.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
25. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev zelenic.
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila 15. člena tega odloka.
26. člen
(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
(2) OLN upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
(3) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara.
(4) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(5) Oskrba z vodo za gašenje se bo zagotovila z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara je predvideno v območju komunalnega koridorja. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.
(6) Kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.
(7) Kolikor se v fazi izdelave nadaljnje projektne dokumentacije z izračunom dokaže (požarni elaborat), da se potrebe po požarni vodi lahko zagotovijo iz reke Savinje, sistema za zagotovitev požarne vode ni potrebno izvesti.
(8) Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.
(9) Pri projektiranju stanovanjskih objektov morajo biti upoštevana določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(10) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov o gradnji na potresnem območju sezmične intenzitete VIII. Stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Sieberg.
(11) Upoštevanje 9. člena tega odloka zagotavlja poplavno varnost objektov v območju ureditev.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
27. člen
Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
X. ETAPNOST IZVAJANJA
28. člen
Ureditve, zasnovane v predmetnem OLN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
29. člen
(1) Zaradi etapnosti izvajanja gradnje objektov in možnih odstopanj se pred izvajanjem gradnje objektov izvede kot:
– I. faza izravnalne ukrepe vodnogospodarskih ureditve in vse pripadajoče primarne vode gospodarske javne infrastrukture,
– II. faza komunalna oprema območja: izgradnja napajalnih cest, druga faza vodnogospodarskih ureditev, kanalizacijska, električno, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje, vodovod za pitno in vodovod za požarno vodo. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno,
– III. faza obsega izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo znotraj posameznih območjih.
(2) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
XI. TOLERANCE
30. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OLN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč ob upoštevanju 5. člena in 1., 2., 3. in 4. točke 6. člena najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše iz oblikovalskega, funkcionalnega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta;
– pri gabaritih gradbenih objekti, če to narekujejo okoliščine iz predhodne alineje.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednja stavbišča ter načrtovana namembnost območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
31. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– izravnalni ukrepi iz drugega odstavka 9. člena v območju urejanja,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OLN za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(3) Izravnalni ukrepi.
XIII. ZAČASNI UKREPI
32. člen
(1) Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OLN zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po OLN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Občina Mozirje skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.
(2) Na vseh objektih, ki so predvideni za rušenje se lahko opravi vzdrževalna dela.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
33. člen
Po realizaciji s tem OLN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
34. člen
Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XVI. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(nadzor)
(1) Občinski lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Mozirje ter pri Upravni enoti Mozirje.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93) in Odlok o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (Uradni list RS, št. 37/94) v območju OLN.
37. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0003/2008
Mozirje, dne 7. aprila 2008
Župan
Občine Mozirje
Ivan Suhoveršnik l.r.
