Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2007 z dne 9. 11. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2007 z dne 9. 11. 2007

Kazalo

5117. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja P1 v Rogaški Slatini, stran 13867.

Na podlagi 12. in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03 – UPB-1) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 10. redni seji dne 22. 10. 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja P1 v Rogaški Slatini
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogaška Slatina sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja P1 v Rogaški Slatini (v nadaljevanju: OLN), ki ga je izdelalo podjetje API d.o.o., arhitektura, projektiranje, inženiring, v aprilu 2007 pod številko projekta 434/564.
2. člen
OLN vsebuje besedilo, grafične prikaze in priloge, ki se nanašajo na območje urejanja.
Tekstualni del obsega:
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OLN
– Ureditveno območje OLN
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
– Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
– Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Predlog parcelacije
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OLN
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN
– Roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Grafični del obsega:
– Načrt namenske rabe prostora
– Načrt ureditvenega območja s predlogom parcelacije
– Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji.
Priloge obsegajo:
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
– Obrazložitev in utemeljitev OLN
– Strokovne podlage
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN
– Ocena stroškov za izvedbo OLN
– Spis postopka.
Sestavni del lokacijskega načrta so še Smernice požarne varnosti za pripravo občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja P1 Rogaška Slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta API-434/564, Okoljevarstvene smernice občinski lokacijski načrt za območje urejanja P1 Rogaška slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo podjetje izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta EKO-07-0090, Hidrološko hidravlična analiza, ki jo je v februarju 2007 izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o. pod št. projekta 5/07, Idejni načrt el. priključkov za objekte, ki ga je izdelalo Elektroinžiniring Lilija d.o.o. Celje ter elaborat Predlog parcelacije, ki ga je v avgustu 2007 izdelalo podjetje Geodet biro d.o.o. Rogaška Slatina.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje OLN zajema površine območja urejanja P1 v Rogaški Slatini. Meje ureditvenega območja predstavlja na jugu mestna obvoznica, ki se deloma rekonstruira. Velikost območja OLN je cca 115872 m². Ureditveno območje zavzema zemljišča ali dele zemljišč s parc. št.: 280/2, 280/3, 280/4, 280/5, 283/3, 283/4, 283/5, 286/1, 286/2, 286/3, 286/4, 286/5, 289/1, 289/10, 289/11, 289/12, 289/13, 289/14, 289/15, 289/16, 289/17, 289/18, 289/19, 289/2, 289/20, 289/21, 289/22, 289/3, 289/4, 289/5, 289/6, 289/7, 289/8, 289/9, 290, 291/1, 291/2, 294/1, 294/2, 294/3, 294/4, 295/1, 295/2, 296, 297, 299, 300, 301, 302/2, 302/3, 303, 304/1, 304/2, 305/1, 305/4, 305/5, 305/7, 307/2, 307/6, 309/1, 309/2, 309/3, 310, 311/1, 311/2, 319/4, 320/1, 622/1, 622/2, 623/1, 623/2, 623/3, 624, 625, 626/1, 626/2, 629/1, 629/3, 629/4, 632/1, 632/2, 633, 635, 636/1, 637/2, 639, 640/2, 641/1, 643/1, 643/2, 643/3, 643/4, 643/5, 643/6, 643/7, 643/8, 925/1, 925/2, 925/3, 926, 937/1, 937/12, 937/13, 937/4, 937/5, 946, 947, 948 in 949 v katastrski občini Negonje.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje OLN obsega:
– F1 funkcionalna enota obstoječe trgovsko servisne dejavnosti
– F2 funkcionalna enota obstoječe trgovske in obrtno proizvodne dejavnosti.
– F3 funkcionalna enota obstoječe trgovske in obrtno poslovne dejavnosti, kjer so predvidene razširitve dejavnosti.
– F4 funkcionalna enota, kjer se obstoječa dejavnost betonarne ukine, poslovna dejavnost se ohrani in lahko razširi. Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe funkcionalne enote F4 in F3. Preko funkcionalne enote je mogoče podaljšati cesto C2 preko potoka Negonjščice do stanovanjskih hiš na severnem robu območja urejanja OLN.
– F5 funkcionalna enota predvidene trgovske dejavnosti.
– F6 funkcionalna enota obstoječe trgovsko servisne dejavnosti in nove dejavnosti tehnološkega parka.
– F7 funkcionalna enota predvidene dejavnosti tehnološkega parka, mogoča je tudi rekonstrukcija obstoječe cestne povezave do objektov izven območja urejanja OLN na severu.
– F8 funkcionalna enota predvidene dejavnosti tehnološkega parka.
– F9 funkcionalna enota obstoječe stanovanjske gradnje, novogradnje stanovanjskih objektov niso dovoljene.
– F10 funkcionalna enota obstoječe dejavnosti betonarne.
– F11 funkcionalna enota obstoječe stanovanjske gradnje. Ob vzhodni meji območja urejanja je proti severu dovoljeno v eni vrsti zgraditi nove enodružinske stanovanjske objekte, ki so z dovozom povezani s cesto C5. Zahodna polovica funkcionalne enote služi kot zeleni pas med stanovanjsko gradnjo in obstoječo betonarno v funkcionalni enoti F10.
– C1 obstoječa državna cesta GII – 107/1276 Podplat–Rogatec, ki se rekonstruira z izgradnjo drevoreda, hodnika za pešce in novim cestnim priključkom (cesta C4).
– C2 obstoječa cesta, ki se rekonstruira z izgradnjo drevoreda, hodnika za pešce in novimi priključki. Mogoče je podaljšanje proti severu izven območja urejanja OLN preko funkcionalne enote F4 in potoka Negonjščica za potrebe dovoza do obstoječih stanovanjskih hiš severno od območja urejanja OLN.
– C3 obstoječa cesta, ki se rekonstruira z izgradnjo drevoreda, hodnika za pešce, novimi priključki in novim mostom preko potoka Negonjščica.
– C4 nova cesta z novimi priključki in navezavo na državno cesto GII – 107/1276 Podplat–Rogatec (C1) in rekonstruirano obstoječo cesto C3 ter mostom preko potoka Negonjščica.
– C5 obstoječa cesta, ki se po potrebi rekonstruira za zagotavljanje prometne varnosti.
– P1 območje potoka Negonjščica. Preko tega območja je mogoče podaljšanje ceste C2 proti severu izven območja urejanja OLN za potrebe dovoza do obstoječih stanovanjskih hiš severno od območja urejanja OLN.
– P2, P3 in P4 območje potoka Negonjščica.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Za urbanistično oblikovanje območja in arhitekturno oblikovanje objektov je skladno s prikazi prostorske ureditve v grafičnih prilogah št. 3 upoštevati naslednje pogoje:
– razporeditev objektov
– dostope do objektov
– maksimalne tlorisne in višinske gabarite objektov
– določene gradbene linije za objekte
– ter elemente za zakoličbo objektov in ureditev, ki so prikazani na geodetskem načrtu.
Območje novih objektov obsega gradnjo:
– poslovno trgovskih in obrtno proizvodnih objektov v funkcionalni enoti F3
– poslovno trgovskih objektov in objektov za parkiranje v funkcionalni enoti F4
– poslovno trgovskega objekta v funkcionalni enoti F5
– objektov tehnološkega parka v funkcionalni enoti F6
– objektov tehnološkega parka v funkcionalni enoti F7
– objektov tehnološkega parka v funkcionalni enoti F8
– objektov potrebnih za delovanje obstoječe betonarne v funkcionalni enoti F10
– dopolnilnih stanovanjskih objektov na vzhodnem robu funkcionalne enote F11
– ceste C4
– mostov na cestah C3 in C4
– most na cesti C2, kolikor se cesta podaljša preko potoka Negonjščica.
Rekonstruirajo in prenovijo se lahko vsi legalno zgrajeni objekti znotraj ureditvenega območja OLN.
Za morebitne nove objekte ali naprave znotraj funkcionalne enote F10, mora investitor za tako gradnjo pridobiti vse potrebne študije in dovoljenja s področja varovanja okolja in narave, ki jih zahteva zakonodaja.
V primeru večanja zmogljivosti obstoječe betonarne, mora investitor izvesti ukrepe, ki bodo zagotovili, da emisije ne bodo presegale obstoječih.
Na celotnem območju OLN je potrebno zagotoviti kriterij 1 parkirno mesto na 45 m2 bruto površine objekta. Izjema so stanovanjski objekti, kjer je potrebno upoštevati 2 parkirni mesti na stanovanje, skladiščni objekti, kjer potrebno upoštevati 1 parkirno mesto na 100 m2 bruto površine in proizvodni objekti, ker je potrebno upoštevati 1 parkirno mesto na 75 m2 bruto površine.
6. člen
Lega, horizontalni in vertikalni gabarit ter zasnova zunanje ureditve je prikazana v grafični prilogi list 3.1 in list 3.2.
7. člen
Dozidave in nadzidave
Na funkcionalnem zemljišču novih objektov so dovoljene dozidave in nadzidave znotraj gradbenih mej določenih v grafičnem delu – list 3.1a. Vertikalni gabarit se mora višinsko prilagajati osnovnemu objektu katerega ne sme preseči. Morebitno dozidavo je treba zasnovati tako, da z osnovnim objektom tvori oblikovno celoto ob zagotavljanju potrebnih površin za mirujoči promet.
8. člen
Namembnost objektov
Namembnost objektov je določena v grafičnem delu – list 3.1. Predvidena namembnost objektov se lahko spreminja vendar zgolj z namembnostmi, ki so predvidene znotraj območja urejanja OLN. Te dejavnosti so: obstoječa betonarna, trgovska, poslovna in tehnološki park (lahko tudi mirna obrtniška dejavnost in storitvene dejavnosti). Novogradnje stanovanjskih objektov načeloma niso dovoljene, obstoječim objektom pa se namembnost lahko ohrani. Dejavnost se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
9. člen
Gradnja enostavnih objektov
Dovoljena je gradnja enostavnih objektov znotraj območja urejanja, v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov.
10. člen
Ograje
Dovoljena je postavitev ograj v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov.
11. člen
Fasade
Fasade naj sledijo modernim smernicam in oblikujejo arhitekturo tehnološkega parka. Prilagajajo naj se dejavnosti v objektih.
Vsi prizidki in novogradnje znotraj območja, ki se ureja z OLN, morajo biti odmaknjeni 5 m od priobalnega pasu Negonjščice.
12. člen
Zelene površine
Območje se v največji možni meri zazeleni.
– Zelenice se izvedejo kot je prikazano v grafičnem delu OLN – list 3.1.
– Devored se izvede ob novopredvidenih in rekonstruiranih obstoječih cestnih povezavah znotraj območja urejanja kot je prikazano v grafičnem delu – list 3.1.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
13. člen
Na območju urejanja bo cestna in obcestna infrastruktura zavzemala naslednje profile:
Cesta C1 – glavna cesta G II – 107/1276 Podplat–Rogatec
Razširitev ceste za tretji pas
– vozišče                                            10,00 m
– pločnik                                             1,60 m
– bankina (varovalni pas)                         2 x 1,00 m
                             -------------------------------
                              Skupaj:                13,60 m
Cesta C2 – razširitev ceste
– vozišče                                             7,00 m
– pločnik                                         2 x 1,60 m
– zelenica                                            2,00 m
– bankina                                         2 x 0,50 m
                             -------------------------------
                              Skupaj:                13,20 m
Cesta C3, C4
– vozišče                                             6,00 m
– zelenica                                            2,00 m
– pločnik                                             1,60 m
– bankina                                             1,00 m
– bankina                                             0,50 m
                             -------------------------------
                              Skupaj:                11,10 m
Znotraj regulacijske linije so dopustni tudi varčnejši profili, kjer se smiselno zamenjajo pločniki in zelenice.
Za posamezne širine obstoječih cest, ali za gradnjo novih, je mogoče izvajati fazno gradnjo, ki jo pač pogojujejo investitorji novih objektov, pri tem pa je posamezne odseke potrebno zgraditi v celotni širini z vso potrebno infrastrukturo, ki jo predvideva OLN.
14. člen
Znotraj območja urejanja OLN je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo.
Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s predpisi, oziroma po pogojih upravljalcev. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji PGD, PZI.
Možna so manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev.
15. člen
V ureditvenem območju LN so predvidene naslednje ureditve:
Vodovod
Preko obravnavanega območja poteka tlačni vodovod d 90 mm ''Mijošek'', ki ga je potrebno prestaviti ob cesto C4. Prav tako je potrebno prestaviti, obstoječe vode, ki potekajo ob glavni cesti G II in jih nadomestiti z novim vodom DN 80 mm.
Obstoječe vode povežemo z novo zanko DN 80 mm, ki bo potekala ob cesti C3 in C4, delno pa jih dogradimo s posameznimi vejami, tako da dobimo krožno hidrantno omrežje s potrebnimi nadzemnimi hidranti.
Na mestih križanj z ostalimi vodi je potrebno izvesti ustrezne zaščitne ukrepe, ter dela izvajati v skladu s pogoji upravljalca.
Kanalizacija
Za zbiranje odpadnih in fekalnih voda je predviden zbirni kanal iz PVC DN 300 mm, ki bo potekal ob glavni cesti G II, oziroma po dograditvi tretjega pasu, približno po sredini le-tega in bo povezan z obstoječo centralno čistilno napravo na jugu Rogaške Slatine.
Priključki iz obravnavanega področja bodo iz PVC DN 200 mm, potekali pa bodo v smeri jug–sever, pri obstoječi cesti C2 po levem robu ceste, pri cesti C4 po sredini ceste. Za območje na levem bregu Negonjščice bo potrebno zgraditi nov kanal, ki bo priključen na zbirni kanal na skrajnem jugo-vzhodnem delu izven meje območja OLN (lokacija prečkanja ceste G II).
Vsa kanalizacija odpadnih in fekalnih voda mora biti zgrajena vodotesno. Za revizijske jaške se naj uporabi tipske montažne PVC jaške istega proizvajalca kot za PVC kanalske cevi (stikovanje …).
Obstoječi objekti, ki so priključeni na obstoječe greznice se morajo po izgradnji kolektorja fekalne kanalizacije nanj priključiti, greznice pa opustiti. Predviden kolektor fekalne kanalizacije je pogoj za gradnjo novih objektov na območju OLN. Gradnja kolektorja fekalne kanalizacije in novih objektov se lahko izvaja istočasno.
Pri izvajanju ureditev znotraj ureditenega območja OLN je potrebno upoštevati določbe Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04).
Padavinske vode
so iz večine obstoječih objektov in utrjenih cest speljane v odprte odvodnike. Ob cesti C2 poteka od severa (Gic, Merkur) proti jugu kanal PVC DN 400 mm, delno betonske cevi DN 600 mm, in na koncu pod glavno cesto G II mimo bencinskega servisa B.C. DN 800 mm z iztokom v odprti odvodnik.
Objekt 8 (avtomobilski salon) ima kanalizacijo speljano po brežini v odvodni jarek, ki poteka ob cesti G II, ostali obstoječi objekti pa imajo izlive v potok Negonjšico.
Za predvidene objekte in za nekatere obstoječe je potrebno zgraditi novo padavinsko kanalizacijo.
Obstoječe objekte 5, 6, 16 (Gic, Merkur), ter predvidene nove 17, 18 ter 9 priključimo na nov kanal PVC DN 400 mm, ki bo potekal delno v cesti C3 in delno po 5 m vodnem pasu na desnem bregu Negonjščice, do odprtega zadrževalnega bazena (ZB 2 – 150 m3), od koder bo voda speljana v Negonjšico.
Na levem bregu morajo biti na odprti zadrževalni bazen (ZB 1 – 40 m3) priključeni novi objekti 19, 20 in 21. Kanal do ZB 1 bo iz PVC DN 250 mm, potekal pa bo po cesti C4.
Ostali obstoječi in predvideni objekti na desnem bregu se priključijo na kanal PVC DN 250–DN 350 mm, ki bo potekal po razširjenem delu ceste G II od objekta ''avto Alka'' pa vse do izliva v Negonjščico na jugo–vzhodu kompleksa izven meje območja OLN.
Vse onesnažene padavinske vode iz parkirnih in manipulativnih površin morajo biti pred priključitvijo na javni kanal očiščene v oljnem lovilcu.
Iztok padavinskih vod v vodotok bo načrtovan tako, da ne bo segal v svetli profil vodotoka. Iztočna glava bo izoblikovana pod kotom enakemu naklonu brežine vodotoka. Na območju iztoka bo struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Plinovod
Za energetsko oskrbo s plinom je predvidena priključitev na projektirani, oziroma predvideni nizkotlačni plinovod PE 160 mm, ki bo potekal ob robu vozišča, ali pod pločnikom.
Predvidena je krožna zanka ob cestah C1, C2, C3 in C4, kar bo zagotavljalo zanesljivejšo oskrbo.
Pri nadaljnem načrtovanju krožne povezave ob cesti C3 in C4 bo potrebno upoštevati omejitve, ki veljajo v varnostnem pasu plinovoda, ter pridobiti soglasje upravljalca.
Posegi v varnostnem pasu, ki za plinovode z delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran, se lahko opravljajo samo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljalca plinovoda.
Zasaditev dreves v pasu 1,5 m na vsako stran plinovoda, oziroma priključnih plinovodov, ni možna. V tem pasu je dovoljena le zasaditev grmovja s koreninami, ki zrastejo v globino maksimalno do 0,50 m.
Telekomunikacijsko omrežje
Skladno s potrebami novih objektov po TK priključkih, bo potrebno izdelati projekte priključkov do posameznih objektov.
Predvidena je nova TK kabelska kanalizacija, ki bo potekala pod pločnikom vzporedno z elektro kabelsko kanalizacijo (cesta C1, C4), ob cesti C3 pa bo potekala v bankini.
Vse potrebne prestavitve in zaščite obstoječega TK omrežja zaradi pozidave, izvede na osnovi projektnih rešitev Telekom Slovenije, d.d.
Električno omrežje
Energija za napajanje obravnavanega območja bo na razpolago v TP, ki se napajajo v območju OLN.
Trase priključnih kablovodov do posameznih objektov bodo obdelane v PGD, PZI projektih.
Izdelava je idejna rešitev tras NN vodov, ki je osnova za OLN in projekte PGD, PZI.
Vse električne vode je potrebno pred pričetkom del zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Eventualne zaščite in prestavitve se izvedejo v skladu s pogoji upravljalca.
V postopku izdelave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti od Elektra Celje, d.d. projektne pogoje v skladu s 50. členom ZGO-1.
Ob cestah, kjer poteka pločnik je predvidena javna razsvetljava. Kandelabri, oziroma svetilke bodo umeščene med posameznimi drevesi drevoreda, tip pa se definira v projektni dokumentaciji.
V. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
16. člen
Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov
Podtalnica
Zaradi izgradnje novih objektov, oziroma povoznih površin ni pričakovati vplivov na nivo podtalne vode.
Podtalnico je potrebno varovati z naslednjimi ukrepi:
Odpadne in fekalne vode se odvedejo preko vodotesne kanalizacije v obstoječ in v predviden zbirni kanal.
Pri izvajanju gradbenih del, je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnega razlitja nevarnih snovi v podtalje, oziroma v Negonjščico.
Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin se izvede po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci olja in zadrževalnika) v Negonjščico.
Površinske vode
Preko obravnavanega območja poteka potok Negonjščica.
Negonjščica, ki poteka preko območja lokacijskega načrta, je vodotok 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2. reda sega 5 m od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka (14. člen ZV-1). Na vodnem in priobalnem zemljišču po 37. členu ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih ta člen posebej navaja.
Pri nadaljnji izgradnji je potrebno upoštevati ukrepe, ki so predvideni na Negonjščici za zagotavljanje večje poplavne varnosti.
Pri gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje ne morejo ogroziti podtalnice.
Na območju površinskih vodotokov se izvedejo naslednji ukrepi:
– na območju obdelave se nahaja priobalno zemljišče Negonjščice,
– z današnjo ureditvijo je območje poplavno ogroženo s strani visokih vod Negonjščice,
– za to območje je bila izdelana hidrološko hidravlična analiza pri podjetju Hidrosvet d.o.o. pod zaporedno številko 5/07, ki je sestavni del OLN,
– skladno s Hidrološko hidravlično študijo je za zagotovitev poplavne varnosti območja potrebno:
– pogoj za zagotovitev potrebne poplavne varnosti je odstranitev propusta med profiloma P17 in P18 (nadomestna premostitev je predvidena gorvodno od omenjenega propusta med profiloma P18 in P19), ter zamenjava propusta med profiloma P10 in P11 s premostitvijo ustreznejših dimenzij. Glede na rezultate hidravličnih izračunov in obstoječi teren ne mestu predvidenih novih premostitev je potrebna minimalna širina mostne odprtine (pravokotno na os vodotoka) 8,0 m. Mostna konstrukcija naj se izvede brez vmesnih opornikov. Minimalna kota spodnjega roba mostne konstrukcije mora biti načrtovana na koti HQ 100 + 50 cm varnostnega nadvišanja. V sklopu ureditvenih del v strugi Negonjščica je potrebna tudi ureditev nivelete med profiloma P18 in P21. Izgradnja teh protiplavnih ukrepov je pogoj za novogradnjo v poplavno ogroženih funkcionalnih enotah F7 in F10. Novogradnje v funkcionalnih enotah F7 in se lahko izvajajo hkrati z izvajanjem protipolavnih ukrepov;
– da bodo objekti predvidene cone Negonje v funkcionalnih enotah F7 in F10 poplavno varne je potrebno pri načrtovanju upoštevati varnostno višino, zato je niveleto platoja potrebno dvigniti na koto HQ100 (izračun predvidenega stanja) + min. 50 cm varnostnega nadvišanja;
– pri načrtovanju cone je potrebno upoštevati tudi zakonsko določen obvodni pas v širini petih metrov (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), ki v 14. členu navaja, da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah drugega reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Na levem bregu (med profili P11 in P18) smo ohranili tudi retenzijske površine za razlivanje morebitnih voda s povratno dobo 100 let.
– območje severno od potoka Negonjščica ostaja razlivno področje za poplavne vode, kot je označeno v Hidrološko hidravlični študiji, retenzijsko območje potoka Negonjščica se mora ohraniti najmanj v mejah, kot so predvidene v Hidrološko hidravlični študiji, ki je sestavni del OLN, kar pomeni, da na tem območju gradnje niso dopustne razen infrastrukturnih objektov,
– za zagotovitev poplavne varnosti območja je mogoče uporabiti druge tehnične rešitve, če se k njim predhodno pridobi soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje,
– pri izvajanju gradbenih del, je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnega razlitja nevarnih snovi v podtalje, oziroma potoku Negonjščica,
– v času gradnje ob potoku Negonjščica je potrebno zagotoviti, da ne pride do porušitve brežin in posegov v območje potoka.
V skladu s 150. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) se lahko poseg v prostor, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
17. člen
Ravnanje z rodovitno prstjo
Zgornjo humusno prst je treba pravilno odgrniti, začasno in ustrezno deponirati ter ponovno uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč, ureditev funkcionalnih zemljišč objektov in zelenic.
Z viški rodovitne zemlje naj razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
Omilitveni in zaščitni ukrepi
Gradnja
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na tla in podtalnico:
– Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno.
– Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.
– Med drugim je nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki).
– Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico.
– Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano.
– Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen).
– Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora biti urejeno tako, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.
– Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča skladiščene le sprotne oziroma le najmanjše možne količine nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, ter hkrati čim krajši čas.
– Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam.
– Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti).
– Vsak morebitni vnos onesnaževala v tla in s tem posredno tudi v podzemne vode je potrebno takoj sanirati. Za primer dogodkov, kot je npr. razlitje naftnih derivatov iz strojev in transportnih vozil ali razlitje drugih nevarnih tekočin, mora biti pripravljen poslovnik (načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. Onesnaženo mesto je potrebno, če je to mogoče, najprej nevtralizirati, ves onesnažen material je potrebno takoj shraniti v neprepustne zaprte posode in ga predati v oskrbo pooblaščenemu zbiralcu ali odstranjevalcu tovrstnih nevarnih odpadkov. Na vnaprej določenem mestu mora biti na voljo vsakemu zaposlenemu dostopna oprema za takojšnje ukrepanje.
– Vse nevarne snovi oziroma kemikalije naj bodo skladiščene na enem, ustrezno varnostno opremljenem mestu in zaščitenem pred atmosferskimi vplivi, zaradi lažjega nadzora. Zagotovljen mora biti zajem teh snovi v primeru razlitja, zato mora biti zagotovljen lovilni prostor z ustrezno prostornino, ki ustreza količini skladiščenih nevarnih snovi ali druge tehnične rešitve, ki bodo zagotovile, da bodo preprečeni škodljivi vplivi na okolje. Nevarne snovi naj bodo skladiščene po možnosti v originalni embalaži oziroma v zaprtih skladiščnih posodah, odpornih na skladiščene nevarne snovi. Embalaža mora biti ustrezno označena, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi in pripravkov (ime, oznaka nevarnosti …). Na območju gradbišča naj se skladiščijo najmanjše možne in le nujno potrebne količine nevarnih kemikalij, čim krajši čas.
– Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podtalnico.
– Pri ukrepih za zaščito tal je potrebno upoštevati tudi ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki, s čimer bo preprečen direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij snovi v tla in posredno v podzemne vode.
Obratovanje
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na tla in podtalnico:
– Kolikor bodo na predvidenih objektih izvedeni rezervoarji za kurilno olje, je pod njimi potrebno predvideti lovilni bazen v betonski, oljenepropustni izvedbi.
– Pri projektiranju parkirišč osebna in tovorna vozila je potrebno upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna vozila in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje. Parkirne in manipulativne površine morajo biti obrobničene; meteorne vode iz njih pa speljane preko peskolovov in lovilcev olj.
– Zbiranje odpadkov je potrebno urediti tako, da bo preprečeno izcejanje kakršnihkoli odpadnih vod v tla in v površinske vodotoke.
– Predvidene dejavnosti v objektih morajo pri morebitni uporabi nevarnih snovi, skladišča urediti skladno s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi, tehnologija predvidenih dejavnosti pa mora biti izvedena tako, da je preprečen vnos nevarnih snovi v tla.
– Kvaliteta odpadnih vod iz predvidenih dejavnosti v objektih mora biti skladna z vrednostmi, ki jih določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
– Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla in s tem posredno v podtalnico.
– Lovilci olj in njihovo vzdrževanje morajo ustrezati normativom glede na Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
18. člen
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih objektov kulturne dediščine.
19. člen
Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih objektov naravne dediščine.
20. člen
Varovanje pred hrupom
Sestavni del OLN so Okoljevarstvene smernice občinski lokacijski načrt za območje urejanja P1 Rogaška Slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo podjetje izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta EKO-07-0090.
Obravnavano območje spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer znaša mejna raven hrupa 75/65 dBA za dan in noč. Emisije hrupa predvidenih objektov in prometne infrastrukture ne bodo presegle dopustnih meja, ki so predvidene za to območje.
Omilitveni in zaščitni ukrepi
Gradnja
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na hrup v okolju:
– Vsi gradbeni stroji in delovne naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati standardom kakovosti glede emisij hrupa, v skladu s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
– Upoštevati je treba časovne omejitve gradbenih in transportnih del (delo le v dnevnem času ob delavnikih med 6. in 18. uro, v večernem in nočnem času in ob nedeljah ter praznikih pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del).
– Delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču. Zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
– V primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju (npr. omejitev časa, v katerem se dela izvajajo, zmanjšanje števila hkrati delujočih hrupnih naprav, itd.).
Obratovanje
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na hrup v okolju:
– Vse proste površine v okolici objekta je potrebno v čimvečji meri zazeleniti tudi z višjimi drevesnimi vrstami in grmovnicami, s čimer bo omiljeno širjenje hrupa v okolico.
– V primeru, da bi prve meritve hrupa oziroma meritve hrupa po pričetku obratovanja pokazale čezmerno obremenjevanje okolice s hrupom, je lastnik ali upravljavec naprave ali obrata dolžan zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, kakor tudi ponovne meritve hrupa po izvedenih ukrepih. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
21. člen
Varstvo zraka
Gradnja
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak:
– V času gradnje novih objektov ali rekonstrukcije ali odstranitve obstoječih objektov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem.
– Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest v 7. členu določa:
– da mora izvajalec del pred pričetkom odstranitve azbestnih materialov sestaviti pisna navodila za izvajanje del,
– da mora biti območje odstranjevanja ograjeno, razen če gre za območje odstranjevanja, na katerem se izvajajo dela manjšega obsega.
– Pri odstranjevanju kritine iz azbestnih plošč bodo delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, zato je potrebno upoštevati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/05).
– Uporabljeni gradbeni in drugi stroji z motorji z notranjim izgorevanjem morajo ustrezati določbam Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje.
– Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi je mogoče zmanjšati emisije v zrak iz tovornih vozil in gradbenih strojev na gradbišču (npr. preprečevanje nepotrebnega čakanja tovornih vozil s prižganim motorjem itd.).
– V sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno sipke materiale na tovornih vozilih pokriti, obvezno pa je tudi vlaženje nezaščitenih površin za preprečevanje raznašanja prahu z območja gradbišča, pa tudi čiščenje tovornih vozil pred vožnjo z gradbišča na javne prometne površine.
– Pri gradnji naj se uporablja tehnično brezhibna in redno vzdrževana mehanizacija.
Obratovanje
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak:
– redno vzdrževanje in izvajanje predpisanih monitoringov tehnoloških postrojenj in kurilnih naprav,
– redno vzdrževanje cestišč in povoznih površin.
Zaradi predvidenega prometa se v času obratovanja onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju urejanja ne bo bistveno povečala. Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja niso potrebni.
22. člen
Ravnanje z odpadki
Omilitveni in zaščitni ukrepi
Gradnja
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov odpadkov:
– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču:
– hranijo ali začasno skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov,
– nevarne odpadke hranijo ali skladiščijo ločeno od drugih (mešanje posameznih vrst nevarnih odpadkov med seboj ali mešanje nevarnih z nenevarnimi odpadki ni dovoljeno),
– gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu ali prevozniku gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali odpremo (če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ni možna, morajo izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagati neposredno po nastanku v zabojnike, ki so prirejeni za odvoz brez prekladanja vsebine).
– Odpadna strešna salonitna kritina je klasificirana kot nevaren odpadek s katerim je potrebno ravnati skladno z Uredbo o pogojih pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranjevanju objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06) in skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00, 41/04). Tovrstne odpadke je potrebno zbirati ločeno. Ti odpadki morajo biti inkapsulirani oziroma zaprti v neprepustnih vrečah in na ta način inertizirani ter kot taki začasno skladiščeni na gradbišču do odvoza. Zabojniki in vreče v katerih se hranijo azbestni odpadki v začasnih skladiščih morajo biti na dobro vidnih mestih označeni z napisom »Azbestni odpadek«. V skladu s 3. členom navedene Uredbe, mora pred pričetkom projektiranja rekonstrukcije ali odstranitve objekta in vzdrževalnih del investitor zagotoviti, da izdelovalec projektne dokumentacije ugotovi, ali bodo delavci pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta oziroma pri vzdrževalnih delih izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. V skladu s 4. členom navedene uredbe mora pri projektiranju rekonstrukcije ali odstranitve objektov in pri projektiranju vzdrževalnih del investitor zagotoviti, da izdelovalec projektne dokumentacije izdela in sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje delavcev pred azbestom. V skladu s 6. členom navedene uredbe lahko rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela opravlja le oseba (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), ki ima za odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V skladu z 8. členom Uredbe mora izvajalec dela, ki se izvajajo zaradi rekonstrukcije ali odstranitve objekta ali vzdrževalnih del, prijaviti inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje 15 dni pred pričetkom del.
– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov (pod pogoji, določenimi v 7. členu Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih), lahko pa zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov, pod pogoji, določenimi v 8. členu pravilnika. Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje mora investitor zagotoviti pred začetkom gradnje.
– Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolnil predpisan evidenčni list.
– Ločeno zbrane nevarne odpadke je potrebno oddajati oziroma prepuščati pooblaščeni organizaciji za nevarne odpadke, kar mora biti ustrezno evidentirano. Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov mora biti urejeno tako, da je preprečen direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij v tla in vode – skladiščne posode morajo biti zaprte in odporne na skladiščene nevarne odpadke ter ustrezno označene (naziv in klasifikacijska številka odpadka).
– Ker količine posameznih vrst pri rušenju nastalih gradbenih odpadkov presegajo količine iz tabele v 10. členu Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, mora investitor za pridobitev uporabnega dovoljenja kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki s predpisano vsebino.
– Preprečen mora biti raznos odpadkov z območja gradbišča v vetrovnem vremenu.
– Pri uporabi zemeljskega izkopa za zasipanje oziroma rekultivacijo je potrebno upoštevati pogoje, določene v Pravilniku o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
Obratovanje
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov odpadkov:
– Lokacija, izvedba in pogostost praznjenja zabojnikov za zbiranje odpadkov mora biti določena tako, da ne bo povzročala emisij snovi in vonjav v okolje.
– Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov.
– Ločeno zbrane nevarne odpadke (staro olje, z odpadnim oljem onesnažene krpe, onesnaženi filtri, mulj iz lovilca olj) je potrebno oddajati oziroma prepuščati pooblaščeni organizaciji za nevarne odpadke, kar mora biti ustrezno evidentirano.
– Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov mora biti urejeno tako, da je preprečen direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij v tla in podzemne vode – skladiščne posode morajo biti zaprte in odporne na skladiščene nevarne odpadke ter ustrezno označene (v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki in Zakonom o kemikalijah).
23. člen
V skladu z 82. členom (druge naprave) ali 86. členom (okoljevarstveno dovoljenje za obrat) Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) mora upravljalec naprave ali obrata, imeti okoljevarstveno dovoljenje, skladno s tem zakonom. Za posamezne segmente okoljskih vplivov podrobneje določajo vsebino vloge za okoljevarstveno dovoljenje podzakonski akti (zrak, vode, hrup, odpadki …).
Če obratovanje naprave/obrata ali večja sprememba zahteva gradnjo, mora upravljavec okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gradnje, v drugih primerih pa pred začetkom obratovanja.
V času izdelave okoljevarstvenih smernic iz trenutno dostopne dokumentacije ni razvidno, da bi bil na obravnavanem območju predviden poseg, ki lahko pomembno vpliva na okolje in je treba zanj pred začetkom izvajanja posega, izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva v skladu z Zakonom o varstvu okolja /ZVO-1/ in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
24. člen
Varstvo pred požarom
Smernice požarne varnosti za pripravo občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja P1 Rogaška Slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta API-434/564.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov.
VI. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA
25. člen
Dopustna je etapna izgradnja.
V vsaki fazi se izvedejo vse potrebne prestavitve oziroma novogradnje infrastrukturnih naprav in ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje te faze ne glede na katerem delu območja OLN se prestavitve ali novogradnje in ureditve infrastrukture nahajajo. Pri teh prestavitvah, novogradnjah infrastrukturnih naprav in ureditvah se upošteva končno stanje ureditve, ki jo določa OLN.
Novogradnje je mogoče graditi le, če je zanje zgrajen (ali pa se gradi istočasno) zadrževalnik meteorne vode na katerega je predvidena priključitev.
Za novogradnjo na poplavno ogroženih območjih – funkcionalni enoti F7 in F10 je potrebno predhodno zagotoviti protipoplavne ukrepe, navedene v 16. členu tega odloka in zagotoviti retenzijsko površino potoka Negonjščica, kot je predvideno v Hidrološko hidravlični študiji, ki je sestavni del OLN.
V vsaki fazi je potrebno izvesti vse nove priključke in rekonstruirati obstoječe za nemoteno delovanje novih objektov in obstoječih okoliških. Vse komunalne vode je potrebno zgraditi tako, da bodo omogočali končno fazo izvedbe.
VII. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
26. člen
Na območju lokacijskega načrta se do začetka izvedbe načrtovanih posegov v prostor ohrani namembnost zemljišč in objektov po stanju ob sprejetju lokacijskega načrta.
Pri polaganju komunalnih vodov v območju urejanja je potrebno upoštevati končno stanje izvedbe.
VIII. GRAJENO JAVNO DOBRO
27. člen
Na območju lokacijskega načrta so grajeno javno dobro zemljišča cest C1, C2, C3, C4, C4 in C5.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
28. člen
Razmerja med občino in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični pogodbi.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja priključne ceste in parkirišč;
– o pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
X. TOLERANCE
29. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ± 2,00 m. Višinske tolerance pri urejanju terena na poplavnem območju ni oziroma zagotovljene so minimalne višine nadvišanja terena. Večja odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju projektanta OLN. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Investitor si mora glede odstopanj od sprejetega lokacijskega načrta pridobiti soglasje Občine Rogaška Slatina.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
OLN je na vpogled na Občini Rogaška Slatina.
31. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
32. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-009/2007-02
Rogaška Slatina, dne 22. oktobra 2007
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.