Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2007 z dne 9. 11. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2007 z dne 9. 11. 2007

Kazalo

5124. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki, stran 13888.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na 9. izredni seji dne 18. 10. 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlage za lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se, v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03), Dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom Občine Vrhnika za obdobje 1986-2000 in 1986-1990 (Uradne objave NČ, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/97, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave NČ, št. 272/01, 277/01, 304/04), Odlokom o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 6/99, Naš časopis, št. 292–3/03) in Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3-Vrhnika–Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis, št. 330/06), sprejme občinski lokacijski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelan na osnovi idejnih načrtov in strokovnih podlag ter z upoštevanjem celovite presoje vplivov na okolje oziroma omilitvenih ukrepov iz Sklepa o potrditvi plana Ministrstva za okolje in prostor, št. 354-19-1/2004 MK z dne 29. 8. 2006.
(3) Lokacijski načrt je pod številko naloge 27/05 izdelal Primis Vrhnika d.d. septembra 2007.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, navedenem v 1. členu tega odloka.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega površine, na katerih se izvedejo trajni objekti in ureditve ter površine, potrebne za njihovo nemoteno rabo.
(2) Ureditveno območje lokacijskega načrta z načrtovanimi trajnimi objekti in ureditvami obsega zemljišča parcel št. 2712/4, 2712/5, 2712/6, 2712/7, 2712/8, 2718/16, 2718/17, 2718/18, 2718/19, 2718/20 in 2718/21, vse k.o. Vrhnika ter zemljišče dela parcele št. 2710/5 iste katastrske občine.
(3) Ureditveno območje lokacijskega načrta s površinami, ki so potrebne za nemoteno rabo načrtovanih objektov in ureditev, obsega zemljišča dela povezovalne ceste s parcelno št. 2718/2 k.o. Vrhnika, ki so namenjena izvedbi priključkov na javno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo: občinsko cesto, vodovod, sanitarno kanalizacijo, plinovod, VN električno in telekomunikacijsko omrežje.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno gradnji: objekta za predelavo odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljnjem besedilu: OEEO), objekta za predelavo ter pripravo odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi (v nadaljnjem besedilu: ONS), nadstrešnice za skladiščenje trdnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, spremljajočih servisnih in tehnoloških objektov, prometne, komunalne in energetske ureditve.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(priključitev na javno cesto)
(1) Dostop na območje lokacijskega načrta je predviden po regionalni cesti R II-304 in povezovalni cesti med cesto v Sinjo Gorico in bodočo industrijsko cono.
(2) Območje lokacijskega načrta se naveže neposredno na predvideno povezovalno cesto na odseku s parcelno št. 2718/2 k.o. Vrhnika.
(3) Gradnja povezovalne ceste s komunalno in energetsko javno infrastrukturo ni predmet tega lokacijskega načrta. Zgrajena bo pred izvedbo lokacijskega načrta na podlagi izdelanega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (Inženiring IBT Ljubljana d.d., št. projekta 8751/051, datum izdelave junij 2006) in izdanega gradbenega dovoljenja Upravne enote Vrhnika (šifra 351-143/2006 (307) z dne 11. 7. 2006).
(4) Območje lokacijskega načrta se na povezovalno cesto priključi s tremi dovozi:
1. D1 za tovorni promet,
2. D2 za osebna vozila-dovoz na parkirišče ob objektu B,
3. D3 za osebna vozila-dovoz na parkirišče ob objektu A.
Priključek D1 je širok 7,00m, priključka D2 in D3 sta široka 5,00m. Radiji priključkov morajo ustrezati merodajnim vozilom.
6. člen
(prometna ureditev na območju lokacijskega načrta)
(1) Glavnina prostih površin v sklopu opredeljenih gradbenih parcel so asfaltirane prometne površine: vozišča, manipulacijske površine-obračališča in parkirišča. Niveleta teh površin je 291.55 ± 0.15m.
(2) Pešci se gibljejo po manipulacijskih površinah okoli objektov in na celotnem območju platoja. Površine za pešce tik ob objektih in določenih smereh se ustrezno označijo in po potrebi fizično zavarujejo.
(3) Tovorni promet je ločen od prometa z osebnimi vozili.
(4) Tovorni promet se odvija po talno označeni poti in površinah za manipulacijo ob objektih. Pot za tovorni promet je dvosmerna (na območju uvoza, tehtnice in površine za obračanja med objektom A in vodotokom) in enosmerna (okoli objekta B in nadstrešnice ONS). Širine in radiji poti ustrezajo dinamičnim traktrisam merodajnih vozil (tovornjaka s priklopnim vozilom in tovornjaka zglobnika).
(5) Ob objektu A se, v bližini uvoza, uredijo minimalno štiri parkirna mesta za tovorna vozila.
(6) Med povezovalno cesto in objektom B se uredi parkirišče s 50 parkirnimi mesti za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev. Parkirišče ima lasten dovoz z javne ceste (D2) in je od ostalih površin ločeno z dvignjenimi robniki.
(7) Nasproti severozahodne fasade objekta A se uredi parkirišče z do 30 parkirnimi mesti za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev. Parkirišče ima lasten dovoz z javne ceste (D3) in onemogočeno stalno povezavo z ostalimi prometnimi površinami v smeri proti vodotoku. Na mestih uvozov v objekt A se parkirišča zaradi prometne varnosti ne izvedejo.
(8) Na obeh parkiriščih za osebna vozila se uredi ustrezno število parkirnih mest za invalide.
(9) Vozne in parkirne površine se asfaltirajo in opremijo z lovilci olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(10) Vse prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
7. člen
(urbanistični pogoji)
(1) Zasnova objektov po tlorisni velikosti in po legi sledi vzorcu postavitve okoliških objektov. Objekti so postavljeni med seboj vzporedno in vzporedno s povezovalno cesto, tako da so upoštevani zahtevani odmiki od parcelnih mej, varovane narave in vodotoka. Ob vodotoku je opredeljen 5,0m širok pas priobalnega zemljišča, na katerem niso dovoljeni nobeni posegi.
(2) Zasnova prostorske ureditve obsega: postavitev dveh objektov za predelavo in pripravo odpadkov, nadstrešnice za skladiščenje odpadkov, tehtnice in rezervoarja za utekočinjeni dušik, ureditev voznih in parkirnih površin za tovorna in osebna vozila, ureditev manipulacijskih površin in ureditev dovozov s povezovalne ceste.
(3) Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se morajo upoštevati sledeči urbanistični pogoji:
– odmik gradbene meje za objekt A
od cestne parcele:                                  min. 4,0 m
– odmik objekta A od SZ parcelne meje:              min. 12,0 m
– odmik objekta B od JV parcelne meje:              min. 9,0 m
– širna dvorišča med objektoma A in B:              min. 47,0 m
– odmiki objektov od priobalnega zemljišča:         min. 6,5 m
– nadstrešnica ONS ne sme biti širša od objekta B
(4) Kota tlaka pritličja objektov je na višini 291.70 ± 0.15 m, to je min. 0.5 m nad koto stoletne vode (290.80 m), ob sočasnem upoštevanju nivelete povezovalne ceste, kote dna jaškov sanitarne kanalizacije in prehoda k vodotoku.
8. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Objekt A (OOEO) za predelavo odpadne električne in
elektronske oprem
– gradbena parcela:             GP A
– gradbena meja:                min. 4,00 m od cestne parce
                                lne meje, min. 12,00 m od
                                meje z zemljiščem parc. št.
                                2110/5 in min. 6,40 m od
                                varovalnega pasu priobalnega
                                zemljišča
– tloris:                       107,0 m × 50,0 m s prisekanim
                                vogalom proti vodotoku
– tloris s konzolnimi           111,0 m × 66,0 m
nadstreški:
– višina:                       12,0 m proizvodni del, 11,0 m
                                poslovni del
– vertikalni gabarit:           proizvodni del P, delno P+1,
                                JZ-poslovni del P+2
– višina konz. nadstreška:      min. 5,6 m
– kota tlaka P = 0.00:          291.70 ± 0.15 m
– streha:                       dvojna plitva dvokapna
                                streha, skrita za atiko
(2) Objekt B (ONS) za predelavo/pripravo odpadkov, ki
vsebujejo nevarne snovi
– gradbena parcela:             GP B
– gradbena meja:                44,50 m od cestne parcelne
                                meje, min. 9,00 m od meje z
                                zemljiščem parc. št. 2715/3
                                in min. 5,00 m od
                                nadstrešnice
– tloris:                       60,5 m × 40,5 m
– tloris z nadstrešnicami:      68,5 m × 48,5 m
– višina:                       12,0 m
– vertikalni gabarit:           proizvodni del P, poslovni
                                del P+1
– višina konz. nadstreška:      min. 6,0 m
– kota tlaka P = 0.00:          291.70 ± 0.15 m
– streha:                       dvojna plitva dvokapna
                                streha, skrita za atiko
(3) Nadstrešnica ONS za skladiščenje trdnih odpadkov, ki
vsebujejo nevarne snovi
– gradbena parcela:             GP B
– gradbena meja:                min. 9,00 m od meje z
                                zemljiščem parc. št. 2715/3,
                                min. 5,00 m od nadstrešnice
                                in min. 6,40 m od varovalnega
                                pasu priobalnega zemljišča
– tloris:                       40,0 m × 25,0 m
– višina:                       11,0 m
– vertikalni gabarit:           P
– kota tlaka P = 0.00:          291.70 ± 0.15 m
– streha:                       dvojna plitva dvokapna
                                streha, skrita za atiko
(4) Prostor za manipulacijo med objektom B in nadstrešnico ONS je lahko pokrit, največ v širini objekta B. Streha se izvede kot podaljšek strehe nadstrešnice ali kot podaljšek konzolnega nadstreška objekta B.
(5) Glede na vrsto dejavnosti se po celotnem obodu gradbenih parcel izvede varovalna ograja.
9. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Objekta sta oblikovana enotno glede na izbrane materiale za: fasadne obloge, stavbno pohištvo, senčila, konzolne nadstreške in strešno kritino.
(2) Arhitekturno oblikovanje je sodobno. Poslovna dela objektov oblikovno in barvno odstopata od proizvodnega dela objektov.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA UREJANJE KOMUNALNE, ENERGETSKE IN TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
10. člen
(skupne določbe)
(1) Zasnova komunalne in energetske ureditve se navezuje na predvideno javno infrastrukturo v povezovalni cesti, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in gradbenem dovoljenju iz 5. člena tega odloka.
(2) Občina Vrhnika bo ceste z javno infrastrukturo iz prejšnje točke, na podlagi dogovora z investitorjema, zgradila pred pričetkom izvajanja del po tem lokacijskem načrtu.
(3) Objekta A in B se na javno komunalno in energetsko infrastrukturo navežeta ločeno, vsak zase.
(4) Izdelava projektne dokumentacije za energetske in komunalne vode in naprave mora za celotno prostorsko ureditev ali posamezne etape potekati istočasno in medsebojno usklajeno, z upoštevanjem potrebnih odmikov med posameznimi omrežji in pogojev križanja.
(5) Vsa omrežja se izvedejo podzemno.
(6) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s smernicami za načrtovanje, mnenji ter projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če le-ti niso v nasprotju s tem odlokom.
(7) Pred začetkom del je treba obvestiti upravljavce vodov, izvesti zakoličbo in zagotoviti nadzor. Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosita investitorja izvedbe lokacijskega načrta.
11. člen
(vodovod)
(1) Objekta se priključita na predvideni javni vodovod PE 160 mm v povezovalni cesti s priključno cevjo PE za nazivni pritisk 12 bar.
(2) Statični tlak na odjemnem mestu, vodomeru, je od 4 do 5 bar.
(3) Kombinirani vodomer se vgradi v zunanji talni jašek ustreznih dimenzij, toplotno izoliran in pokrit s pokrovom lahke izvedbe Pred vodomerom se vgradi lovilec nesnage, za vodomerom pa nepovratni ventil. Jašek mora imeti urejen odtok odvečne vode v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja.
12. člen
(sanitarna kanalizacija)
(1) Objekta se priključita na predvideno javno sanitarno kanalizacijo PVC 250 v povezovalni cesti, ki bo priključena na obstoječi kanal s potekom na centralno čistilno napravo.
(2) Priključka morata imeti ustrezno število revizijskih jaškov premera 80 cm z ustreznimi pokrovi vedno dostopnimi za čiščenje ali pregled kanalizacijskih priključkov. V primeru, da je globina jaška manjša od 1,0 m, je lahko njegov minimalni premer 60 cm.
(3) Priključka morata biti vodotesna. Če priključek ni vodotesen ali ne ustreza danim pogojem, lahko upravljavec zahteva, da ga lastnik ustrezno sanira. V primeru, da lastnik priključka sanacije ne opravi, jo na njegove stroške opravi upravljavec javnega sistema.
(4) Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v veljavnih predpisih s področja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Industrijska-tehnološka odpadna voda se lahko vodi v sanitarno kanalizacijo, če ustreza pogojem, določenim v veljavnih predpisih iz prejšnjega odstavka. Njen iztok v kanalizacijo mora biti speljan preko revizijskega jaška, ki služi kot merilno mesto za odpadne vode.
(6) Priklop na javni kanal lahko izvede samo Komunalno podjetje Vrhnika d.d., ki pred zasipom priključek tudi pregleda.
13. člen
(meteorna kanalizacija)
(1) Na območju lokacijskega načrta se zgradi ločena meteorna kanalizacija za padavinsko vodo s streh objektov in padavinsko vodo z utrjenih površin.
(2) Meteorna kanalizacija se spelje v vodotok Tonjščica, ker ponikanje zaradi nepropustnosti terena ni možno. Nepropustnost je računsko dokazana. Iztoka v vodotok sta dva: en za kanalizacijo za padavinsko vodo s strehe objekta A (OEEO) in drugi – skupen za kanalizacijo za padavinsko vodo s streh objekta B (ONS) in nadstrešnice ONS ter kanalizacijo za padavinsko vodo z utrjenih površin.
(3) Padavinska voda z utrjenih površin se pred izpustom v vodotok vodi preko lovilcev olj in maščob v skladu z veljavnimi predpisi s področja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in pogoji upravljavca vodotoka. Kanalizacija za to vodo se v skupni iztok iz druge alineje združi za lovilcem olj.
(4) Ostali pogoji glede izvedbe izpustov v vodotok so navedeni v 22. členu tega odloka.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje in naprave)
(1) Reciklažni center se, zaradi potrebe po moči nad 400 kW, lahko na omrežje priklopi šele po izgradnji razdelilne transformatorske postaje (RTP 110/20 kV) Vrhnika z ustreznimi priključnimi vodi.
(2) Za priklop na javno elektroenergetsko omrežje se v vsakem od objektov A in B zgradi lastna transformatorska postaja 20/0,4 kV s priključkom na predvideno 20 kV VN omrežje v povezovalni cesti.
15. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Objekta se priključita na predvideno telekomunikacijsko omrežje v povezovalni cesti.
16. člen
(plinovod)
Objekta se priključita na predvideni plinovod PE 110 s tlakom 0,1 bar v povezovalni cesti.
17. člen
(javna in zunanja razsvetljava)
(1) Predvidena povezovalna cesta ima na strani proti reciklažnemu centru predvideno javno razsvetljavo s tipiziranimi svetilkami na kandelabrih.
(2) Na območju lokacijskega načrta se izvede zunanja razsvetljava na objektih in lastnem zemljišču. Razsvetljava se izvede ločeno za objekt A in objekt B z nadstrešnico ONS.
18. člen
(javna higiena)
(1) Ob vsakem od obeh objektov (A in B) se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.
(2) Ekološka otoka morata biti dostopna za specialna komunalna vozila.
19. člen
(utekočinjeni dušik)
(1) Za potrebe predelave odpadkov v objektu A-OEEO se na skrajnem SV delu dvorišča namesti rezervoar (ena ali dve posodi) za utekočinjeni dušik z NN električnim priključkom in cevovodom, oboje v navezavi z objektom A. Višina rezervoarja je lahko največ 8,0m.
(2) Rezervoar je postavljen na betonski temelj in ograjen s kovinsko ograjo višine 2,5m.
(3) Pred rezervoarjem je urejeno pretakališče za avtocisterne. Pretakališče ne sme biti asfaltirano; lahko je betonsko ali tlakovano.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
20. člen
(skupne določbe)
(1) V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija gradbišč za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi gradbenih materialov in nevarnih snovi, v primeru nesreče pa zagotovljeno takojšnje ukrepanje usposobljene službe.
(2) Investitorja in izvajalci morajo poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta.
21. člen
(tla, podzemne vode)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Vse površine, vključno z začasnimi prometnimi utrditvami in gradbenimi površinami, na katerih so predvidena gradbena dela, se opredelijo pred začetkom gradbenih del.
Pri gradnji se uporabijo tehnično brezhibna transportna sredstva in gradbeni stroji ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na gradbenih površinah.
(2) Za obvladovanje obremenjevanja tal in podzemne vode v času obratovanja se morajo izvesti sledeči omilitveni ukrepi:
– nepropustna izvedba objektov in cevovodov za zbiranje tehnološke odpadne vode,
– ureditev skladišč nevarnih snovi in pretakalnih ploščadi kot tesnjene lovilne sklede,
– ureditev parkirnih in povoznih površin z robniki in padcem proti lovilcu olj.
22. člen
(vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
(1) Vsi posegi na območju lokacijskega načrta, vključno z varovalno ograjo, so od zunanje meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine Tonjščice, ki je vodotok 2. reda, oddaljeni najmanj 5m. Varovalni priobalni pas je označen in kotiran v grafičnih prilogah. Širok je 5m in glede na dejansko stanje odmerjen od: parcelne meje katastrskega zemljišča vodotoka ali parcelnih mej zemljišča, po katerem poteka vodotok v naravi ali od zgornjega roba brežine vodotoka.
(2) Območje lokacijskega načrta je poplavno ogroženo. Ureja se v skladu z izdelano hidrološko-hidravlično študijo, ki je priloga tega lokacijskega načrta.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja tehnoloških odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnima uredbama glede emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode.
(4) Projektna rešitev skladišč nevarnih snovi in pretakalnih ploščadi mora zagotoviti ustrezno tesnjenje in tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.
(5) V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.
(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnim pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode in veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(7) Iztočni objekti meteorne kanalizacije morajo biti detajlno projektno obdelani, ne smejo segati v pretočni profil vodotoka in morajo biti oblikovani v naklonu brežine, po potrebi z vgrajeno povratno zaklopko. Kota dna iztoka naj bo na spodnjem delu brežine. Obvezno je predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpusta.
(8) Za obvladovanje emisij v površinske vode – potok Tonjščico se morata v času gradnje in izvedbe izpustov meteorne kanalizacije izvajati sledeča omilitvena ukrepa:
a) ne mehansko posegati v strugo in brežino potoka,
b) preprečevati onesnaženje vode.
23. člen
(ohranjanje narave)
(1) Habitatni tip jelševja in jesenovja na območju meandra in 5m varovalnega priobalnega pasa ob potoku Tonjščica se ohranja ob sočasnem dopuščanju zaraščanja obstoječe vegetacije. Varovalni pas in območje meandra sta prikazana v grafičnem listu Ureditvena situacija.
(2) Iztoki meteorne kanalizacije v Tonjščico se morajo izvesti izven drstnih dob ribjih vrst tako, da ne bodo ogrožene ne ribje vrste ne ostali vodni organizmi v vodotoku.
(3) Prepovedani so:
a) poseganje v vodni prostor z gradbenimi stroji,
b) izcejanje ali razlitje strupenih odplak v Ljubljanico in Tonjščico,
c) kakršnokoli odlaganje gradbenih in odpadnih materialov na območje vodotoka.
(4) Ribiški družini Vrhnika je treba predložiti terminski plan vseh predvidenih del in ji omogočiti dostop do gradbišča ter nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.
(5) Investitorja sta dolžna v dogovoru z Ribiško družino Vrhnika ustrezno poravnati vsako, po njuni krivdi nastalo škodo na vodnem življu in ribolovni vodi.
(6) Za ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju lokacijskega načrta morajo biti upoštevani in izvedeni sledeči omilitveni ukrepi:
a) odmik gradbenih posegov vsaj 5 m od brežine potoka,
b) odmik gradbenih posegov izven meandra,
c) izvedba del v vodnih površinah izven drstnih dob,
d) izvedba del izven gnezditvene sezone ptic.
24. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom kot je dovoljeno v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za IV. območje varovanja pred hrupom.
(3) Za obvladovanje emisije hrupa se mora v času gradnje izvajati sledeči omilitveni ukrep: prilagajanje režima delovanja gradbenih strojev.
25. člen
(varstvo zraka)
(1) Med gradnjo so izvajalci dolžni upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– veljavne predpise v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
(2) Za obvladovanje emisij v zrak oziroma omejevanje prašenja v času gradnje se mora v suhem vremenu izvajati omilitveni ukrep: vlaženje transportnih poti.
(3) V času obratovanja morajo biti uporabljeni ustrezni tehnološki ukrepi, ki bodo zagotavljali doseganje predpisanih mejnih vrednosti emisij snovi v zrak.
26. člen
(varovanje območij kulturne dediščine ter krajinske in vidne kakovosti okolja)
(1) Posegi v obrežno vegetacijo potoka Tojnica niso dovoljeni.
(2) Za ohranjanje kulturne dediščine ter krajinske in vidne kakovosti okolja se izvedejo sledeči omilitveni ukrepi:
– ohranitev obrežne vegetacije,
– ohranitev habitatnega tipa jelševja in jesenovja v čim večji meri,
– zasaditev prizadetih površin z avtohtono vegetacijo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi znotraj posameznih objektov in na zunanjih površinah lokacijskega načrta.
(2) Za požarno varnosti na zunanjih površinah lokacijskega načrta se:
– izvedeta ločeni hidrantni zanki za objekt A ter objekt B in nadstrešnico ONS,
– predvidijo intervencijske poti po voznih poteh,
– uredijo delovne površine za gasilce s površino vsaj 7m × 12m,
– za objekt B (v sami stavbi) izvede ustrezno velik lovilni bazen za požarne vode za dve uri gašenja,
– predvidi reševanje s sosednjih zemljišč.
(3) Hidrantno omrežje mora zagotavljati 15 l vode na sekundo za najmanj dve uri gašenja. Če to zaradi premajhne zmogljivosti javnega omrežja ni možno, se za manjkajočo razliko na območju lokacijskega načrta zgradi požarni bazen.
(4) Delovni tlak v hidrantih ne sme biti manjši od 2,5 bara.
(5) Hidranti za objekt A se razporedijo tako, da razdalja med njimi in steno objekta ni manjša od 5m in ne večja od 80m. Hidranti za objekt B se razporedijo tako, da razdalja med njimi in steno objekta ni manjša od 25m in ne večja od 50m. Na območju vzdolž meje z zemljiščem parcele št. 2715/3, kjer tega pogoja ni možno izpolniti, se za gašenje predvidi obstoječi hidrant na tem zemljišču.
(6) Hidranti so načeloma nadtalni. Na mestih, kjer bi bili nadtalni prostorsko moteči, so hidranti podtalni.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(načrt parcelacije)
(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega zemljišče s površino 27.670 m2 in se deli na:
– gradbeno parcelo GP A s površino 13.060 m2,
– gradbeno parcelo GP B s površino 10.224 m2,
– preostanek lastniškega zemljišča ob vodotoku Tonjščica (VN)
(2) Mejne točke gradbenih parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(3) Tehnični elementi parcelacije in zakoličbe objektov so prikazani v grafičnih listih: Načrt gradbenih parcel in Zakoličbeni elementi gradbenih parcel.
(4) Preostanek lastniškega zemljišče VN, ki zajema površino struge v naravi, vključno z varovalnim pasom priobalnega zemljišča in meander vodotoka, je v funkciji vodnogospodarskih zaščitnih ukrepov in ohranjanja narave.
IX. ETAPNOST IZVEDBE
29. člen
(etapnost)
(1) Etapi izvajanja lokacijskega načrta sta:
a) gradnja objekta A (OEEO) ter pripadajoče prometne, komunalne in energetske ureditve za potrebe opravljanja dejavnosti predelave odpadne električne in elektronske opreme na območju gradbene parcele GP A ter območju tovornega dovoza in tehtnice,
b) gradnja objekta B (ONS) in nadstrešnice ONS ter pripadajoče prometne, komunalne in energetske ureditve za potrebe opravljanja dejavnosti predelave/priprave odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi na območju gradbene parcele GP B in območju površine za manipulacijo med objektom A in območjem vodotoka ter varovane narave (VN).
(2) Etapi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajata ločeno ali sočasno.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
30. člen
(splošne obveznosti)
(1) Poleg splošnih pogojev morajo investitorja in izvajalci upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravita na tak način, da sta čim manj moteča ter tako, da ohranita ali celo izboljšata gradbeno-tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– izdelati načrt ureditve gradbišča,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav in zagotoviti takojšnjo obnovo pri gradnji poškodovanih infrastrukturnih vodov,
– v času gradnje v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi nevarnih snovi,
– za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih omejijo emisije hrupa tako, da niso prekoračene mejne ravni hrupa predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom,
– investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del občinskega lokacijskega načrta,
– upravljavcu kanalizacije dostaviti geodetski posnetek izvedenih del hišnega priključka.
31. člen
(monitoring)
(1) V času poskusnega obratovanja oziroma po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, to je v treh do devetih mesecih po začetku obratovanja, je potrebno na objektih A-OEEO in B-ONS izvesti prve meritve obremenjenosti okolja s hrupom in meritve emisij v zrak.
(2) Na objektu A je potrebno dodatno izvesti prve meritve emisije snovi in toplote v tehnološko vodo.
XI. RAZMEJITEV FINANCIRANJA
32. člen
(razmejitev financiranja)
Investitorja prostorskih ureditev po tem lokacijskem načrtu na podlagi medsebojnega dogovora sta Gorenje, d.d. in Kemis d.o.o.
33. člen
(pogodba o ustanovitvi služnosti)
Za izvedbo elektroenergetske javne infrastrukture v povezovalni cesti se sklene pogodba o ustanovitvi služnosti med investitorjema lokacijskega načrta, Občino Vrhnika in upravljavcem te infrastrukture.
XII. ODSTOPANJA
34. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri uresničevanju lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških in vodnogospodarskih razmer ter podrobnejšem projektiranju najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovno, tehnično, tehnološko in okoljevarstveno primernejše ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Skladno z odstopanji od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka so dopustna tudi odstopanja pri načrtovanih gradbenih parcelah.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje ta odstopanja spadajo.
(4) Pri uresničevanju lokacijskega načrta so dopustna odstopanja vseh dimenzij objektov A, B in ONS iz 9. člena tega odloka. Odstopanja so +2% in -7%, pod pogojem, da so sočasno izpolnjeni urbanistični pogoji iz 8. člena tega odloka.
XIII. KOMUNALNI PRISPEVEK
35. člen
(obračunski stroški)
(1) Investitorja morata pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati komunalni prispevek. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja zemljišč za gradnjo za reciklažni center na Vrhniki, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom maj 2007, številka projekta 6260.
(2) Podlage za odmerno odločbo o komunalnem prispevku:
– gradbena parcela objekta A je 13920 m2, gradbena parcela objekta B 9364 m2, bruto tlorisna površina objekta A 8264 m2 in bruto tlorisna površina objekta B 3441 m2,
– ker gradnja nove infrastrukture lokalnega pomena ni predvidena, so obračunski stroški za novo infrastrukturo enaki nič, kot komunalni prispevek pa se obračunajo le obračunski stroški za obstoječo komunalno infrastrukturo,
– obračunsko območje je enako območju OLN za reciklažni center na Vrhniki; investitorja v tem obračunskem območju sta zavezanca za plačilo komunalnega prispevka po tem programu opremljanja,
– ker je izračun komunalnega prispevka neposredno vezan samo na obračunski strošek za obstoječo komunalno infrastrukturo, je določitev podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka brezpredmetna.
(3) Stroški, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, so naslednji:
– skupni obračunski stroški za obstoječo komunalno infrastrukturo, ki so osnova za odmero komunalnega prispevka, znašajo na dan 30. 4. 2007 za vso komunalno infrastrukturo 1.149.331,15 EUR, od tega 762.685,87 EUR za objekt A in 386.645,27 EUR za objekt B.
– stroški se indeksirajo za obdobje celih koledarskih let, ki pretečejo od 1. januarja leta po sprejemu programa opremljanja oziroma njegove morebitne zadnje indeksacije do 31. decembra leta pred izdajo odmerne odločbe. Za indeksiranje se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru GZS, pod »gradbena dela – ostala nizka gradnja«,
– vsi stroški v odloku so navedeni v EUR brez DDV.
XIV. NADZOR
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na Direktoratu za prostor Ministrstva za okolje in prostor ter na pristojnem oddelku Občine Vrhnika.
38. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.
Št. 350-01-47/2004 (5-06)
Vrhnika, dne 18. oktobra 2007
Župan
Občine Vrhnika
dr. Marjan Rihar l.r.