Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2008 z dne 18. 4. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2008 z dne 18. 4. 2008

Kazalo

1579. Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi, stran 3837.

Na podlagi 15. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa način uporabe kriterijev ter pomen posameznega kriterija za dodeljevanje vlakovne poti na javni železniški infrastrukturi (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura) in postopek njenega dodeljevanja ter vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine za uporabo infrastrukture, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja in nadzor nad plačevanjem uporabnine v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivostih, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2001/14/ES), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44).
2. člen
(pomen izrazov)
V tej uredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
– »Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo« (v nadaljnjem besedilu: direkcija) opravlja naloge vodenja investicij v infrastrukturo;
– »dodelitev« pomeni dodelitev vlakovne poti, ki jo Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) dodeli prosilcu;
– »druge zainteresirane stranke« pomeni tiste osebe, na katere poslovanje ali življenje vplivajo storitve, ki jim jih ponujajo prevozniki (npr. lokalne skupnosti, podjetja);
– »infrastruktura z omejenimi zmogljivostmi« pomeni odsek ali del infrastrukture, na katerem tudi po usklajevanju med zahtevami prosilcev ni mogoče v celoti zadostiti povpraševanju po vlakovnih poteh oziroma infrastrukturni zmogljivosti;
– »infrastrukturna zmogljivost« je podatek, ki pove, kakšno obremenitev z vlakovnimi potmi glede na svoje tehnične in varnostne pokazatelje dopušča odsek ali del infrastrukture v določenem časovnem obdobju;
– »konstrukcija vlakovnih poti« pomeni konstrukcijo vlakovne poti, ki jo na osnovi prosilčeve vloge za dodelitev vlakovne poti opravi upravljavec;
– »načrt razširitve zmogljivosti« pomeni ukrep ali vrsto ukrepov, skupaj s časovnim načrtom njihove izvedbe, ki so predlagani za odpravo omejitev zmogljivosti, zaradi katerih se določen odsek razglasi za preobremenjeno infrastrukturo;
– »okvirni sporazum« pomeni pravno zavezujoč splošni sporazum na podlagi javnega ali zasebnega prava, ki določa pravice in obveznosti prosilca ter agencije v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale, in uporabnine, ki se bodo zaračunavale v obdobju, ki je daljše od ene sezone voznega reda;
– »omrežje« pomeni celotno infrastrukturo, ki jo upravlja upravljavec;
– »posebna infrastruktura« pomeni odsek ali del infrastrukture, ki je prednostno namenjen posebnim vrstam prevoza in ga opredeli upravljavec v programu omrežja;
– »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
– »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti;
– »prosilec« je prevoznik ali mednarodno poslovno združenje ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;
– »sistemska vlakovna pot« pomeni vlakovno pot ali vlakovne poti, ki jih ima agencija v voznem redu omrežja po usklajevanju na voljo za dodelitev prosilcem;
– »upravljavec javne železniške infrastrukture« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgovorna za gospodarjenje z infrastrukturo in njeno vzdrževanje ter vodenje prometa na njej;
– »usklajevanje« pomeni postopek, s katerim poskušajo agencija in prosilci rešiti nasprotja, ki izvirajo iz njihovih zahtev;
– »vlakovna pot« je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;
– »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;
–»vozni red omrežja« je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti;
– »začasna zahteva« pomeni zahtevo po vlakovni poti, ki je ni mogoče zahtevati med normalnim postopkom priprave časovnega načrta, ker ni znana dovolj zgodaj.
3. člen
(mednarodno sodelovanje agencije in upravljavca)
(1) Zaradi učinkovitega in racionalnega dodeljevanja vlakovnih poti, ki potekajo po omrežju v več državah, in zaradi poenotenja sistema zaračunavanja uporabnine agencija z upravljavcem sodeluje z dodeljevalnimi organi in upravljavci železniške infrastrukture v teh državah.
(2) Agencija si z upravljavcem prizadeva zagotavljati optimalno konkurenčnost mednarodnega železniškega prometa blaga in učinkovito uporabo vseevropskega železniškega omrežja za prevoz blaga. V ta namen se lahko agencija z upravljavcem vključuje v združenja in udeležuje mednarodnih srečanj, na katerih se dodeljujejo mednarodne vlakovne poti.
II. DODELITEV VLAKOVNIH POTI
1. Način uporabe kriterijev in njihovo vrednotenje
4. člen
(vrednotenje in načela vrednotenja kriterijev za dodeljevanje vlakovne poti)
(1) Pri dodeljevanju vlakovnih poti mora agencija upoštevati kriterije, kot jih določa zakon, ki ureja železniški promet (v nadaljnjem besedilu: zakon), in gospodarnost razpolaganja z infrastrukturo.
(2) Pri vrednotenju kriterijev iz prejšnjega odstavka mora agencija upoštevati naslednje dejavnike:
– zagotavljanje ustreznih vlakovnih poti za prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu iz zakona in prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu na najučinkovitejši in gospodaren način ob upoštevanju potreb uporabnikov storitev v potniškem prometu;
– dodeljevanje vlakovnih poti prosilcem brez razlikovanja;
– zagotavljanje konkurenčnosti pri izvajanju železniških storitev;
– vzdrževanje in izboljševanje zanesljivosti in kakovosti storitev.
(3) Če na podlagi vrednotenja kriterijev, kot ga določa prejšnji odstavek, agencija ne more dodeliti vlakovnih poti, pri vrednotenju uporabi tudi dejavnika, navedena v tretjem odstavku 12. člena te uredbe.
(4) Pri vrednotenju kriterijev iz prvega odstavka in upoštevanju dejavnikov iz drugega odstavka tega člena mora agencija upoštevati naslednja načela:
– upoštevanje prosilcev glede na prihodnji razvoj njihovega poslovanja;
– prožnost pri dodeljevanju vlakovnih poti, ki mora upoštevati razumne zahteve prevoznikov in maksimalizacijo oddajanja infrastrukturnih zmogljivosti;
– preprečevanje možnosti, da bi prevoznik z dodeljeno vlakovno potjo neupravičeno oviral poslovanje drugega prevoznika.
2. Postopek dodeljevanja
5. člen
(dodeljevalec vlakovne poti)
(1) Vlakovno pot za obdobje veljavnosti voznega reda omrežja prosilcu dodeljuje agencija.
(2) Agencija in prosilec lahko skleneta okvirni sporazum za dodelitev vlakovnih poti za daljši čas, kot je obdobje veljavnosti voznega reda omrežja, na način, kot je določen v 8. členu te uredbe.
(3) Upravljavec in prevoznik skleneta pogodbo, s katero natančneje uredita razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa in plačevanjem uporabnine. Ta pogodba med drugim vsebuje splošne, tehnične in finančne določbe.
6. člen
(program omrežja)
(1) Upravljavec izdela program omrežja. Pri izdelavi programa omrežja se posvetuje z agencijo, prosilci, prevozniki in drugimi zainteresiranimi strankami.
(2) Program navaja splošne značilnosti zmogljivosti infrastrukture in vse omejitve, ki se nanašajo na njeno uporabo.
(3) Program natančno opredeljuje določbe predpisov, ki se nanašajo na postopek dodelitve vlakovne poti, zlasti pa:
– načine, kako lahko prosilci zahtevajo vlakovne poti od agencije;
– vsebino vloge in dokumente, ki jih je treba priložiti vlogi;
– roke za predložitev vloge in postopek dodelitve;
– načela, ki veljajo za postopek usklajevanja in morajo upoštevati zlasti težave pri pripravi mednarodnih vlakovnih poti, in učinek sprememb na upravljavce železniške infrastrukture drugih držav;
– postopke in vrednotenje kriterijev iz zakona, ki ureja železniški promet;
– pogoje, po katerih se pri določanju prednosti v postopku dodelitve upoštevajo prejšnje ravni uporabe vlakovnih poti;
– posebno infrastrukturo;
– postopke v zvezi s preobremenjeno infrastrukturo;
– druge določbe, ki jih opredeljuje ta uredba.
(4) Upravljavec mora dokončno besedilo programa omrežja pripraviti najpozneje štiri mesece pred rokom, določenim v tretji alinei prvega odstavka 9. člena te uredbe, in zagotoviti, da je program omrežja v primerni obliki na voljo vsem strankam po ceni, ki ne presega stroškov njegovega tiskanja.
(5) Pred objavo besedila programa omrežja mora upravljavec pridobiti soglasje agencije.
7. člen
(vloga za dodelitev vlakovne poti)
(1) Vlogo za dodelitev vlakovne poti vloži prosilec pri agenciji.
(2) Vlogo za dodelitev mednarodne vlakovne poti vloži prosilec pri enem od pristojnih organov na vlakovni poti. Ta vlogo obravnava z ostalimi pristojnimi organi na vlakovni poti v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi.
(3) Vloga za dodelitev vlakovne poti mora vsebovati vse podatke, ki jih v skladu z zakonom, to uredbo in s splošnimi poslovnimi pogoji za uporabo infrastrukture določi upravljavec v programu omrežja.
(4) Vlogi mora biti priloženo tudi veljavno varnostno spričevalo prevoznika za tisti del infrastrukture, na kateri se zahteva vlakovna pot.
8. člen
(okvirni sporazumi)
(1) Agencija in prosilec lahko skleneta okvirni sporazum, v katerem določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirni sporazum ne določa posamezne vlakovne pot, ampak je oblikovan tako, da izpolnjuje opravičene komercialne potrebe prosilca.
(2) Pred sklenitvijo okvirnega sporazuma je potrebno pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(3) Okvirni sporazumi ne smejo vsebovati določb, ki bi drugim prosilcem v nasprotju z določbami 4. člena te uredbe onemogočale uporabo vlakovnih poti.
(4) Na osnovi okvirnega sporazuma opredeljene prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti več kot 75% infrastrukturnih zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri.
(5) Okvirni sporazum dopušča spremembo ali omejitev zapisanih pogojev, da bi tako omogočil boljšo uporabo javne železniške infrastrukture.
(6) Okvirni sporazum lahko vključuje kazni za primere, če se sporazum spremeni ali preneha.
(7) Okvirni sporazum se praviloma sklepa za obdobje petih let, dovoljeno pa je, da se v določenih primerih sklene za daljše ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih pogodb posameznih naložb in tveganj.
(8) V izjemnem primeru, zlasti za obsežne, dolgoročne naložbe in zlasti, kadar so take naložbe zajete v pogodbenih obveznostih, je možna sklenitev okvirnega sporazuma, za obdobje daljše od desetih let.
(9) Splošne določbe sklenjenih okvirnih sporazumov skupaj s splošnimi podatki pogodbenih strank morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsaki stranki, ki lahko izkaže svojo upravičenost.
(10) Agencija nemudoma obvesti upravljavca o sklenjenih okvirnih sporazumih.
9. člen
(roki za dodelitev vlakovne poti)
(1) Agencija, upravljavec in prosilec morajo v postopku konstrukcije in dodeljevanja vlakovnih poti upoštevati naslednje roke in načela:
– vozni red omrežja se spremeni enkrat letno ob polnoči drugo soboto v decembru in se lahko deli na zimsko in letno obdobje. Datum vsakoletne uveljavitve voznega reda omrežja se objavi v programu omrežja;
– kadar se vozni red spremeni ali prilagodi po koncu zime, zlasti da se po potrebi upoštevajo spremembe voznih redov v regionalnem potniškem prometu, se sprememba izvede ob polnoči drugo soboto v mesecu juniju in po potrebi tudi med tema datumoma. Upravljavci infrastrukture se lahko dogovorijo o drugačnih datumih in v tem primeru o tem obvestijo Evropsko komisijo, če to utegne vplivati na mednarodni promet;
– rok za predložitev vlog za dodelitev vlakovnih poti agenciji, ki naj bi bile vključene v nov vozni red omrežja, je največ 12 mesecev in najmanj osem mesecev pred začetkom veljavnosti novega voznega reda omrežja;
– upravljavec pripravi osnutek novega voznega reda omrežja in novih voznih redov najpozneje pet mesecev pred uveljavitvijo novega voznega reda omrežja in jih posreduje agenciji;
– med pripravo osnutka se upravljavec posvetuje z zainteresiranimi strankami in vsemi tistimi, ki želijo imeti možnost izraziti svoje mnenje o morebitnih vplivih operativnega voznega reda na njihovo možnost zagotavljanja železniških storitev v sezoni operativnega voznega reda;
– osnutek novega voznega reda omrežja pošlje agencija prosilcem, ki so vložili vloge za dodelitev vlakovne poti in ostalim zainteresiranim strankam, ki želijo imeti možnost izraziti svoje mnenje o morebitnih vplivih operativnega voznega reda na njihovo možnost zagotavljanja železniških storitev v sezoni operativnega voznega reda, ter jim naloži, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, sporočijo morebitne pripombe;
– najpozneje 11 mesecev, preden začne veljati novi vozni red omrežja, upravljavec in agencija v sodelovanju z infrastrukturnimi upravljavci in organi za dodeljevanje v drugih državah vzpostavita začasne mednarodne vlakovne poti;
– nov vozni red omrežja mora biti objavljen najkasneje 15 dni pred uveljavitvijo.
(2) Upravljavec, agencija in prosilci morajo pri upoštevanju določb prejšnjega odstavka upoštevati roke in opraviti dejanja, ki jim jih nalaga spoštovanje pogodb, ki so jih podpisali z infrastrukturnimi upravljavci in dodeljevalnimi organi drugih držav ali združenji upravljavcev ali prevoznikov. Podrobnosti tega dela postopka dodelitve vlakovne poti opredeli upravljavec v programu omrežja.
10. člen
(način konstrukcije vlakovnih poti)
(1) Pri izdelavi voznega reda upravljavec, če je mogoče skladno s programom omrežja, izpolni vse zahteve iz vloge za dodelitev vlakovnih poti, za katerega izdelavo je zaprosila agencija.
(2) Pri konstrukciji vlakovnih poti morata upravljavec in agencija upoštevati zahteve iz 6. člena te uredbe, zahteve, ki jih določajo sklenjeni okvirni sporazumi, in omejitve, ki se nanašajo na infrastrukturne zmogljivosti, ter omejitve, ki se nanašajo na posebno infrastrukturo. Pri upoštevanju vseh prej navedenih dejavnikov se lahko pri konstrukciji vlakovne poti upošteva tudi dejavnik gospodarskega učinka dodelitve vlakovne poti na poslovanje prosilca.
11. člen
(postopek usklajevanja)
Če upravljavec v postopku konstrukcije vlakovnih poti naleti na nasprotja med zahtevami prosilcev oziroma drugih zainteresiranih strank, mora o tem obvestiti agencijo. Agencija skuša v usklajevalnem postopku, v katerem sodelujejo agencija, upravljavec in stranke z nasprotujočimi si zahtevami ter vsi tisti, ki želijo izraziti svoje mnenje o morebitnih vplivih osnutka operativnega voznega reda na njihovo možnost zagotavljanja železniških storitev v sezoni operativnega voznega reda, te zahteve uskladiti oziroma najti najboljšo možno rešitev. Prosilcu se lahko predloži vlakovna pot, ki se bistveno ne razlikuje od zahtevane. Pri tem mora izhajati iz načel, določenih v četrtem odstavku 4. člena te uredbe, in načel, ki veljajo v postopku usklajevanja in so določena v programu omrežja.
12. člen
(infrastruktura z omejenimi zmogljivostmi)
(1) Če po opravljenem usklajevanju ni mogoče zadostiti vsem zahtevam za vlakovne poti oziroma ni mogoče zadostiti potrebam po infrastrukturnih zmogljivostih, mora agencija odsek infrastrukture, na katerem se je omejena zmogljivost pojavila, takoj razglasiti za infrastrukturo z omejeno zmogljivostjo. To naredi tudi za odsek ali del infrastrukture, za katero je očitno predvidevati, da bo v obdobju naslednjih desetih let postala infrastruktura z omejeno zmogljivostjo.
(2) Če je odsek ali del infrastrukture razglašen za infrastrukturo z omejeno zmogljivostjo, izvede agencija analizo zmogljivosti, kot je navedena v 15. členu te uredbe, razen če se že izvaja načrt razširitve zmogljivosti, naveden v 16. členu te uredbe.
(3) Če uporabnina za infrastrukturo ne omogoča razširitve zmogljivosti odseka ali dela infrastrukture, ki je razglašen za infrastrukturo z omejeno zmogljivostjo, lahko agencija pri dodeljevanju vlakovne poti poleg dejavnikov iz drugega odstavka 4. člena uporabi kot dodatne dejavnike tudi:
– pomembnost prevozne storitve za širšo skupnost glede na drugo storitev, ki bi bila zaradi tega neizvedljiva, ob upoštevanju posledic dodelitve oziroma nedodelitve vlakovne poti;
– pomembnost prevozne storitve prevoza blaga glede na izvajanje mednarodnih železniških storitev prevoza blaga.
(4) Če na infrastrukturi z omejenimi zmogljivostmi tudi po izvedenem postopku konstrukcije vlakovnih poti in izvedenem postopku usklajevanja ni mogoče dodeliti vlakovne poti, ker prosilci, ki jo zahtevajo, na podlagi kriterijev in njihovega vrednotenja dosegajo izenačeno pravico do dodelitve, jih mora agencija pozvati, da ponudijo za posamezni progovni odsek čim večjo uporabnino. V tem primeru mora agencija vlakovno pot dodeliti tistemu prosilcu, ki je ponudil najvišjo uporabnino.
13. člen
(vlakovne poti za določen namen)
(1) Informacijo o razpoložljivih kataloških trasah mora agencija ponuditi vsem zainteresiranim strankam, ki izrazijo takšno željo.
(2) Agencija mora na vlogo za dodelitev vlakovne poti za določen namen odgovoriti najpozneje v petih dneh.
(3) Upravljavec mora pri konstrukciji voznega reda omrežja izdelati katalog tras, iz katerega so razvidne proste trase za hiter odziv na posredovane vloge za dodelitev vlakovnih poti za določen namen.
14. člen
(posebna infrastruktura)
(1) Kadar obstajajo ustrezne nadomestne proge, lahko organ za dodeljevanje vlakovnih poti z upravljavcem železniške infrastrukture in po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti uporabijo za določene vrste prometa. V primeru take določitve lahko upravljavec železniške infrastrukture pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti tej vrsti prometa da prednost. Taka določitev ne preprečuje, da zadevno infrastrukturo uporabljajo druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in če je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje proge.
(2) Kadar gre za določitev infrastrukture iz prejšnjega odstavka, se to opiše v programu omrežja.
15. člen
(analiza zmogljivosti)
(1) Namen analize zmogljivosti je določiti omejitve zmogljivosti, ki onemogočajo ustrezno izpolnjevanje zahtev po vlakovnih poteh, in predlagati metode, ki bi omogočile zadovoljevanje dodatnih zahtev. Cilj analize je ugotovitev vzrokov za ovire in predlaganje kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za zmanjšanje ovir.
(2) Predmet analize so infrastruktura, postopki delovanja, vrste različnih izvajanih prevoznih storitev in učinek vseh teh dejavnikov na infrastrukturno zmogljivost. Ukrepi, ki jih je treba upoštevati, zajemajo zlasti preusmeritev prevoznih storitev, časovne spremembe prevoznih storitev, spremembe hitrosti in izboljšave infrastrukture.
(3) Analizo zmogljivosti najkasneje v šestih mesecih po ugotovitvi, da je zmogljivost infrastrukture omejena, pripravi agencija. Pri pripravi analize se posvetuje z upravljavcem, direkcijo, prosilci, prevozniki in drugimi zainteresiranimi strankami.
16. člen
(načrt razširitve zmogljivosti)
(1) Upravljavec mora v šestih mesecih po dokončanju analize zmogljivosti izdelati načrt razširitve zmogljivosti. Pri pripravi načrta se posvetuje z direkcijo, agencijo, prosilci, prevozniki in drugimi zainteresiranimi strankami.
Z načrtom se ugotovijo:
– vzroki za preobremenjenost zmogljivosti;
– verjeten prihodnji razvoj prometa;
– ovire za razvoj javne železniške infrastrukture;
– možnosti in stroški za razširitev z verjetnimi spremembami plačila uporabnine vred.
(2) Na podlagi analize stroškov in koristi možnih ukrepov mora načrt določati tudi ukrepe, ki se sprejmejo za razširitev infrastrukturnih zmogljivosti, vključno s časovnim načrtom za njihovo izvajanje.
(3) Načrt razširitve preda upravljavec direkciji, ki izvede potrebne ukrepe za njegovo realizacijo.
17. člen
(uporaba vlakovnih poti)
(1) Upravljavec in prosilec v pogodbi, ki jo skleneta na podlagi zakona, lahko določita tudi:
– da je razvezni razlog pogodbe, ki se nanaša na uporabo vlakovne poti na infrastrukturi z omejeno zmogljivostjo, če prosilec dodeljeno vlakovno pot uporablja manj kot 75% od odobrene možnosti uporabe v obdobju najmanj enega meseca;
– da je lahko razvezni razlog pogodbe, ki se nanaša na uporabo vlakovne poti, za katero je potekal postopek usklajevanja, če prosilec dodeljeno vlakovno pot uporablja manj kot 75% od odobrene možnosti uporabe v obdobju najmanj enega meseca.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo takrat, če prevoznik ne more dokazati, da je zmanjšanje uporabe vlakovne poti posledica neekonomskih razlogov, na katere ni mogel vplivati.
(3) Upravljavec lahko v programu omrežja določi merila, po katerih bo upoštevana dosedanja uporaba vlakovnih poti, kot eden od kriterijev pri dodeljevanju vlakovne poti.
18. člen
(dodeljevanje vlakovnih poti za potrebe vzdrževanja JŽI)
(1) Zahteve za dodelitev vlakovnih poti za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture morajo biti skladne z določbami te uredbe. Vlakovne poti, dodeljene za vzdrževanje, morajo biti navedene v voznem redu omrežja.
(2) Pri konstrukciji vlakovnih poti mora upravljavec upoštevati učinke vlakovnih poti, dodeljenih za vzdrževanje.
19. člen
(sistem hitrega reševanja sporov)
(1) Pri dodeljevanju vlakovnih poti je poleg obstoječih pravnih sredstev in možnosti pritožbe na regulatorni organ zagotovljen še postopek za hitro reševanje sporov, ki mora biti objavljen v programu omrežja.
(2) Odločitev v tem postopku mora biti sprejeta v desetih delovnih dneh.
III. UPORABNINA
20. člen
(stroški in prihodki infrastruktura)
(1) Agencija izračuna višino uporabnine tako, da so stroški infrastrukture v enoletnem časovnem obdobju vsaj izravnani s prihodki od uporabnine, presežki iz drugih komercialnih dejavnosti upravljavca, ki so razvidni iz ločenega računovodstva upravljavca v delu, ki se nanaša na dejavnost gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej ter dejavnost gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo, in prihodki iz proračuna.
(2) Upravljavcu se ob upoštevanju varnosti, vzdrževanja in izboljšanja kakovosti infrastrukturnih storitev zagotovijo spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnin za dostop. V ta namen se s triletno pogodbo med agencijo in upravljavcem predvidi delež presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti upravljavca iz prejšnjega odstavka, ki se ne vključijo v izračun uporabnine, ampak ostanejo upravljavcu kot spodbuda.
(3) Če do dneva izračuna višine uporabnine niso poznani planirani prihodki iz državnega proračuna, agencija za izračun višine uporabnine uporabi podatke o realiziranih prihodkih iz državnega proračuna ali podatke iz zadnjega sprejetega državnega proračuna.
(4) Metodologija izračuna višine uporabnine, ki temelji na obračunu stroškov in prihodkov, kot je navedeno v prvem odstavku tega člena, je sestavni del programa omrežja, ki ga določa 6. člen te uredbe.
(5) Metodologija izračuna uporabnine mora vsebovati tudi podatke o sistemu zaračunavanja uporabnine in zadostne informacije o cenah storitev iz 23. in 24. člena te uredbe, če jih zagotavlja samo en izvajalec. Metodologija vsebuje informacije o veljavnem sistemu zaračunavanja uporabnine, pa tudi navedbe o verjetnih spremembah višine uporabnine za naslednja tri leta. Prav tako vsebuje spodbude prevoznikom in upravljavcu, da se čim bolj zmanjšajo motnje in izboljša delovanje infrastrukture. To se doseže z opredelitvijo kazni za delovanja, ki motijo delovanje omrežja, določitvijo nadomestila za prevoznike, ki imajo motnje, in bonusa, ki jih pridobijo prevozniki za boljšo izvedbo od načrtovane.
21. člen
(vrednotenje in načela vrednotenja kriterijev za določanje uporabnine)
(1) Agencija pri določanju uporabnine upošteva kriterije iz zakona.
(2) Pri vrednotenju kriterijev iz prejšnjega odstavka mora agencija upoštevati stroške, ki jih povzroča obratovanje določene vrste vlaka in se izkazujejo zlasti pri stroških vzdrževanja tirov, z vožnjo vlaka povezanih naprav ter upravljanja železniškega prometa.
(3) Agencija mora zagotoviti, da je uporabnina objektivno enaka in nerazlikovalna za vse prevoznike, ki opravljajo enakovredne storitve na podobnem delu trga.
(4) Razen v primerih, ki jih določa ta uredba, mora agencija zagotoviti, da se na celotnem omrežju uporablja enak sistem zaračunavanja uporabnine.
(5) Skladno s kriteriji, navedenimi v zakonu, in merili za njihovo vrednotenje ter z načeli obračunavanja uporabnine iz prejšnjih odstavkov tega člena, določa višino uporabnine agencija.
(6) Prosilec lahko zahteva od agencije podatke o metodologiji in konkretnih izračunih uporabnine, če mu ne zadostujejo podatki, ki jih vsebuje program omrežja. Agencija lahko za pristop na infrastrukturo z omejeno zmogljivostjo v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov tega člena določi višjo uporabnino. Višina povišanja uporabnine, kot tudi merila za določanja primerov, v katerih se uporablja povišana uporabnina, mora biti določena v metodologiji izračuna višine uporabnine iz 20. člena te uredbe. Razlika med uporabnino, določeno na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, in uporabnino, določeno na podlagi tega odstavka, ter morebitnim dodatnim iztržkom, pridobljenim na podlagi četrtega odstavka 12. člena te uredbe, je namenjena za odpravo omejenih zmogljivosti infrastrukture, na katero se njen obračun nanaša. Višjo uporabnino se lahko zaračunava, če je upravljavec to predvidel v programu omrežja iz 6. člena te uredbe oziroma je predložil ukrepe za odpravo infrastrukture z omejenimi zmogljivostmi in te ukrepe izvaja. Upravljavec preneha s pobiranjem uporabnine, ki je višja od normalno določene, če upravljavec ni pripravil načrta odprave infrastrukture z omejeno zmogljivostjo oziroma je pri uresničevanju tega načrta zaradi svoje krivde neuspešen, razen v primeru, ko regulatorni organ odobri upravljavcu še nadaljnje zaračunavanje višje uporabnine, če načrta razširitve zmogljivosti ni mogoče uresničiti zaradi razlogov, na katere nima vpliva ali razpoložljive možnosti niso ekonomsko ali finančno sprejemljive.
(7) Uporabnina se lahko poveča ali zmanjša zaradi posebnih stroškov, ki izhajajo iz varstva okolja. Takšno povečanje in zmanjšanje je mogoče uvesti, če tako določa zakon.
(8) Del uporabnine, ki je določen skladno s prejšnjima dvema odstavkoma in skladno z 22. členom te uredbe, mora biti določen na podlagi metodologije, ki je sestavni del programa omrežja in o kateri se agencija posvetuje z direkcijo, upravljavcem in zainteresiranimi strankami.
(9) V izogib neželenim nesorazmernim nihanjem višine uporabnine se lahko za višino uporabnine določi srednja vrednost za primeren obseg železniških storitev in obdobij.
22. člen
(izjeme od načel vrednotenja kriterijev)
(1) Na predlog upravljavca ali direkcije lahko agencija, kadar to dopušča trg, dvigne višino uporabnine, ki je izračunana na podlagi določb prvega do vključno petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Izredno povišanje uporabnine mora temeljiti na načelih učinkovitosti, preglednosti in nerazlikovanja, ki zagotavljajo primerljivost zlasti v mednarodnem tovornem železniškem prevozu. Takšen način obračunavanja uporabnine ne sme izničiti učinkov povečanja storilnosti, ki jo dosegajo prevozniki.
(3) Spremembe sistema zaračunavanja uporabnine, ki so sprejete na podlagi prvega odstavka tega člena, morajo biti javno objavljene kot dodatek k metodologiji izračuna višine uporabnine iz 20. člena te uredbe najmanj tri mesece pred njihovo uveljavitvijo.
(4) V skladu s prejšnjimi odstavki tega člena lahko direkcija ali upravljavec predlagata dvig uporabnine za kritje izdatkov določenih investicijskih projektov. Ta del uporabnine mora biti namensko uporabljen za kritje stroškov investicijskih projektov, ki so bili končani največ 15 let pred uveljavitvijo Direktive 2001/14/ES, ki so že začeti ali se bodo šele začeli in se zanje pripravljajo potrebni dokumenti ali opravljajo raziskave. Ta povišanja uporabnine morajo biti posebej opredeljena v metodologiji izračuna višine uporabnine iz 20. člena te uredbe.
23. člen
(najmanjši obseg storitev)
Najmanjši obseg storitev dostopa do infrastrukture, do katerega so upravičeni vsi, ki jim je bila vlakovna pot dodeljena, obsega:
– obravnavanje vlog za dodelitev vlakovnih poti;
– uporaba tirov na dodeljeni vlakovni poti;
– uporaba kretnic in križišč na dodeljeni vlakovni poti;
– urejanje vlakovnega prometa, skupaj s signaliziranjem, regulacijo, odpravo in komunikacijo z vlakom ter zagotavljanjem informacij o gibanju vlaka;
– druge informacije, potrebne za izpolnitev ali za izvajanje storitev, za katere je bila dodeljena vlakovna pot.
24. člen
(dostop po tirih do objektov, dodatne in pomožne storitve)
(1) Upravljavec mora sam ali s sopogodbenikom poskrbeti, da je prosilcu oziroma njegovemu prevozniku, kateremu je dodeljena vlakovna pot pod pogoji, ki veljajo za zaračunavanje uporabnine, določenimi v 21. členu te uredbe, omogočen dostop po tirih do objektov, ki zajema naslednje storitve:
– uporaba naprav za napajanje z električno energijo, kjer je to možno;
– uporaba naprav za oskrbo z gorivom;
– uporaba potniških postaj in postajališč, njihovih zgradb in drugih pomožnih objektov oziroma prostorov;
– uporaba tovornih postaj in terminalov;
– uporaba ranžirnih postaj;
– uporaba objektov za sestavo vlaka;
– uporaba nakladalno razkladalnih tirov;
– uporaba objektov za popravilo in drugih tehničnih naprav.
Prosilec oziroma njegov prevoznik si mora storitve, navedene v tem odstavku, zagotoviti s posebno pogodbo, ki jo sklene z upravljavcem oziroma ob njegovem posredovanju s ponudnikom teh storitev. V pogodbi morata biti navedena cena in obseg storitev, ki jih bo za to ceno pridobil prosilec oziroma njegov prevoznik. Storitve, navedene v tem odstavku, zagotavlja ponudnik brez razlikovanja, prošnje prevoznikov v železniškem prometu zanje pa lahko zavrne le, če obstajajo druge sprejemljive možnosti pod tržnimi pogoji.
(2) Upravljavec ali ponudniki storitev lahko prosilcem oziroma njihovim prevoznikom brez razlikovanja s posebno pogodbo, ki temelji na tržnih načelih, ponujajo tudi dodatne storitve, kot so: električna energija za vleko, gorivo, predogrevanje potniških vlakov ali vagonov, ranžiranje vlakov, nadzor prevoza nevarnega blaga in pomoč pri vožnji izrednih prevozov.
(3) Prosilci, ki jim je bila dodeljena vlakovna pot, lahko od upravljavca poleg storitev iz prejšnjih dveh odstavkov zaprosijo za dodaten izbor pomožnih storitev, kot so: pristop do telekomunikacijskega omrežja, zagotavljanje dodatnih informacij, tehnični nadzor železniških vozil ali druge storitve, za katere se tako dogovorita pogodbeni stranki. Teh upravljavec ni dolžan ponuditi.
(4) Če storitve, naštete v drugem in tretjem odstavku tega člena, ponuja samo en dobavitelj, je višina plačila za tako storitev odvisna od stroškov njene izvedbe.
25. člen
(način plačevanja uporabnine)
(1) Prosilec plačuje ceno za najmanjši obseg storitev dostopa do infrastrukture, ki je naveden v 23. členu te uredbe, upravljavcu kot uporabnino na poseben transakcijski račun do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
(2) Zbrana sredstva morajo biti namensko uporabljena za vzdrževanje infrastrukture.
(3) Zbiranje in porabo sredstev, zbranih z uporabnino, nadzira direkcija v okviru nadzora opravljanja obvezne gospodarske javne službe, kot to določa zakon, ki ureja železniški promet. V ta namen upravljavec najkasneje do 20. v mesecu predloži poročilo o prejetih uporabninah za pretekli mesec skupaj z dokazili.
26. člen
(popusti)
(1) Popusti pri zaračunavanju uporabnine so omejeni na dejanski prihranek upravnih stroškov upravljavca infrastrukture. Pri določanju višine popusta se ne upoštevajo prihranki stroškov, ki so že zajeti v uporabnini.
(2) Upravljavec lahko za določene prometne tokove ne glede na prejšnji odstavek uvede takšne načine zaračunavanja uporabnine, ki so dostopni vsem uporabnikom infrastrukture in priznavajo časovno omejene popuste za spodbujanje razvoja novih železniških storitev ali popuste za spodbujanje uporabe premalo izkoriščenih prog.
(3) Popusti se lahko nanašajo le na uporabnine, ki se zaračunajo za določen odsek infrastrukture.
(4) Podobni programi popustov se uporabljajo za podobne storitve.
(5) Sistem določanja popustov mora biti določen v metodologiji izračuna višine uporabnine iz 20. člena te uredbe.
27. člen
(varščina)
Kot pogoj za pristop na infrastrukturo ali za uporabo vlakovne poti lahko upravljavec posameznim prosilcem določi varščino, ki je namenjena zavarovanju plačil iz naslova uporabnine in pomeni finančno zavarovanje, sorazmerno z višino predvidene uporabnine, ki jo bo moral v določenem časovnem obdobju za dodeljene vlakovne poti plačati prosilec. Pogoji za plačilo varščine, način njenega poračunavanja z zaračunano uporabnino, višina varščine, ki mora biti zagotovljena, ter drugi pogoji, ki se nanašajo na varščino, morajo biti opredeljeni v programu omrežja iz 6. člena te uredbe. Zahteva za varščino mora biti ustrezna, pregledna in brez razlikovanja.
28. člen
(uporabnina za dodeljene neuporabljene vlakovne poti)
(1) Upravljavec zaračuna ustrezno uporabnino za zmogljivosti, ki jih je prosilec zahteval in so mu bile dodeljene, a jih ne uporablja. Način izračuna uporabnine mora biti objavljen v programu omrežja iz 6. člena te uredbe.
(2) Upravljavec mora biti v vsakem trenutku sposoben sporočiti vsaki zainteresirani stranki obseg infrastrukturnih zmogljivosti, ki so bile razdeljene.
IV. KONČNI DOLOČBI
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 26/01 in 91/01).
30. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00721-4/2008/5
Ljubljana, dne 10. aprila 2008
EVA 2004-2411-0003
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik