Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2008 z dne 30. 1. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2008 z dne 30. 1. 2008

Kazalo

326. Odlok o razglasitvi Kelharjevega hrama za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika, stran 696.

Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) – v nadaljevanju: ZVKD, 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 10. redni seji dne 21. 1. 2008 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Kelharjevega hrama za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika
1. člen
Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Bizeljsko – Kelharjev hram (EŠD 8079).
Spomenik stoji na parcelni številki 76.S, 460, 1945 – del, 1947 – del, 1249, 1263 in 1264, vse k.o. Bizeljsko.
Kelharjev hram je sestavni del domačije Vrhovnica 5 in stoji vzporedno s plastnicami v vinogradniškem območju Janeževe gorce, in sicer južno od ceste, ki pelje iz naselja Bizeljsko k cerkvi sv. Vida.
2. člen
Opis objekta, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
– Kelharjev hram predstavlja tip triprostorne stavbe, ki je namenjena vinogradniški dejavnosti. Takšen tip hrama je redek primer ohranjenosti tovrstne gospodarske stavbe.
– Hram s svojim tlorisom oziroma razporeditvijo prostorov in njihovo namembnostjo priča o svoji funkciji oziroma načinu vinogradništva v preteklem obdobju.
– Z ohranjenostjo konstrukcije in zunanjo podobo priča o stavbnem razvoju lesenih vinogradniških stavb.
– Hram je vrisan že v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Na podlagi dosedanjih raziskav pa ga lahko datiramo v zadnjo četrtino 18. stoletja.
– Kelharjev hram nam priča o gospodarjenju oziroma načinu življenja srednje velikega kmeta in njegovem ekonomskem položaju do zadnje četrtine 18. stoletja vse do danes. Hkrati nam z ohranjeno dejavnostjo priča tudi o razvoju same domačije.
3. člen
Varovano območja kulturnega spomenika obsega parc. št. 76.S, 460, 1945 – del, 1947 – del, 1249, 1263 in 1264, vse k.o. Bizeljsko, ki so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1: 1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
Vplivno območje se opredeli s posebnim odlokom oziroma naknadno.
4. člen
Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine ter je v skladu z 11. členom tega zakona, vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh vedut objekta;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika;
– prepoved vseh posegov v strukturo in arheološke plasti znotraj spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov stavbe;
– oblikovanje območja okoli stavbe v skladu s konservatorskim programom, ki ga je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto;
– znotraj varovanega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.
5. člen
Po predhodnem soglasju je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobit ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki so natančneje definirani v konservatorskem programu, ki ga je izdelal Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
6. člen
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.
7. člen
Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi 16. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.
Pristojni organ občinske uprave Občine Brežice mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu.
8. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 620-2/2007-325
Brežice, dne 12. novembra 2007
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.