Uradni list

Številka 115
Uradni list RS, št. 115/2007 z dne 14. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 115/2007 z dne 14. 12. 2007

Kazalo

Št. 4301-2/2007-84 Ob-33923/07 , Stran 7888
Javni razpis je namenjen lokalnim skupnostim. 1. Ime oziroma naziv in sedež posredniškega telesa, ki izvede vse postopke, potrebne za dodelitev sredstev: Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo). 2. Pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa: javni razpis se izvede na podlagi Proračuna Republike Slovenije za leto 2008 (Uradni list RS, št. 126/06), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št. 92/07 - UPB1), Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 - UPB1), Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07), Uredbe sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 6. 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L, št. 210 z dne 31. 7. 2006, str. 25), Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 7. 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (UL L, št. 210 z dne 31. 7. 2006, str. 1), Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. 12. 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL l, št. 371 z dne 27. 12. 2006, str. 1, z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1828/2006/ES, Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07) in Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 (potrjen na seji Vlade Republike Slovenije, dne 26. 4. 2007). 3. Predmet javnega razpisa: predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega razpisa definirane kot območja, kjer ob času prijave na razpis širokopasovni priključki niso omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki. Neobstoj komercialnega interesa pa je izkazan na področjih, kjer se v naslednjih 24 mesecih od datuma objave javnega razpisa s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne planira gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi omogočila povezovanje končnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 1 Mb/s po končnem uporabniku in je z analizo poslovnega modela možno dokazati, da takega omrežja ni mogoče zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja. Območja belih lis, kjer se ne planira gradnja s strani operaterjev, so objavljena na spletni strani ministrstva (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/R.Cehajic_-_BELE_LISE.pdf). Omrežje mora biti zgrajeno po projektu in s soinvestitorjem, ki ga je izbrala lokalna skupnost na transparenten način na podlagi postopkov in v skladu z veljavno zakonodajo s področja javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja. Namen javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis. Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 - UPB1) in v povezavi z 21.a točko in 10. točko 3. člena je gradnja odprtega širokopasovnega omrežja v javnem interesu. Na podlagi tega razpisa se potrjen projekt oziroma projekt, za financiranje katerega se odobrijo sredstva državnega proračuna za kohezijsko politiko, imenuje operacija. Cilj tega razpisa je skladen s cilji prednostne usmeritve Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti, ki je zagotovitev dostopa do širokopasovnih povezav uporabnikom na celotnem ozemlju Slovenije z najprej funkcionalno zadovoljivo hitrostjo nato pa tudi dostop do večjih hitrosti s končnim dolgoročnim ciljem povezave večine prebivalcev v visoko zmogljivem omrežju. Cilj prednostne usmeritve po zaključku programskega obdobja 2007–2013 je povečanje pokritosti prebivalstva z možnostjo priključitve na širokopasovno omrežje s sedanje ocene 92 odstotkov na 100 odstotkov. 4. Odprta širokopasovna omrežja oziroma njihove sestavne dele je glede na različne načine financiranja možno zgraditi na naslednje načine: Tip omrežja A – Del omrežja je v celoti zgrajen z zasebnimi sredstvi – komercialni del omrežja. Tako zgrajen del omrežja ni predmet sofinanciranja tega razpisa, njegovi učinki na področju belih lis pa se upoštevajo pri merilih tega razpisa. Tako zgrajeno omrežje se upravlja povsem tržno. Lastnik omrežja je zasebnik, ki s tem omrežjem tudi upravlja in ga vzdržuje. Zasebna sredstva investirana v tako zgrajeno omrežje se upoštevajo pri merilih tega javnega razpisa pod pogojem, da je tako zgrajeno omrežje odprto in se zgradi v kombinaciji s tipom omrežja B. Tip omrežja B – Del omrežja je zgrajen v celoti s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko. Tako zgrajen del omrežja ustvarja prihodke, vendar ti ne presegajo tekočih stroškov tega omrežja. Med tekoče stroške sodijo stroški vzdrževanja, upravljanja, financiranja in amortizacije pasivnega dela omrežja. V idealnem primeru mora sistem zaračunavanja temeljiti na dejanski porabi sredstev, tarife pa morajo kriti vsaj operativne stroške in stroške vzdrževanja ter pomemben del amortizacije naložbe. Predvideti je treba ustrezno tarifno strukturo, s katero se bodo v največji meri skušali povečati prihodki projekta pred prejemom javnih subvencij, pri čemer se bo upoštevala cenovno dostopnost. Tako zgrajeno omrežje preide takoj, ko je zgrajeno, v celoti v last lokalne skupnosti. Prenos lastništva omrežja se zagotovi s pogodbo o prenosu lastništva med lokalno skupnostjo in izbranim soinvestitorjem. Vso aktivno opremo, ki je nujna za delovanje tega omrežja, investira izbrani soinvestitor v celoti in jo zadrži v svoji lasti. Izbrani soinvestitor vsaj 20 let (vendar največ 30 let) upravlja in vzdržuje tako zgrajen del omrežja. Upravljavec ne sme biti sočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju oziroma mora ponujanje storitev končnim uporabnikom zagotoviti v pravno neodvisni družbi. Pri tem tipu omrežja je nujen obstoj vložka lokalne skupnosti v obliki služnosti, v obliki obstoječe infrastrukture, v obliki sinergijskih učinkov zaradi skupne gradnje druge javne infrastrukture ali v drugačni obliki. Vse vložke lokalne skupnosti je potrebno ovrednotiti. Tip omrežja C – Del omrežja je zgrajen s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko in z zasebnimi sredstvi. Tako zgrajen del omrežja ustvarja prihodke pod tržnimi pogoji. Zgradi se s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko in z zasebnimi sredstvi. Neto sedanja vrednost razlike med ocenjenimi prihodki in tekočimi stroški (upravljanje, vzdrževanje, stroški financiranja in stroški amortizacije pasivnega dela omrežja) določi minimalno višino zasebne investicije. V idealnem primeru mora sistem zaračunavanja temeljiti na dejanski porabi sredstev, tarife pa morajo kriti vsaj operativne stroške in stroške vzdrževanja ter pomemben del amortizacije naložbe. Predvideti je treba ustrezno tarifno strukturo, s katero se bodo v največji meri skušali povečati prihodki projekta pred prejemom javnih subvencij, pri čemer se bo upoštevala cenovno dostopnost. Tako zgrajen del omrežja se takoj po izgradnji prenese v last lokalne skupnosti oziroma soinvestitorja v razmerju vloženih sredstev. Izbrani soinvestitor vsaj 20 let (vendar največ 30 let) z omrežjem upravlja in vzdržuje tako zgrajen del omrežja. Gre za t. i. BOT model (build-operate-transfer), ki ga Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) predvideva v prvem odstavku 80. člena. Prvih 20 let po izgradnji odprtega širokopasovnega omrežja je lastništvo za del pasivnega dela omrežja, zgrajenega z zasebnimi sredstvi, zasebno, za del pasivnega dela omrežja, zgrajenega s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, javno, po preteku vsaj 20 let (vendar največ 30 let) pa izbrani soinvestitor prenese svojo lastninsko pravico na lokalno skupnost. Vso aktivno opremo, ki je nujna za delovanje tega omrežja, investira izbrani soinvestitor v celoti in se ne upošteva v deležu sredstev zasebnega investitorja pri določanju lastniškega deleža zasebnega partnerja v omrežju. Strošek amortizacije pasivnega dela omrežja se mora prikazati v celoti in posebej za del omrežja, zgrajenega z zasebnimi sredstvi soinvestitorja. Upravljavec ne sme biti sočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju oziroma mora ponujanje storitev končnim uporabnikom zagotoviti v pravno neodvisni družbi. Odprto širokopasovno omrežje za potrebe tega javnega razpisa je lahko zgrajeno ali kot kombinacija tipa omrežja A in B, ali v celoti zgrajeno omrežje kot tip omrežja B, ali v celoti zgrajeno omrežje kot tip omrežja C. Ocenjeni prihodki naj bodo izračunani ob predpostavki vsaj 20 priključkov na 100 prebivalcev. Cene, ki se zaračunavajo ponudnikom storitev, in stroški upravljanja in vzdrževanja se letno lahko povečujejo največ do ravni rasti cen na drobno v preteklem letu ob upoštevanju 5% diskontne stopnje, v skladu s Smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, Delovni dokument št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Aktivna oprema je za potrebe tega razpisa definirana kot oprema, ki je potrebna za medsebojno povezovanje različnih medsebojno ločenih delov omrežja, za potrebe povezovanja do hrbteničnega omrežja oziroma do operaterjev in za svoje delovanje potrebuje električno napajanje. Terminalna oprema ter druga aktivna oprema, ki se inštalira pri končnih uporabnikih omrežja, ni upravičen strošek in se ne upošteva v deležu zasebnega investitorja. V kolikor je del omrežja zgrajen z brezžičnimi sistemi, ki delujejo na frekvencah za katere je potrebno plačevati določene letne dajatve (frekvenčnine), so te dajatve lahko vključene med tekoče stroške omrežja. Kadar je potrebno za delovanje brezžičnih sistemov najeti zmogljivosti pri imetniku pravice do uporabe frekvenc, je tudi taka najemnina del tekočih stroškov omrežja. Pri vseh tipih omrežja mora obstajati tudi vložek lokalne skupnosti v obliki služnosti, v obliki obstoječe infrastrukture, v obliki sinergijskih učinkov zaradi skupne gradnje druge javne infrastrukture ali v drugačni obliki. Vse vložke lokalne skupnosti je potrebno posebej ovrednotiti in upoštevati pri razdelitvi deležev vlaganj. 5. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu Na javni razpis se lahko prijavi izključno vsaka lokalna skupnost, lahko pa se prijavi tudi več lokalnih skupnosti skupaj. V primeru, da se na javni razpis prijavi več lokalnih skupnosti skupaj, le-te določijo nosilno lokalno skupnost, ki bo prevzela vlogo koordinatorja in nastopala v imenu povezanih lokalnih skupnosti v razmerju do ministrstva. Izraz »lokalna skupnost«, ki ga uporabljamo v nadaljevanju razpisne dokumentacije, velja tako za primer, ko je lokalna skupnost ena lokalna skupnost, kot tudi v primeru, ko se na razpis prijavi več lokalnih skupnosti skupaj. Lokalna skupnost je upravičenec v skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07), v nadaljevanju: uredba. Soinvestitor je vsaka pravna ali fizična oseba in ga lokalna skupnost izbere predhodno v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06) ne glede na vrsto postopka. Soinvestitor je pripravil projekt v skladu z zahtevami javnega razpisa lokalne skupnosti, na podlagi katerega bo omrežje zgrajeno. Izbrani soinvestitor se mora registrirati, skladno s 5. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – UPB1) pri Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS. Omrežje mora biti zgrajeno po projektu in s soinvestitorjem, ki ga je izbrala lokalna skupnost na transparenten način na podlagi postopkov in v skladu z veljavno zakonodajo s področja javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja. Vloga mora upoštevati naslednje pogoje: Projekt – Prijavitelj mora posredovati podatke o lokalni skupnosti in soinvestitorju ter o načinu njegovega izbora. Lokalna skupnost soinvestitorja izbere v predhodnem postopku, kjer upošteva predvsem ekonomičnost gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja. Predhodni postopek mora biti izveden po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06); – Prijavitelj mora predložiti projekt, ki mora vsebovati tudi razvojne cilje lokalne skupnosti, ki jim bo z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij sledila; – Razvojni cilji lokalne skupnosti, povezani s projektom morajo biti v skladu z Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013; – Prijavitelj mora predložiti Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v lokalni skupnosti ali drug primerljiv strateški dokument lokalne skupnosti s področja elektronskih komunikacij, iz katerega so vidne zahteve za projekt ter razvojni cilji lokalne skupnosti, povezani s tem projektom; – Za ugotavljanje območja belih lis so relevantni podatki ministrstva, ki so objavljeni na njegovi spletni strani (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/R.Cehajic_-_BELE_LISE.pdf); – Iz dokumentacije prijavitelja mora biti jasno razvidno območje belih lis v lokalni skupnosti, ter del območja belih lis, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij; – Iz dokumentacije morajo biti razvidni podatki o številu gospodinjstev na področju belih lis, za celo lokalno skupnost, ter za vsak del omrežja posebej; – Lokalna skupnost mora zagotoviti ustrezen strokoven nadzor nad gradnjo omrežja, kar mora biti razvidno iz posredovane dokumentacije; – Soinvestitor lahko v projektu predvidi opremo WiMAX ali drugo brezžično tehnologijo tudi v primeru, če še ne razpolaga z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc. To omrežje bo soinvestitor pričel graditi, ko bo, v skladu z določbami Zakona o elektronskih komunikacijah pridobil odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS oziroma sklenil dogovor z enim od obstoječih imetnikov teh odločb; – Ministrstvo bo financiralo največ do 3.000,00 EUR za vsako gospodinjstvo s področja belih lis lokalne skupnosti; – Soinvestitor mora predložiti oceno števila potencialnih priključkov. Za potencialni priključek se šteje vsako posamezno gospodinjstvo na območjih belih lis, ki mu s tem omrežjem omogočamo povezavo v širokopasovno omrežje. Šteje se, da je gospodinjstvu omogočeno povezovanje v širokopasovno omrežje kadar je gospodinjstvo v dometu brezžičnega omrežja ali v neposredni bližini omrežja. Za neposredno bližino se šteje razdalja do 200m do kabelske kanalizacije ali do priključne točke; – Iz predložene dokumentacije mora biti razviden tudi morebiten projekt gradnje omrežja tipa A, če ga želi prijavitelj uveljaviti pri merilih tega razpisa; – Iz projekta mora biti razvidno povezovanje v tranzitno omrežje; – Iz predložene dokumentacije morajo biti razvidni predvideni stroški upravljanja, stroški vzdrževanja, stroški financiranja, stroški amortizacije ter morebitni drugi stroški. Stroški amortizacije se morajo prikazovati v celoti in posebej za del omrežja, financiran z javnimi sredstvi in del omrežja, financiran z zasebnimi sredstvi. Aktivna oprema in vsa oprema z amortizacijsko dobo, ki je krajša od 5 let, mora biti financirana izključno iz zasebnih sredstev; – Skladnost projekta s predmetom in namenom razpisa in skladnost vloge z razpisno dokumentacijo; – Vrsta tehnologije, ki jo je izbrani investitor predvidel v projektu za omrežje oziroma del omrežja, ne sme biti predpisana vnaprej, mora pa ustrezati zahtevam lokalne skupnosti; – Za projekte, za katere bo komisija ugotovila, da projekt dosega zadovoljivo število točk, bo ta projekt predhodno poslala še Ministrstvu za finance z namenom, da se projekt predhodno pregleda z vidika državnih pomoči oziroma z vidika javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja. V primeru, da se ugotovi, da gre za potencialno državno pomoč, se od ponudnikov oziroma zasebnih partnerjev zahteva odpravo ugotovitev Ministrstva za finance s ciljem, da se odpravi potencialne možnosti v nadaljevanju izvedbe projekta z vidika državnih pomoči. Pogoji, ki jih izpolnjuje posamezni projekt za državno pomoč, so opredeljeni v Zakonu o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04). Dokazila o neobstoju komercialnega interesa – Za dokazovanje neobstoja komercialnega interesa se upošteva seznam belih lis, ki je objavljen na spletni strani ministrstva (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/R.Cehajic_-_BELE_LISE.pdf), v katerem je upoštevan izražen komercialni interes operaterjev. – Lokalna skupnost mora izkazati, da za območje, ki je opredeljeno v projektu, ne obstaja komercialni interes, pri čemer morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: da na tem območju ob času prijave na razpis ni pokritosti s širokopasovnimi priključki, da novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju nekateri obstoječi posamezniki že imajo širokopasovni priključek; da nihče od operaterjev nima v načrtu gradnje širokopasovnega omrežja na komercialni osnovi, s katerim bi zadovoljil potrebe in pričakovanja lokalne skupnosti, da ocena vseh stroškov na pričakovanega končnega uporabnika presega cene, ki jih je s tem omrežjem možno doseči na trgu. Pri tem se šteje, da je na trgu možno doseči ceno, ki dosega vsaj 80% povprečne maloprodajne cene, pod katero večji ponudniki storitev v Sloveniji ponujajo širokopasovni dostop s primerljivo hitrostjo. – Lokalna skupnost mora pisno preveriti in dokumentirati, da na določenem območju nobeden od operaterjev v naslednjih 24 mesecih od datuma objave tega razpisa nima v načrtu gradnje širokopasovnega omrežja na komercialni osnovi. Podobno takšno poizvedovanje bo opravilo tudi ministrstvo. Šteje se, da operaterji nimajo v planu gradnje širokopasovnih omrežij na tem področju, če lokalne skupnosti ali ministrstva s temi načrti ne seznanijo v roku 30 dni po prejemu poziva s strani lokalne skupnosti ali ministrstva ali če Agencija za pošto in elektronske komunikacije ne razpolaga z načrti posameznega operaterja na področju belih lis. – Lokalna skupnost predloži dokazila o izvedbi poziva ter odzive operaterjev. Kadar se operater v 30 dneh ne odzove na njen poziv, lokalna skupnost to dokumentira z izjavo; – Dokazila o neobstoju komercialnega interesa lahko lokalna skupnost ministrstvu posreduje tudi naknadno v primeru, da ni bilo mogoče zbrati v roku do prijave na razpis vseh dokazil, pri čemer je naknadni rok za oddajo dokazil o neobstoju komercialnega interesa 15 dni od datuma odpiranja vlog. Finančni izračuni vseh stroškov z gradnjo in delovanjem odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti – V projektu, ki ga mora predložiti prijavitelj, mora biti narejen finančni načrt projekta z opredeljenimi finančnimi viri, vsi stroški projekta (upravičeni in neupravičeni) ter kazalniki; – Prijavitelj mora predložiti finančne izračune v skladu s Smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, Delovni dokument št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi, ki dokazujejo, da gradnja, upravljanje in vzdrževanje z namenom ustvarjanja dobička ob cenah, ki jih je s tem omrežjem možno doseči na trgu, ni mogoča. Iz izračunov mora biti razvidno, da z izgradnjo in upravljanjem omrežja ni možno dosegati niti minimalnega dobička; – Prijavitelj mora podati specifikacijo vseh upravičenih stroškov, ki jo je ponudnik navedel v projektu in predstaviti v obliki, primerni za gradnjo po principu projekta na ključ; – Prijavitelj mora predvideti realne prihodke omrežja z upoštevanjem cen, ki jih je s tem omrežjem možno doseči na trgu. Pri tem se šteje, da je na trgu možno doseči ceno, ki dosega vsaj 80% povprečne maloprodajne cene, pod katero večji ponudniki storitev v Sloveniji ponujajo širokopasovni dostop s primerljivo hitrostjo; – Prijavitelj mora predložiti izračun neto sedanje vrednosti ocenjenih prihodkov in ocenjenih tekočih stroškov v obdobju eksploatacije omrežja. Pri tem upravičeni stroški ne smejo preseči sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju. Višina zneska sofinanciranja upravičenih stroškov se zniža pri operacijah, ki ustvarjajo neto prihodke v ekonomski dobi investicij (v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi). V kolikor se omrežje v obdobju 20 let v celoti ne amortizira, je potrebno oceniti preostalo vrednost omrežja, preračunano na neto sedanjo vrednost in za to vrednost zmanjšati delež sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko; – Prijavitelj mora predložiti izračun stroškov amortizacije in stroškov financiranja za del omrežja, zgrajenega z zasebnimi sredstvi soinvestitorja; – Soinvestitor mora poskrbeti za trajno delovanje omrežja. V primeru, da bodo tekoči stroški višji od ocenjenih prihodkov, mora soinvestitor uporabiti tak poslovni model, s katerim lahko sam oziroma z drugimi viri financiranja pokrije razliko. Upravljanje z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij – Odprto širokopasovno omrežje oziroma del omrežja bo izbrani soinvestitor upravljal in vzdrževal tako, da bo omogočil dostop v omrežje vsem ponudnikom storitev in drugim operaterjem pod enakimi pogoji; – Izbrani soinvestitor za del omrežja znotraj lokalne skupnosti, ki je deloma zgrajen s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, deloma pa z zasebnimi sredstvi, ponudnikom storitev in operaterjem zaračunava tržno ceno. Prihodki tega omrežja se upoštevajo pri izračunu udeležbe sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko. Obvezni horizontalni omilitveni ukrepi kot obvezni pogoji za izvedbo projekta – učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin), – okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov), – trajnostna dostopnost, – zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oziroma strokovnih ocen vplivov na okolje za posege, kjer je to potrebno). 6. Potencialni upravičenci Lokalna skupnost je upravičenec in prejemnik sredstev po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007–2013. Na javni razpis ministrstva se lahko prijavi vsaka lokalna skupnost. Lokalna skupnost (javni partner) je soinvestitorja (zasebnega partnerja) izbrala po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), s katerim je sklenila pogodbo o soinvestitorstvu v gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Elementi javno-zasebnega partnerstva so naslednji: na lokalno skupnost oziroma soinvestitorja bo po opravljenem tehničnem prevzemu prenesena lastninska pravica nad omrežjem in pripadajočo infrastrukturo v razmerju vloženih sredstev. Po preteku vsaj 20 let (vendar največ 30 let) izbrani soinvestitor prenese svojo lastninsko pravico na lokalno skupnost. Lokalna skupnost in soinvestitor nosita poslovno tveganje sorazmerno deležu vloženih sredstev. Pri deležu vloženih sredstev lokalne skupnosti se upoštevajo vsi javni viri. Potrebno je ovrednotiti tudi služnost na zemljiščih, ki jih prispeva lokalna skupnost ter druga vlaganja lokalne skupnosti. Služnost mora biti neposredno povezana s sofinanciranim delom omrežja. Njena vrednost pa mora biti opredeljena s strani neodvisnega usposobljenega cenilca ali državnega organa s pridobljenim potrdilom oziroma poročilom. Financiranje je javno in zasebno, lastništvo je javno oziroma javno in zasebno, upravljanje je zasebno. Soinvestitor je zasebni partner, ki ga je lokalna skupnost izbrala na podlagi javnega razpisa lokalne skupnosti po principu javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja. Soinvestitor bo omrežje zgradil in bo celotno omrežje vsaj 20 let upravljal in vzdrževal. Vse medsebojne obveznosti in način plačevanja morata lokalna skupnost in zasebni soinvestitor urediti s pogodbo. Pristojnosti, odgovornosti in naloge upravičenca Lokalna skupnost se prijavi na razpis ministrstvu. Lokalna skupnost je pripravila in objavila javni razpis po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu oziroma Zakonu o javnem naročanju za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti in izbrala izvajalca, ki za nekomercialni del omrežja postane soinvestitor. Lokalna skupnost sklene pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom. Soinvestitor izvede del operacije tako, da zgradi in upravlja omrežje v skladu s projektom, zagotovi dostop do omrežja vsem zainteresiranim operaterjem omrežij in ponudnikom storitev pod enakimi pogoji, zagotovi upravljanje in vzdrževanje celotnega omrežja v skladu s pogoji javnega razpisa lokalne skupnosti in zagotovi nadgradnjo obstoječega omrežja v skladu s potrebami lokalne skupnosti in pogoji iz javnega razpisa. Lokalna skupnost izvede del operacije tako, da soinvestitorju pomaga pri pridobivanju služnosti (kar vključuje tudi najkrajše časovne roke), pri vstopu v obstoječo kanalizacijo, pri pridobivanju soglasij na privatnih zemljiščih ter z dajanjem svojih prostorov na razpolago za gradnjo centralnih in vstopnih točk v hrbtenično omrežje. Stroški, ki nastanejo pri pridobivanju služnosti in ostali vložki lokalne skupnosti, ki nastanejo pri izvedbi operacije se upoštevajo kot vložek lokalne skupnosti (vložek javnega partnerja). Lokalna skupnost navede razvojne projekte na svojih območjih (gradnja novih naselij, industrijskih ter poslovnih con, organizacij s področja vzgoje, izobraževanja, raziskovanja in kulture ipd.), kjer se lahko pričakujejo potrebe po širokopasovnih povezavah v naslednjih treh letih, da soinvestitor te lokacije vključi v projekt gradnje. Lokalna skupnost je pripravila in izvedla izbirni postopek za izbor izvajalca in sklenila pogodbo z izvajalcem – soinvestitorjem. Lokalna skupnost spremlja izvajanje pogodbe z izvajalcem – soinvestitorjem. Lokalna skupnost zagotavlja pravilnost izvajanja operacije. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev je lokalna skupnost dolžna ministrstvu vrniti vsa že prejeta sredstva v realni vrednosti iz naslova te pogodbe skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Izvedbo del z zapisnikom potrdi pooblaščeni nadzornik gradnje, ki ga izbere lokalna skupnost, ki tudi preverja gradnjo in izstavljen zahtevek za izplačilo s poročilom s strani izvajalca – soinvestitorja. Lokalna skupnost posreduje napovedi plačil sredstev kohezijske politike na ravni operacije oziroma terminski načrt izstavljanja računov oziroma zahtevkov v skladu s pogodbenimi odnosi. Lokalna skupnost posreduje relevantne podatke o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo v skladu s pogodbenimi odnosi. Lokalna skupnost omogoči delovanje revizorjev, nadzornih in tehničnih misij organov Evropske unije in Republike Slovenije ter ukrepanje skladno s priporočili iz končnih poročil misij in redno obvešča ministrstvo o izvedenih ukrepih. Lokalna skupnost in soinvestitor vodita ločen knjigovodski sistem ali ustrezne knjigovodske evidence za vse transakcije v zvezi s projektom. Lokalna skupnost izvaja naloge informiranja in obveščanja javnosti o operaciji. Lokalna skupnost vzdržuje revizijsko sled v skladu z navodili ministrstva in s pogodbenimi odnosi. Lokalna skupnost pripravi in posreduje poročila v skladu z navodili organa upravljanja in ministrstva. 7. Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Merilo 1: Merilo delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis (ne glede na način financiranja), glede na vsa gospodinjstva v lokalni skupnosti, znaša največ 40 točk. S tem merilom se ocenjuje delež gospodinjstev, ki se jim omogoči povezovanje v širokopasovno omrežje glede na vsa gospodinjstva v lokalni skupnosti. Za vsak 1% gospodinjstev dobi projekt 1 točko, vendar skupaj ne več kot 40 točk. Merilo 2: Merilo delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo z zasebnimi sredstvi omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis, znaša največ 30 točk. Za vsak 1% gospodinjstev v komercialnemu omrežju in omrežju, zgrajenim delno s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko ter z zasebnimi sredstvi sorazmeren delež gospodinjstev v tako zgrajenem omrežju dobi projekt 1 točko, vendar skupaj ne več kot 30 točk. Merilo 3: Merilo število novih gospodinjstev katerim bo s projektom omogočen širokopasovni dostop v lokalni skupnosti na območju belih lis, znaša največ 20 točk. Za vsak posamezni priključek dobi projekt 0,01 točko, vendar skupaj ne več kot 20 točk. Merilo 4: Merilo vpliv gradnje odprtega širokopasovnega omrežja na doseganje razvojnih ciljev lokalne skupnosti znaša največ 10 točk. Na podlagi lestvice kriterijev za razvojne cilje lokalnih skupnosti, ki so določeni v Načrtu razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij lokalne skupnosti, dobi projekt največ 10 točk. Lestvica kriterijev za razvojne cilje lokalne skupnosti Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Projekt, ki bo omogočil, da se bodo obstoječa podjetja lahko povezala prek širokopasovnega omrežja, bo dobil 4 točke. Projekt, ki bo omogočil, da se bodo lahko prek širokopasovnega omrežja povezale organizacije s področja vzgoje in izobraževanja oziroma kulture, bo dobil 4 točke. Na podlagi izpolnjevanja drugih razvojnih ciljev lokalne skupnosti, ki jih namerava lokalna skupnost doseči s širokopasovnim omrežjem, bo dobil projekt 2 točki. Vsa merila se ocenjujejo do 2 decimalni mesti natančno. Najvišje možno število točk vseh meril skupaj je 100 točk. Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, je 30 točk, s tem, da mora biti pri merilu 1 doseženih minimalno 5 točk in pri merilu 4 doseženih minimalno 4 točke. Na podlagi ocenjevanja vlog bo strokovna komisija pripravila lestvico ocenjenih projektov glede na število doseženih točk. V primeru, da bo skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, presegla vrednost razpisanih oziroma razpoložljivih sredstev, bodo imele prednost vloge z višjo oceno. V primeru več projektov z enakim številom točk, bo imel prednost projekt, ki bo imel večje število točk po merilu 1, v primeru več projektov z istim številom točk in enakim številom točk po merilu 1 pa bo imel prednost projekt, ki bo imel večje število točk po merilu 2. 8. Skupna okvirna višina sredstev državnega proračuna za kohezijsko politiko, ki je na razpolago za javni razpis je 19.637.297,00 EUR. Od tega: – za leto 2008 je 10.432.314,35 EUR namenskih sredstev EU in 1.840.996,65 EUR namenskih sredstev slovenske udeležbe ter – za leto 2009 je 6.259.388,10 EUR namenskih sredstev EU in 1.104.597,90 EUR namenskih sredstev slovenske udeležbe. Sredstva bremenijo proračunsko postavko 6853, Razvoj širokopasovnih omrežij – EU in proračunsko postavko 9400, Razvoj širokopasovnih omrežij – Slovenska udeležba. 9. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva ter roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev: Razpoložljiva sredstva se bodo izplačevala po situacijah glede na izvedena dela, ki jih bo z zapisnikom potrdil pooblaščeni nadzornik gradnje, ki ga na transparentni način v skladu z zakonodajo o javnem naročanju izbere lokalna skupnost. Sredstva bodo izplačana v tekočem letu, pod pogojem, da bo vsa potrebna dokumentacija podana Ministrstvu za gospodarstvo do najkasneje 15.9. v tekočem letu izvajanja projekta. Obdobje, v katerem morajo biti dodeljena sredstva iz tega javnega razpisa, se zaključi 15. 9. 2009 (datum sprejema zahtevka s strani upravičenca). 10. Delež sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in namenskih sredstev slovenske udeležbe je v razmerju 85:15. Skupni delež sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in namenskih sredstev slovenske udeležbe je določen v skladu s 55. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Uradni list EU, št. 210/06) ter v skladu s Smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, Delovni dokument št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Za izračun donacije EU pri operacijah, ki ustvarjajo prihodek, se uporablja metoda primanjkljaja v financiranju, pri čemer ta metoda določa, da upravičeni stroški ne smejo preseči sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju. Višina zneska sofinanciranja upravičenih stroškov se zniža pri operacijah, ki ustvarjajo neto prihodke v ekonomski dobi investicij (v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi). 11. Roki, do katerih morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev ter način obveščanja o rokih v primeru zaporednega dodeljevanja sredstev: Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo, ne glede na način dostave, prispele v vložišče Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana do: za prvo odpiranje dne 10. 3. 2008 do 12. ure, za drugo odpiranje dne 4. 6. 2008 do 12. ure in za tretje odpiranje dne 14. 11. 2008 do 12. ure. 12. Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter način obveščanja o datumih naslednjih odpiranj v primeru zaporednega dodeljevanja sredstev: Odpiranje vlog bo trikratno. Prvo odpiranje bo 11. 3. 2008 ob 13. uri, na Ministrstvu za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana. Drugo odpiranje bo 5. 6. 2008 ob 13. uri, na Ministrstvu za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana. Tretje odpiranje bo 18. 11. 2008 ob 13. uri, na Ministrstvu za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana. 13. Rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji vlog bodo o rezultatih javnega razpisa pisno obveščeni v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. Rezultati razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni tudi na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo. 14. Kraj, čas ter oseba, pri kateri lahko zainteresirane osebe dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je na voljo na internet naslovu: http://www.mg.gov.si/ ali na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana, kontaktna oseba je Saško Mukaetov, tel. 01/400-36-41. Razpisna dokumentacija se lahko posreduje tudi po elektronski pošti, na osnovi zahteve na elektronski naslov gp.mg@gov.si. 15. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti: upoštevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti v skladu z 9. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1828/2006 (Uradni list EU, št. 371/06) in v skladu z Navodili organa upravljanja za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih v programskem obdobju 2007–2013. 16. Dopolnilno financiranje: ni dovoljeno. 17. Upravičeni stroški, specifikacija dokazil za izkazovanje stroškov in metoda za njihov izračun: nepovratna sredstva so namenjena sofinanciranju upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij lokalnih skupnosti (stroški dela, materiala, naprav itd.), izvedbo del z zapisnikom potrdi pooblaščeni nadzornik gradnje, ki ga izbere lokalna skupnost. Ministrstvo bo v skladu z Navodilom o upravičenih stroških organa upravljanja financiralo naslednje upravičene stroške: – priprave zasnove operacije (izdelava projekta in pridobitev potrebnih soglasij) in dokumentacije operacije za gradnjo in izvedbo del, – pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, – gradbenih del, – opremljanja ali odkupa prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo operacije, – izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij do končnih uporabnikov, – nadzor nad gradnjo omrežja, ki jo izvede pooblaščeni nadzornik, – vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav, – opreme in materiala, ki so glede na specifične zahteve potrebni za izvedbo. Izvedba aktivnega dela omrežja ni upravičen strošek. Vse posamezne postavke upravičenih stroškov morajo biti jasno razvidne iz projekta, ki ga prijavitelj predloži in bodo sofinancirane le, če se bodo izstavljeni računi ujemali s specifikacijo in bo izvedbo del potrdil nadzornik z zapisnikom. Posamezne postavke dela omrežja, ki se gradi s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko, ne smejo po cenah na enoto presegati postavke za dele omrežja, ki jih gradi soinvestitor z zasebnimi sredstvi. Pogoji za upravičenost odkupa prostorov so: – od neodvisnega usposobljenega cenilca ali pooblaščenega uradnega organa pridobljeno potrdilo oziroma poročilo, ki vsebuje naslednje sestavne dele: – da cena nepremičnine ne presega tržne vrednosti in – bodisi potrjuje, da je zgradba v skladu z nacionalnimi predpisi, bodisi navaja točke, ki ne izpolnjujejo pogojev, kadar je predvideno, da jih bo upravičenec med operacijo odpravil; – zgradba v zadnjih desetih letih ni prejela nacionalnih nepovratnih sredstev ali nepovratnih sredstev Skupnosti, s katerimi bi prišlo do podvajanja pomoči v primeru sofinanciranja nakupa iz EU sredstev; – nepremičnina se uporablja za namen in v skladu s cilji, določenimi v operaciji. Opremljanje prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja zajema le opremljanje z elementi, ki so nujno potrebni za obratovanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja, ter za njegovo povezovanje z drugimi omrežji. V okviru stroškov za nakup nepremičnine davek na nepremičnine ni upravičen strošek. DDV na ravni posameznega računa je neupravičen strošek. Drugi davki in dajatve (zlasti neposredni davki, prispevki iz plače za socialno varnost), ki izvirajo iz sofinanciranja s strani strukturnih skladov, ne morejo biti upravičeni, razen če jih dejansko in dokončno nosi izbrani soinvestitor. Stroški bodo upravičeni le, če bodo operacije izvedene v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje in drugo veljavno zakonodajo ter navodili organa upravljanja, kar pa ne pomeni, da je soinvestitor zavezan k Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06). Stroški morajo biti ustrezno izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Zahtevku za plačilo bo potrebno predložiti dokazila o plačilu nastalih stroškov oziroma gradbeno situacijo v primeru opravljenih gradbenih del s strani samega soinvestitorja. Upravičeni stroški se presojajo v skladu z Navodili organa upravljanja. Obdobje upravičenih stroškov se prične z dnem 1. 1. 2007 in se konča 15. 9. 2009 oziroma z dnem obojestranskega podpisa zapisnika o primopredaji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Prijavitelj, izbrani soinvestitor in njegovi partnerji morajo zagotoviti ločene računovodske evidence za operacijo. Financirajo se lahko samo tisti upravičeni stroški, ki so določeni v pogodbi in do višine, določene v pogodbi med ministrstvom in prijaviteljem. Ministrstvo v 60 dneh po predložitvi zahtevka izplača le tiste stroške, ki nastanejo do predložitve zahtevka za sofinanciranje po posameznih situacijah, kar prijavitelj dokazuje s potrdilom o plačilu oziroma gradbeno situacijo v primeru opravljenih gradbenih del s strani samega soinvestitorja in zapisnikom pooblaščenega nadzornika gradnje. Potrebno je oceniti vse prihodke v obdobju izkoriščanja omrežja. Prijavitelj mora specificirati oceno vseh prihodkov omrežja preračunanih na neto sedanjo vrednost, oceno stroškov upravljanja in stroškov vzdrževanja, preračunanih na neto sedanjo vrednost, v skladu s 55. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Uradni list EU, št. 210/06) ter v skladu s Smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, Delovni dokument št. 4 Evropske komisije - Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Operacija je upravičena do sofinanciranja le do višine razlike neto sedanje vrednosti stroškov gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja z neto sedanjo vrednostjo vseh prihodkov omrežja. Preostanek sredstev zagotovi soinvestitor iz zasebnih virov. Če se ugotovi, da so bili ustvarjeni prihodki večji od planiranih, lokalna skupnost povrne razliko ministrstvu, ministrstvo pa vrne prejeta sredstva v splošni proračun Evropske unije sorazmerno prispevkom iz sklada ESRR. 18. Prejemnik sredstev je lokalna skupnost. Soinvestitor izstavlja gradbene situacije ter zahtevke za povračilo lokalni skupnosti, ki dokumentacijo z zahtevkom po izplačilu posreduje ministrstvu. Lokalna skupnost nakaže sredstva soinvestitorju takoj, ko prejme sredstva s strani ministrstva. 19. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji: Prejemnik mora hraniti vso dokumentacijo v zvezi z operacijo v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najmanj do 31. 12. 2015 oziroma še pet let od zaključka operacije, kot dokazila za potrebe bodočih preverjanj. Pred iztekom tega datuma lahko Ministrstvo za gospodarstvo ta rok podaljša. 20. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji: Prejemnik sredstev bo dolžan omogočiti Ministrstvu za gospodarstvo ter vsem ostalim institucijam, vključenim v izvajanje Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ter njihovim pooblaščencem, v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev in preverjanja doseganja pričakovanih rezultatov, nadzor, tako da bo možna kontrola realizacije operacije in vpogled v celotno dokumentacijo operacije tudi po izteku trajanja pogodbe, najmanj do vključno 31. 12. 2015. Enake pravice imajo tudi predstavniki Evropske komisije, Evropskega računskega sodišča ter Računskega sodišča Republike Slovenije. 21. Zahteve glede spremljanja prihodkov operacije: Prejemnik sredstev in soinvestitor bosta morala vso dokumentacijo, vključno z računovodskimi in knjigovodskimi evidencami, v zvezi s to operacijo voditi ločeno, prihodke in stroške pa na posebnem stroškovnem mestu, tudi po aktiviranju operacije. 22. Omejitve glede sprememb operacije v skladu s 57. členom Uredbe 1083/2006/ES: Prejemnik sredstev je obvezan poročati o doseženih rezultatih in učinkih na letni ravni. V primeru neizpolnitve te zahteve ali pa v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov ali učinkov, je Ministrstvo za gospodarstvo upravičeno zahtevati vračilo prejetih sredstev. Lokalna skupnost se bo s pogodbo obvezala, da omrežja, pridobljenega iz naslova sofinancirane operacije ne bo prodala, oddala v najem ali leasing tretjim osebam najmanj za dobo 20 let. 23. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije: V primeru, da se kadarkoli izkaže, da je prijavitelj posredoval napačne podatke v zvezi z namenom operacije ali izpolnjevanjem pogojev ali pa se ugotovi, da je zamolčal take podatke, ki bi kakor koli vplivali na oceno in potek operacije, je Ministrstvo za gospodarstvo upravičeno odstopiti od pogodbe, prejemnik pa bo dolžan vrniti vsa prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.