Uradni list

Številka 115
Uradni list RS, št. 115/2007 z dne 14. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 115/2007 z dne 14. 12. 2007

Kazalo

5780. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc v Škofji Loki, stran 16469.

Na podlagi 23. in 72. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03), 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 8. redni seji dne 12. julija 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc v Škofji Loki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del območja Grenc v Škofji Loki, ki ga je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje prostora iz Ljubljane pod številko 6004, junija 2007.
2. člen
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, elemente za parcelacijo in zakoličbo, dinamiko izvajanja posegov, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.
3. člen
(vsebina odloka)
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu vsebuje:
I. Splošne določbe.
II. Ureditveno območje.
III. Funkcija ureditvenega območja.
IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor.
V. Zasnova projektne rešitve prometne infrastrukture.
VI. Zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznosti priključevanja objektov nanjo.
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
IX. Načrt parcelacije in zakoličbe.
X. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta.
XI. Tolerance.
XII. Obveznosti investitorjev in izvajalcev.
XIII. Prehodne in končne določbe.
4. člen
(vsebina občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
1. Besedilo:
– odlok o občinskem lokacijskem načrtu.
2. Grafični del:
Karta 1: Izrez iz prostorskega plana občine            M 1:5.000
Karta 2: Lega prostorske ureditve v širšem območju     M 1:2.500
Karta 3: Meja območja urejanja na digitalnem
katastrskem načrtu                                     M 1:2.500
Karta 4: Meja območja urejanja na geodetskem načrtu    M 1:1.000
Karta 5: Umestitev načrtovane ureditve v prostor       M 1:1.000
Karta 6: Zasnova prometne ureditve                     M 1:1.000
Karta 7: Zasnova komunalne in energetske
infrastrukture                                         M 1:1.000
Karta 8: Prikaz vplivov načrtovanih ureditev           M 1:1.000
Karta 9: Načrt parcelacije in zakoličbe               M 1:1.000.
3. Priloge občinskega lokacijskega načrta:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz prostorskega plana,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
– strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi občinskega lokacijskega načrta,
– spis postopka priprave in sprejema lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.
Sestavni del občinskega lokacijskega načrta je Okoljsko poročilo, ki ga je izdelal Oikos d.o.o. Domžale, september 2006.
II. UREDITVENO OBMOČJE
5. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega naslednja območja urejanja, določena v prostorskem planu Občine Škofja Loka: GRE-MB 03 del, GRE-MB 04, SOB-ID 06 del.
(2) Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta poteka po zunanjih mejah naslednjih parcel št. 338/2, 338/9 na severu, 338/9, 338/1, 338/8, 327, 1363/1, 1366/4, 287/2, 273/2, 237/1, 231/4, 219/4 na vzhodu, 219/8, 219/1 na jugu, 219/1, 231/1, 248, 1366/5, 239/1, 244/1, 247/1, 274, 275/2, 285, 296/1, 305/2, 312, 315/3, 322/1, po parceli št. 320, 328/3, 338/3, 338/6, 338/2 na zahodu, vse k.o. Stari Dvor.
(3) Za realizacijo prostorske ureditve je izven območja urejanja predvidena ureditev regionalne ceste RI 210 Kranj–Škofja Loka, izgradnja krožnega križišča s priključkom na gradbeno parcelo št. 4, ter komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in priključki. Lokacijski načrt upošteva traso severne obvoznice.
(4) Severna obvoznica z novim priključkom in krožnim križiščem ter preureditev regionalne ceste ni predmet občinskega lokacijskega načrta.
III. FUNKCIJA UREDITVENEGA OBMOČJA
6. člen
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje je, v skladu s prostorskim planom Občine Škofja Loka, namenjeno za posebne dejavnosti (MB) in severno obvoznico (ID). V območjih MB so dopustne dejavnosti trgovina in storitve.
(2) Lokacijski načrt določa gradnjo štirih trgovskih objektov s spremljajočimi zunanjimi in prometnimi ureditvami, komunalne, energetske in telekomunikacijske vode in priključke, ureditve za varovanje okolja ter dela, ki so potrebna za izvedbo OLN in posegajo v regionalno cesto (priključki cest a in b, razširitev ceste, zelenica, kolesarska steza in pločnik).
(3) V predvidenih objektih so dopustne naslednje dejavnosti: trgovina z živili in neživili, gostinstvo in turizem, šport in rekreacija, poslovne in storitvene dejavnosti.
(4) Občinski lokacijski načrt določa odstranitev obstoječih objektov na zemljišču s parc. št. 322/8, 322/5, 322/13 vsi k.o. Stari Dvor.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(regulacijski elementi)
(1) Lokacijski načrt določa regulacijske linije (RL) ob zunanjem robu pločnikov javnih cest a in b in ob regionalni cesti. Regulacijske linije so določene v grafičnem prikazu.
(2) Gradbene meje (GM) določajo lego objektov na gradbeni parceli in odmike od prometnega omrežja in parcelnih mej. Gradbene meje so določene v grafičnem prikazu.
8. člen
(gradbene parcele)
Za realizacijo prostorske ureditve so določene 4 gradbene parcele za gradnjo objektov in spremljajočih ureditev ter gradbene parcele cest a, b, c in gradbena parcela za ureditev regionalne ceste v skladu z določili OLN.
9. člen
(lokacijski pogoji za urejanje gradbene parcele št. 1)
(1) Objekt je na severozahodni strani gradbene parcele, orientiran je vzporedno s severno mejo gradbene parcele.
(2) Objekt je namenjen za trgovino z živili.
(3) Tlorisne dimenzije objekta so 54,15 x 26,05 m + 15,14 x 8,79 m. Dopustno je povečanje objekta proti zahodu tlorisnih dimenzij 11,50 x 26,05 m. Na severovzhodni strani objekta je dostavna klančina tlorisnih dimenzij 24,78 x 8,44 m in prostor za odpadke tlorisnih dimenzij 5,00 x 1,45 m.
(4) Objekt je pritličen.
(5) Višinski gabariti:
– višina urejenega terena pred vhodom je na 364,50 m, višina gotovih tal pritličja je na 364,65 m,
– venec strehe je 5,46 m nad koto pritličja.
(6) Vhod je na jugovzhodni strani objekta, servisni vhod je na severovzhodni strani objekta.
(7) Oblikovanje:
– fasada: betonski montažni elementi svetle barve in steklo. Na vogalu nad vhodom je konzolni nadstrešek širine 3,40 m,
– streha je ravna z minimalnim naklonom.
(8) Dovoz je s cest a in c, izvoz samo na cesto c, peš dostopi so s cest a, c in regionalne ceste.
(9) Na vzhodni in južni strani objekta je predvidenih 124 parkirnih mest.
(10) Ob severni meji gradbene parcele je protihrupna ograja višine do 2,50 m, obojestransko ozelenjena.
10. člen
(lokacijski pogoji za urejanje gradbene parcele št. 2)
(1) Objekt je na severozahodni strani gradbene parcele, orientiran vzporedno s severno mejo gradbene parcele.
(2) Objekt je namenjen za trgovski center.
(3) Tlorisne dimenzije objekta so 105,00 x 35,00 + 60,00 x 27,00 m.
(4) Objekt je pritličen, dopustna je izvedba kleti.
(5) Višinski gabariti:
– višina urejenega terena pred vhodom je na 363,50 m, višina gotovih tal pritličja je na 363,65 m,
– venec strehe je na 6,60 m, zgornji rob nadstreška pa 8,25 nad koto pritličja.
(6) Vhodi so na južni in vzhodni strani objekta, servisni vhodi so na severni in zahodni strani objekta.
(7) Oblikovanje:
– fasada: fasadni toplotno izolirani elementi, steklo. Na južni in vzhodni strani objekta je nadstrešek v širini 8,00 m,
– streha je ravna z minimalnim naklonom.
(8) Dovoz je s ceste c, peš dostopi so s cest a in c.
(9) Na južni strani objekta je predvidenih 184 parkirnih mest.
(10) Na zahodni strani gradbene parcele je dopustna izvedba opornega zidu, izveden mora biti v vidnem kamnu in ozelenjen s plezalkami.
11. člen
(lokacijski pogoji za urejanje gradbene parcele št. 3)
(1) Objekt je v osrednjem delu gradbene parcele, orientiran pravokotno na cesto a.
(2) Objekt je namenjen za trgovski center, severno je vrtni center, zahodno pa zunanja deponija in manipulativni prostor, pod parkiriščem na vzhodu je v teren vkopana garaža,
(3) Tlorisne dimenzije objekta so 110,00 x 68,00 m + 22,00 x 21,00 m + 70,50 x 5,80 m. Kletna etaža je tlorisnih dimenzij 134,00 x 35,00 m, dopustno je povečanje kletne etaže pod objekt trgovine.
(4) Objekt obsega klet, pritličje in medetažo.
(5) Višinski gabariti:
– višina urejenega terena pred vhodom je na 361,20 m, višina gotovih tal pritličja je na 361,35 m,
– venec strehe je do 8,00 m nad koto pritličja, max. višina strehe je do 12,00 m (klimati).
(6) Vhodi so na vzhodni strani objekta, servisni vhodi so na zahodni strani objekta. Uvozna in izvozna klančini v kletno etažo sta na vzhodni strani parkirišča.
(7) Oblikovanje:
– fasada: fasadni toplotno izolirani elementi, steklo,
– streha je ravna z minimalnim naklonom.
(8) Dovoz je s cest a in b, peš dostopi so s cest a, b in regionalne ceste.
(9) Na parkirišču je na nivoju terena 158 parkirnih mest, v kletni etaži je 105 parkirnih mest.
12. člen
(lokacijski pogoji za urejanje gradbene parcele št. 4)
(1) Objekt je namenjen za trgovski center, dopustne so gostinske, storitvene in poslovne dejavnosti.
(2) Na gradbeni parceli so določene gradbene meje (GM):
– 4,00 m od roba pločnika ceste b,
– 5,00 m od roba pločnika regionalne ceste,
– 20,00 m od roba vozišča predvidenega krožnega križišča severne obvoznice.
(3) Objekt je pritličen, dopustna je klet in nadstropje. Venec strehe je do 8,00 m nad koto pritličja, max. višina strehe je do 12,00 m (klimati).
(4) Investitor je dolžan zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu z normativom 1PM/25 m2 prodajne površine.
(5) Tlorisna površina kletne etaže je lahko večja od tlorisne površine objekta, vendar mora biti znotraj gradbene meje (GM).
(6) Višina urejenega terena pred objektom je na 360,50 m, višina gotovih tal pritličja je na 360,65 m.
(7) Gradnja objekta št. 4 je pogojena z gradnjo ceste b in izgradnjo krožnega križišča na trasi severne obvoznice. Dovoz je s ceste b in priključka severne obvoznice oziroma njenega krožišča, peš dostopi so s ceste b in regionalne ceste.
(8) Za gradnjo objekta in ureditev se v skladu s predhodno navedenimi pogoji določi urbanistična in arhitekturna ureditev, ki jo potrdi strokovna komisija, ki jo imenuje Občina Škofja Loka. Investitor je dolžan predložiti strokovni komisiji idejno rešitev, o kateri komisija odloči najkasneje v roku 30 dni.
13. člen
(urejanje zunanjih in zelenih površin)
(1) Zemljišče vsake gradbene parcele za gradnjo objektov se zravna v enoten plato, v skladu z višinskim potekom cest, višino okoliškega terena in višino gotovih tal pritličja objektov.
(2) Vse prometne, manipulativne, zunanje skladiščne in parkirne površine morajo biti asfaltirane in z dvignjenim robnikom ločene od peš površin in zelenic.
(3) Vse proste površine na posamezni gradbeni parceli se morajo urediti kot zelenice. Ob osnovnem prometnem omrežju se urejajo kot širše zelene poteze z drevoredi, z upoštevanjem obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture.
(4) Večje površine za mirujoči promet morajo biti izvedene z zelenicami, zasajenimi z drevjem in grmičevjem. Število dreves mora biti vsaj 15% glede na število parkirnih mest.
(5) Zasaditev zelenih površin in drevoredov se mora izvesti z avtohtonimi vrstami listnatega drevja in z grmičevjem.
(6) Višinske razlike terena se premoščajo z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Oporni zidovi se morajo izvesti v vidnem kamnu, ozelenitev je s plezalkami.
V. ZASNOVA PROJEKTNE REŠITVE PROMETNE INFRASTRUKTURE
14. člen
(prometne ureditve)
(1) Območje lokacijskega načrta se prometno napaja z regionalne ceste RI 210 Kranj–Škofja Loka, po izgradnji severne obvoznice pa tudi s te ceste.
(2) Prometno omrežje območja sestavljajo javne ceste a, b in regionalna cesta ter cesti c in d, ki sta privatni z javnim značajem.
(3) Gradbene parcele so dostopne neposredno s cest a, b, c in priključka na severno obvoznico. Prometno omrežje in prometne ureditve vsake gradbene parcele morajo omogočiti neoviran dostop do parkirišč in vhodov za obiskovalce ter servisni in urgentni dostop in dostop za gasilce.
(4) Mirujoči promet se ureja na gradbeni parceli vsakega objekta. Število parkirnih mest mora biti v skladu z normativom 1 PM/25 m2 prodajne površine, upoštevati je potrebno ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane.
(5) Za kolesarski promet sta predvideni obojestranski kolesarski stezi ob cestah a in b, ob regionalni cesti je dvosmerna kolesarska steza.
(6) Ob cestah a, b in c so predvideni obojestranski hodniki za pešce, ob regionalni cesti je enostranski pločnik. Večje peš površine so ob objektih in pred vhodi v objekte. Peš površine morajo biti povezane med seboj. Peš površine, vhodi v objekte, prečkanje cest morajo biti brez arhitekturnih ovir.
(7) Na posamezni gradbeni parceli se za obiskovalce predvidijo kolesarnice z nadstreški.
15. člen
(pogoji za projektiranje in gradnjo cest a, b in c ter rekonstrukcijo regionalne ceste)
(1) Karakteristični prečni profili cest:
– karakteristični profil ceste a:
– vozišče                      2x3,50 m               7,00 m
– levi zavijalni pas                                  3,00 m
– dvostranska kolesarska       2x1,75 m               3,50 m
steza
– dvostranski pločnik          2x1,60 m               3,20 m
------------------------------------------------------------
– skupaj                                             16,70 m
– karakteristični profil
ceste b:
– vozišče                      2x3,00 m               6,00 m
– dvostranska kolesarska       2x1,75 m               3,50 m
steza
– dvostranski pločnik          2x1,60 m               3,20 m
------------------------------------------------------------
– skupaj                                             12,70 m
– karakteristični profil
ceste c:
– vozišče                      2x3,00 m               6,00 m
– dvostranski pločnik          2x1,60 m               3,20 m
------------------------------------------------------------
– skupaj                                              9,20 m
– karakteristični profil ceste d: vozišče 2x3,00 m = 6,00 m,
– karakteristični profil regionalne ceste:
– robni pas                    2x0,30 m     0,60 m
– vozišče                      2x3,25 m     6,50 m
– levi zavijalni pas                        3,25 m
– enostranska zelenica                      2,50 m
– dvosmerna kolesarska         2x1,00 m     2,00 m
steza
– enostranski pločnik                                 2,50 m
------------------------------------------------------------
– skupaj                                             17,35 m
(2) Priključek ceste a na regionalno cesto je semaforiziran, priključek ceste b na regionalno cesto je sistema desno –desno.
(3) Nivelete cest a in b morajo biti prilagojene terenu in niveleti regionalne ceste, niveleta ceste d pa tudi niveleti priključka na severno obvoznico.
(4) Pločniki, kolesarske steze in zelenice so z dvignjenim robnikom ločeni od motornega prometa.
(5) Dopustno je kasnejše podaljšanje cest a in b proti zahodu ter ceste c proti severu.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
16. člen
(skupne določbe)
(1) Objekti na območju urejanja se morajo priključiti na javna omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom ter na telekomunikacijsko omrežje.
(2) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav mora potekati usklajeno med seboj in z gradnjo cest ter v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljalcev. Tehnični elementi, vzporedni poteki in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(3) Primarno in sekundarno komunalno omrežje poteka po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu, izjemoma po zelenicah in privatnih parcelah. Zagotovljeno mora biti neposredno priključevanje objektov na komunalno omrežje.
17. člen
(projektne rešitve)
(1) Vodovod
– preko severnega dela območja poteka glavni napajalni vodovod Ø 400 mm, ki se ga zamenja in prestavi ob cesto a,
– ob glavnem vodovodu ob cesti a poteka vodovod Ø 200 do Kamnitnika, ki se napaja iz obstoječega vodovoda Ø 200 ob regionalni cesti,
– za oskrbo objektov z vodo je notranje krožno vodovodno omrežje s priključkom na predviden vodovod Ø 200 ob cesti a in z dvema priključkoma na obstoječ vodovod ob regionalni cesti. Na krožnem vodovodnem omrežju je hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Zagotovljene morajo biti potrebe po sanitarni vodi in po vodi za požarno zaščito,
– vsak objekt mora imeti svoj vodomerni priključek z vodomernim jaškom, ki morajo biti na začetku priključka, na stalno dostopnem mestu,
– pred rušitvijo obstoječih objektov se ukinejo obstoječi vodovodni priključki.
(2) Kanalizacija
– kanalizacija je načrtovana v ločenem sistemu,
– odpadne komunalne vode iz objektov so speljane v zbirni kanal, ki se priključi na obstoječo javno kanalizacijo ob Ljubljanski cesti. Začasno, do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja je možno odpadne vode odvajati v interne čistilne naprave z iztokom v ponikovalnice,
– padavinske vode s strešnih površin objektov se ponikajo, ponikovalnice morajo biti izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinske vode s prometnih, manipulativnih, zunanjih skladiščnih in parkirnih površin se odvajajo v ponikovalnice preko lovilcev olj. Razporeditev in tehnične rešitve ponikovalnic se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– v primeru mestoma neustreznega terena za ponikanje se očiščene odpadne in padavinske vode odvajajo v potok Sušica preko ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikov. Potek in dimenzioniranje čiste odpadne in padavinske kanalizacije, dimenzioniranje zadrževalnikov ter druge tehnične rešitve se pridobijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ustrezno očistiti. Zagotovljeno mora biti zadržanje, čiščenje in neutralizacija onesnaženih vod ob intervenciji,
– kanalizacija mora biti zasnovana in izvedena vodotesno.
(3) Elektrika
– vzporedno z zahodno mejo območja poteka dvosistemski 110/20 kV daljnovod, ki je predviden za 110 kV napetost. Predvidena je prestavitev in kabliranje daljnovoda, trasa poteka ob zahodni meji lokacijskega načrta,
– preko območja poteka 2x20 kV kablovod Škofja Loka–Železniki, ki se prestavi ob zahodni rob območja lokacijskega načrta. Obstoječi 20 kV daljnovodi se kablirajo in prestavijo ob prometno omrežje,
– za napajanje objektov sta predvideni dve transformatorski postaji: v objektu št. 2 in na zahodni strani objekta št. 3. Zagotovljen mora biti neoviran 24-urni dostop. Razvod SN in NN električnih kablov bo v kabelski kanalizaciji.
(4) Javna razsvetljava
– ob cestah a, b in ob regionalni cesti je predvidena javna razsvetljava s tipskimi svetilkami. Priključka cest a in b na regionalno cesto sta razsvetljena skladno s predpisi za tovrstne ureditve,
– cesti c in d ter interne prometne, manipulativne in parkirne površine bodo razsvetljene z interno razsvetljavo. Svetilke in drogovi javne in interne razsvetljave morajo biti oblikovani enotno.
(5) Plin
– oskrba objektov z zemeljskim plinom bo iz sekundarnega plinovoda tlaka 1,0 bar, ki poteka od merilno reducirne postaje (MRP) Grenc po zahodni strani regionalne ceste,
– predvideni objekti se morajo priklopiti na mestni plinovod za ogrevanje objektov in pripravo sanitarne tople vode. Razvod plina v objektih mora biti sprojektiran v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi,
– sekundarno plinovodno omrežje tlaka 1,0 bar je potrebno ob gradnji objektov varovati. Pri gradnji je potrebno upoštevati vse predvidene obremenitve, način gradnje, strukturo tal, material plinovoda, debelino stene cevi in globino plinovoda,
– v zaščitni pas mestnega plinovoda (2 x 1,5 m glede na os plinovoda) ni dovoljeno posegati z gradnjo objektov. Os plinovoda mora biti odmaknjena vsaj 2,5 m od obstoječega vodovoda Ø 100 mm ali kanala Ø 25 cm ali več,
– pri urejanju povoznih površin nad plinovodom mora biti z ustreznim varnostnim odmikom zagotovljena stabilnost plinovoda. Odmik ne sme biti manjši od 1,0 m, ker gre za plinovod z največjim delovnim tlakom do 5 bar. Pri gradnji je potrebno upoštevati vse predvidene obremenitve, način gradnje, strukturo tal, material plinovoda, debelino stene cevi in globino plinovoda. Utrjevanje tampona za gradnjo povoznih površin nad plinovodom (3,0 m na vsako stran) je dovoljeno le statično, brez vibracij,
– kolikor bo nadkritje oziroma globina obstoječega plinovoda manjša kot 1,0 m, merjeno od nivoja povoznih površin morajo biti izvedeni posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda (nad plinovod položiti zaščitne betonske plošče),
– pri hortikulturnem urejanju, saditvi dreves, postavitvah ograj in njenih stebričkov, drogov, logotipov, nadzemne prometne signalizacije in podobno se upošteva odmik 2,5 m od plinovoda. Ob plinovodu v širini 1,0 m ni dovoljeno saditi rastlin, katerih korenine segajo več kot 1,0 m globoko oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globje kot 0,5 m.
– do izgradnje sekundarnega plinovoda in MRP Grenc je dopustno začasno interno napajanje s plinom iz plinskih cistern.
(6) Telekomunikacijsko omrežje
– objekti bodo vezani na telekomunikacijsko omrežje iz vozlišča Trata,
– predvideni objekti bodo s kablom v kabelski kanalizaciji priključeni na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo v jašku na Kidričevi ulici.
(7) Odstranjevanje odpadkov
– v objektih ali ob njih so zbirna in odjemna mesta za odpadke, ločeno na nevarne in nenevarne ter po vrstah odpadkov. Zbirna mesta morajo biti urejena kot utrjene površine, da je omogočeno higiensko čiščenje in vzdrževanje, lahko so pokrita ali na prostem. Velikost odjemnih mest mora zadoščati za postavitev celotne opreme za zbiranje in ločeno odlaganje vseh predvidenih vrst in količin odpadkov, v skladu s predvideno frekvenco odvoza. Odjemna mesta morajo biti dostopna za specialna komunalna vozila,
– zagotovljeno mora biti neškodljivo odstranjevanje odpadkov, ki nastanejo med izvajanjem rušitvenih, gradbenih in drugih del, skladno s predpisi za tovrstna dela in odpadke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
18. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi pri urejanju območja se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati ter biotehnično, ekološko in krajinsko ustrezno urediti.
19. člen
(varstvo voda in ohranjanje narave)
(1) V času gradnje so investitorji in izvajalci dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda in vodotoka Sušica, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(2) Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
(3) Vse prometne, parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane in obrobljene z dvignjenimi robniki.
(4) Predvidene ureditve ne posegajo na območje naravne vrednote Sušica in so od nje oddaljene min. 30 m.
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za občinski lokacijski načrt za del območja Grenc v Škofji Loki« (ZRSVN, OE Ljubljana, junij 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Škofja Loka.
20. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje lokacijskega načrta uvrščamo v III. območje varstva pred hrupom.
(2) Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju in s predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa.
(3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa morajo imeti ustrezne certifikate.
21. člen
(varstvo zraka)
V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme za naprave, ki se med gradnjo uporabljajo za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine. Ter prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
22. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo možen hiter in varen umik na prosto iz kateregakoli mesta v objektu.
(2) Objekti so ustrezno oddaljeni med seboj in od sosednjih objektov. V objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev posameznih prostorov v skladu s požarno obremenitvijo.
(3) Interne ceste morajo omogočiti intervencijskim vozilom in gasilcem dostop do objektov z dveh strani. Delovne površine so na javnih in internih prometnih ter na manipulativnih površinah.
(4) Gašenje požarov je predvideno iz hidrantov na sekundarnem vodovodu in na javnem vodovodnem omrežju. V objektih je predvideno notranje hidrantno omrežje.
IX. NAČRT PARCELACIJE IN ZAKOLIČBE
23. člen
(načrt parcelacije in zakoličbe)
Načrt parcelacije in zakoličbe je prikazan v grafični prilogi.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
24. člen
(etape izvajanja)
(1) Etape izvajanja občinskega lokacijskega načrta so:
– rušitev obstoječih objektov, prestavitev primarnega vodovoda, kabliranje SN električnega omrežja, gradnja cest a, b in c,
– gradnja objektov, komunalne in energetske infrastrukture, urejanje zunanjih površin in rekonstrukcija regionalne ceste.
(2) Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, tudi v več podetapah.
Glede posegov na regionalni cesti RI-210 Kranj–Škofja Loka, s katere se napaja območje lokacijskega načrta, veljata v skladu z idejno zasnovo prometne infrastrukture (PNG Ljubljana d.o.o.), na podlagi katere je bilo pridobljeno mnenje Direkcije RS za ceste in je obvezna priloga lokacijskega načrta, dve ločeni etapi izvajanja lokacijskega načrta:
– končna rešitev z izgradnjo krožnega križišča na trasi severne obvoznice kot križišča (krožnega) z obstoječo regionalno cesto RI-210 Kranj–Škofja Loka (v skladu z grafičnimi prilogami lokacijskega načrta) in
– fazna rešitev do izgradnje krožnega križišča na trasi severne obvoznice, v kateri poslovna cona Grenc funkcionira samo na gradbenih parcelah št. 1, 2 in 3 ter se prometno priključuje na regionalno cesto samo s cest a in b (v skladu z grafičnimi prilogami lokacijskega načrta). V tej fazi obstoječe križišče pri betonarni Tehnik ostaja nespremenjeno in služi le funkcioniranju že obstoječih objektov betonarne. Posegi na gradbeni parceli št. 4 oziroma gradnja objekta št. 4 ni možna.
(3) Gradnja objektov št. 1 in 2 je pogojena s prestavitvijo glavnega napajalnega vodovoda, gradnjo ceste a skladno s fazno rešitvijo idejne zasnove prometne infrastrukture in pripadajočega infrastrukturnega omrežja. Gradnja zahodnega dela objekta št. 2 bo možna po predhodni prestavitvi in kabliranju 110 kV daljnovoda.
(4) Gradnja objekta št. 3 je pogojena s prestavitvijo električnih kablovodov in daljnovodov, z gradnjo cest a in b skladno s fazno rešitvijo idejne zasnove prometne infrastrukture ter pripadajočega infrastrukturnega omrežja.
(5) Gradnja objekta št. 4 je pogojena z gradnjo ceste b in izgradnjo krožnega križišča na trasi severne obvoznice. Za funkcioniranje gradbene parcele št. 4 je potrebna izvedba končne rešitve v skladu z idejno zasnovo prometne infrastrukture. Gradnja objekta na gradbeni parceli št. 4 bo možna po predhodni prestavitvi in kabliranju 110 kV daljnovoda.
(6) Do pričetka izvajanja posegov, ki so opredeljeni s tem odlokom, se na ureditvenem območju ohranja sedanja namembnost prostora.
25. člen
(organizacija gradbišča)
Organizacija gradbišča mora upoštevati predvidene objekte, priključke in poteke komunalne in energetske infrastrukture. Za dovoz na gradbišča se izvedeta priključka cest a in b na regionalno cesto v skladu s projektno dokumentacijo.
XI. TOLERANCE
26. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) V primeru, da se pri prenosu ureditev na teren ugotovijo odstopanja od dejanskih razmer, so pri legah posameznih objektov, prikazanih v grafičnih prilogah, dopustna odstopanja v horizontalni smeri za do 8,0 m pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni odmiki od parcelnih mej in od cest.
(2) Odstopanja tlorisnih gabaritov objektov so do +/- 10%, objekti so lahko manjši. Odstopanja višinskih gabaritov so do +/- 1,0 m.
(3) Dopustna so odstopanja višinske kote urejenega terena in pritličja posameznih objektov, ki se prilagodijo višinskemu poteku cest, značilnosti terena in drugim pogojem.
(4) Dopustne so spremembe rešitev in elementov rekonstrukcije regionalne ceste, poteka in elementov cest a, b, c in d, če so utemeljene s prometnotehničnimi, okoljevarstvenimi in lastniškimi zahtevami. V primeru, da se pri prenosu ureditev cest c in d na teren ugotovijo odstopanja od dejanskih razmer, so dopustna odstopanja v horizontalni smeri za do 8,0 m.
(5) Dopustne so spremembe zasnove in oblike ter števila parkirnih mest glede na razpoložljivo zemljišče in organizacijo prostora, vendar ne manj, kot določa normativ 1 PM/25 m2 prodajne površine.
(6) Dopustne so spremembe poteka komunalnih in energetskih vodov in naprav ter mesta priključevanja od prikazanih, kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, lastništvu, izboljšavam tehničnih rešitev, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Medsebojni odmiki in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi normativi in standardi.
(7) Do izgradnje javnega komunalnega in energetskega omrežja so dopustne začasne rešitve pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja objektov in ureditev ter infrastrukturnega omrežja in da ne bodo vplivale na obremenitve okolja.
(8) Na trasah javnega komunalnega in energetskega omrežja se vzpostavi služnostna pravica za vzdrževanje. Širina služnostnega pasu za plinovod je 2x1,0 m glede na os plinovoda.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
27. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni:
– zgraditi prometno in komunalno infrastrukturo znotraj OLN sočasno z izgradnjo objektov in zunanjih ureditev,
– urediti pripadajoče zelene površine sočasno z dograditvijo objektov in infrastrukture,
– predvideti in izvesti vse ukrepe za varstvo okolja in zaščito Sušice pred škodljivimi vplivi,
– predvideti in izvesti vse ukrepe, da izvajanje lokacijskega načrta ne bo škodljivo vplivalo na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v okolici,
– vsi investitorji na območju OLN Grenc se v skupnem dogovoru z Občino Škofja Loka z urbanistično pogodbo zavežejo k sofinanciranju izgradnje krožišča z načrtovano severno obvoznico (na mestu obstoječega križišča za betonarno) oziroma bo cena izgradnje krožišča vračunana v ceno komunalnega prispevka. Izgradnja krožišča ni vezana na gradnjo severne obvoznice, dve rešitvi (končna in fazna) sta izdelani zgolj zaradi časovnega zamika dveh investicij:
– izgradnja objektov na gradbenih parcelah št. 1, 2 in 3 je vezana na fazno rešitev idejne zasnove prometne infrastrukture;
– izgradnja objekta na gradbeni parceli št. 4 ni možna pred izvedbo posegov v skladu s končno rešitvijo idejne zasnove prometne infrastrukture;
– obveznost investitorja na gradbeni parceli št. 4 je zagotoviti potrebno zemljišče za izgradnjo krožnega križišča na trasi severne obvoznice in priključka na severno obvoznico (skladno z grafičnimi prilogami lokacijskega načrta),
– v primeru odvajanja očiščenih odpadnih in padavinskih vod v Sušico morajo investitorji, pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte in spremljajoče ureditve, pridobiti vodno soglasje,
– za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu (ureditev križišč z državno cesto, komunalnih vodov idr.), je treba, v skladu z veljavnim Zakonom o javnih cestah, pridobiti projektne pogoje (na podlagi ustrezne idejne zasnove ter strokovnih podlag – idejnega projekta, prometne študije, prometno tehničnega dimenzioniranja križišč idr.) ter soglasje in dovoljenje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za posege na državni cesti in ureditev križišč z državno cesto še pred izdajo gradbenega dovoljenja in pred začetkom del na državni cesti. Ustrezna ureditev križišč z državno cesto za potrebe občinskega lokacijskega načrta je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na območju občinskega lokacijskega načrta.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
29. člen
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena odloka je na vpogled na Občini Škofja Loka in na Upravni enoti Škofja Loka.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35013-0004/2005
Škofja Loka, dne 13. julija 2007
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.