Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2007 z dne 30. 10. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2007 z dne 30. 10. 2007

Kazalo

4913. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave, stran 13393.

Na podlagi petega odstavka 28. člena in petega odstavka 31. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa vsebino, obliko in način priprave državnih prostorskih načrtov ter način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave.
II. VSEBINA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
2. člen
(vsebina državnega prostorskega načrta)
(1) Z državnim prostorskim načrtom se določijo usmeritve v zvezi s prostorskimi ureditvami državnega pomena, vrste možnih prostorskih ureditev državnega pomena ter pogoji in merila za njihovo izvedbo.
(2) Državni prostorski načrt vsebuje:
1. prikaz in opis območja državnega prostorskega načrta in
2. prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
3. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta je območje, namenjeno izvedbi posameznih prostorskih ureditev državnega pomena.
(2) Območje državnega prostorskega načrta se določi z mejo in sicer tako, da glede na danosti in omejitve v prostoru zajame površine, na katerih so načrtovane:
– prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo,
– ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev, ter
– površine, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le v času gradnje oziroma izvajanja del.
(3) Območje državnega prostorskega načrta se določi tako natančno, da je njegovo mejo možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru, in sicer s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
4. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1) Umestitev načrtovane ureditve v prostor se v državnem prostorskem načrtu določi kot situacijski (tlorisni) prikaz načrtovane razmestitve objektov, površin in drugih posegov v prostor ter komunalne opreme, druge gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s prikazom in opisom njihovih funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih pogojev in rešitev.
(2) Načrtovana razmestitev objektov, površin in drugih posegov zajema tudi obstoječe objekte, površine in omrežja, ki se odstranijo, rekonstruirajo oziroma se jim z državnim prostorskim načrtom spreminja namembnost.
5. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) V državnem prostorskem načrtu se za vsako prostorsko ureditev določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki določajo:
1. pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
2. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3. merila in pogoje za parcelacijo,
4. pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
5. pogoje varovanja zdravja ljudi,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve in
7. druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta.
(2) V državnem prostorskem načrtu se lahko posebej določijo tisti deli prostorskih ureditev, za katere se bodo skladno s časovnim načrtom investitorja glede izvedbe prostorski izvedbeni pogoji, ki se nanašajo na načrtovanje posamičnih objektov, določili po sprejemu državnega prostorskega načrta.
6. člen
(pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja)
(1) Pogoji glede namembnosti, lege, velikosti in oblikovanja posegov v prostor se določijo:
– s funkcionalno, tehnično in oblikovalsko zasnovo posegov v prostor,
– s pogoji in usmeritvami za projektiranje in gradnjo objektov z ureditvijo njihove okolice, vključno s pogoji za postavitev enostavnih objektov in izvedbo drugih del,
– s pogoji in usmeritvami za urejanje javnih in drugih skupnih površin,
– z lego objektov na zemljišču, pri čemer se upoštevajo tudi obstoječi objekti, ki se odstranijo ali se jim spremeni namembnost, ter
– z okvirnimi tlorisnimi in višinskimi gabariti objektov in pripadajočih površin in pogoji za oblikovanje zunanje podobe objektov, njihove okolice ter z oblikovanjem javnih in drugih skupnih površin, vključno z zasaditvijo.
(2) S pogoji iz prvega odstavka tega člene se določijo tudi merila in pogoji za dopustne posege v obstoječe objekte in za uporabo zemljišč na območju državnega prostorskega načrta. Hkrati se določi tudi rok, do katerega so na takih objektih dovoljena le redna vzdrževalna dela.
7. člen
(pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se določijo kot rešitve oziroma pogoji in usmeritve glede priključevanja načrtovanih objektov na obstoječo oziroma načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, energetsko, prometno in drugo komunalno opremo in gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) V pogojih iz prejšnjega odstavka se določi tudi, na katera omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture se morajo posamezni objekti oziroma površine obvezno priključiti.
(3) Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se nanašajo na:
– potek in zmogljivost novih oziroma prenovljenih priključkov;
– horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi vodi ter njihova križanja;
– tehnične usmeritve za projektiranje priključkov.
8. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
(1) Načrt parcel se določi s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki določajo merila in pogoje za parcelacijo. Načrt parcel s tehničnimi elementi za prenos novih mej parcel v naravo je podlaga za izvedbo parcelacije po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(2) Pri izdelavi načrta parcel se glede na naravo prostorske ureditve upoštevajo zlasti:
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovi pogoje za njihovo normalno uporabo in vzdrževanje,
– možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave,
– možnost zagotavljanja dostopa do parcele,
– tlorisna zasnova ter tipologija zazidave,
– naravne razmere in značilnosti grajene strukture,
– omejitve uporabe zemljišča, kadar so te določene s predpisi nosilcev urejanja prostora ter
– lastniška in parcelna struktura zemljišč, pri čemer se mora omogočiti obstoječa in načrtovana raba sosednjih zemljišč ter izvajanje obstoječih pravic.
9. člen
(pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se prikažejo in opišejo kot funkcionalne, tehnične in oblikovne rešitve objektov in površin, ki se načrtujejo kot ukrep celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z rešitvami in ureditvami v zvezi z urejanjem voda, urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč ter izkoriščanjem mineralnih surovin, in določijo tehnične usmeritve za njihovo projektiranje in izvedbo na način, kot je določen v 6. členu tega pravilnika.
(2) V državnem prostorskem načrtu se prikažejo in opišejo tudi drugi varstveni ukrepi, ki jih določajo predpisi s področij ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti obrambe, kakor tudi ukrepi za zagotavljanje varnosti na ogroženih območjih.
10. člen
(pogoji varovanja zdravja ljudi)
(1) Pogoji varovanja zdravja ljudi se prikažejo in opišejo kot funkcionalne, tehnične in oblikovne rešitve objektov in površin, ki se načrtujejo kot ukrep za varovanje zdravja ljudi, in določijo tehnične usmeritve za njihovo projektiranje in izvedbo na način, kot je določen v 6. členu tega pravilnika.
(2) Pogoji varovanja zdravja ljudi se določijo skladno s predpisi s področij varstva tal, varstva voda, varstva zraka, varstva pred prekomernim hrupom, varstva pred nevarnimi sevanji, varstva pred svetlobnim onesnaženjem ter glede na higienske in zdravstvene zahteve, glede na pogoje osenčenja in osončenja objektov, seizmološke, hidrološke in druge geotehnične zahteve, zahteve glede na varnost pred požari, pogoje za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo, ipd.
11. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) V državnem prostorskem načrtu se lahko določi etapnost izvedbe državnega prostorskega načrta ali posameznih prostorskih ureditev.
(2) Če je etapnost izvedbe državnega prostorskega načrta predvidena, se jo določi tako, da so posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
12. člen
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta)
(1) V državnem prostorskem načrtu se lahko določijo tudi drugi pogoji in zahteve za njegovo izvajanje, zlasti pa:
– druge obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju državnega prostorskega načrta (npr. obveznosti v zvezi s predpisanimi monitoringi in organizacijo gradbišča),
– morebitna obveznost pridobitve posameznih projektnih rešitev z javnim natečajem,
– nadzor nad izvajanjem državnega prostorskega načrta.
(2) Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov na podlagi državnega prostorskega načrta se upoštevajo tudi projektni pogoji, ki jih pristojni nosilci urejanja prostora podajo z dnem izdaje mnenja k predlogu državnega prostorskega načrta.
III. OBLIKA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
13. člen
(oblika državnega prostorskega načrta)
(1) Državni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Državni prostorski načrt se izdela v digitalni in analogni obliki. Arhiviranje in vpogled v državni prostorski načrt se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.
(3) Analogna oblika državnega prostorskega načrta mora biti pripravljena tako, da sta tekstualni in grafični del državnega prostorskega načrta in njegove obvezne priloge vložene v ustrezno mapo, vezane v takšni obliki, da listov ni mogoče dodajati ali odvzemati. Če je gradivo obsežnejše, se ga lahko vloži tudi v več map, ki morajo biti označene z zaporednimi številkami.
(4) Tekstualni del in grafični del državnega prostorskega načrta morata biti med seboj skladna. V primeru neskladnosti se uporablja besedilo tekstualnega dela.
(5) Mapa, v katero se vlagajo sestavine državnega prostorskega načrta, mora omogočati vstavljanje listov v formatu A4. Če so posamezne sestavine grafičnega načrta na grafičnih listih večjega formata, se zložijo na format A4.
(6) Mapa iz prejšnjega odstavka mora biti opremljena z naslovnico in notranjimi naslovnimi listi.
(7) Naslovnica vsebuje:
– naziv državnega prostorskega načrta,
– navedbo organa, ki je državni prostorski načrt sprejel, z njegovim žigom in
– datum sprejema državnega prostorskega načrta.
(8) Notranji naslovni listi vsebujejo:
– podatke o pripravljavcu in izdelovalcu državnega prostorskega načrta ter o izdelovalcu vseh strokovnih podlag za načrtovane prostorske ureditve; kadar gre za pripravo akta na podlagi pobude, pa tudi podatke o pobudniku oziroma investitorju,
– podatke o odgovornem vodji izdelave državnega prostorskega načrta s podpisom in identifikacijsko številko,
– kazalo vsebine tekstualnega dela,
– kazalo vsebine grafičnega dela z grafičnimi načrti,
– seznam prilog državnega prostorskega načrta,
– seznam nosilcev urejanja prostora, ki so podali razvojne potrebe skladno z državnim strateškim prostorskim načrtom in zagotovili strokovne podlage za načrtovane prostorske ureditve,
– seznam nosilcev urejanja prostora, ki so bili zaprošeni za pripravo smernic za načrtovane prostorske ureditve in za izdajo mnenj k predlogu državnega prostorskega načrta ter seznam pridobljenih mnenj z navedbo datumov njihove izdaje oziroma s podatki o datumu vročitve zahteve za izdajo mnenj, če ta v zakonsko določenem roku niso bila izdana in
– izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca, da je državni prostorski načrt izdelan v skladu z državnim strateškim prostorskim načrtom in z drugimi predpisi, ki veljajo na območju državnega prostorskega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev, opremljeno z njegovim podpisom in osebnim žigom.
14. člen
(tekstualni del državnega prostorskega načrta)
(1) Tekstualni del vsebuje naslednja poglavja:
1. splošne določbe, v katerih se opiše podlago za pripravo državnega prostorskega načrta;
2. prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom;
3. območje državnega prostorskega načrta;
4. prostorski izvedbeni pogoji, pri čemer se ti določijo za vsako prostorsko ureditev skladno z določbami 6. do 12. člena tega pravilnika;
5. dopustna odstopanja, kolikor so dovoljena;
6. območja prostorskih ureditev, za katera se bodo prostorski izvedbeni pogoji določili šele po sprejemu državnega prostorskega načrta;
7. prehodna ureditev in uveljavitev državnega prostorskega načrta.
(2) Če je posamezna vsebina določena in prikazana v grafičnem delu tako natančno, da je ni potrebno dodatno določiti s tekstualnim delom, se v tekstualnem delu navede le napotilo na ustrezen grafični načrt.
15. člen
(grafični del državnega prostorskega načrta)
(1) Grafični del državnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
1. prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru,
2. prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji in
3. prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(2) Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru se izdela na topografski karti ali na ortofoto načrtu in prikazuje območje državnega prostorskega načrta s shematskim prikazom načrtovanih ureditev. Ta grafični načrt se prikaže na državnih kartah najmanj v merilu 1:50.000.
(3) Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor se izdela na geodetskem načrtu, izdelanem v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta, kot je predviden za pripravo prostorskih načrtov pri čemer mora biti geodetski načrt izdelan najmanj v merilu 1:5.000. Na njem se prikažejo vsebine iz 6., 7., 9., 10. in 11. člena tega pravilnika. Sestavni del rešitev načrtovanih ureditev so tudi prerezi in pogledi.
(4) Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel se izdela na geodetskem načrtu, izdelanem v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta, ki vsebuje podatke o zemljiških parcelah, pri čemer mora biti geodetski načrt izdelan najmanj v merilu 1:5.000. Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel prikazuje območje državnega prostorskega načrta s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Koordinate tehničnih elementov se pripišejo na prikaz ali pa se prikazu priložijo kot seznam.
(5) Merilo prikaza grafičnih načrtov iz prvega odstavka tega člena je odvisno od obsežnosti načrtovane prostorske ureditve. Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru naj ne bi bil manjši od 1:50.000 in praviloma ne večji od 1:10.000. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor in prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel se izdelata najmanj v natančnosti 1:5.000. Posamezne prostorske ureditve v prikazu umestitve načrtovanih ureditev v prostor se lahko prikažejo tudi bolj podrobno.
(6) V primeru obsežnejše prostorske ureditve se vsebine grafičnega načrta lahko prikažejo na ločenih grafičnih listih. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor in prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel se lahko prikažeta na istem grafičnem listu.
(7) Vsak izris grafičnega načrta mora biti opremljen s številko grafičnega lista, nazivom državnega prostorskega načrta, legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane, orientacijo grafičnega izrisa (praviloma sever–jug), oznako merila ter datumom izdaje certifikata geodetskega načrta.
(8) Kadar prostorske ureditve ali parcel ni mogoče prikazati na enem grafičnem listu, se nad glavo vsakega grafičnega lista prikaže tudi lego posameznega lista glede na celotno prostorsko ureditev.
(9) Grafični načrti, ki so zaupne narave, morajo imeti zapisano oznako zaupnosti.
16. člen
(priloge državnega prostorskega načrta)
(1) Državni prostorski načrt ima naslednje obvezne priloge:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje, s shematskim prikazom zasnove prostorskega razvoja širšega območja prostorske ureditve;
2. prikaz stanja prostora za obravnavano območje s prikazano mejo državnega prostorskega načrta;
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, pri čemer se v elaborat državnega prostorskega načrta vključi seznam naslovov vseh strokovnih podlag, z navedbo številke projekta, datuma izdelave in izdelovalca strokovne podlage, same strokovne podlage pa se državnemu prostorskemu načrtu praviloma priložijo le v digitalni obliki; kot ena od strokovnih podlag se priloži tudi geodetski načrt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta izdelan za obravnavano območje;
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora s pojasnili glede njihovega upoštevanja oziroma kopijo dokazila o vložitvi zahteve za izdajo smernic in mnenj, če ta niso bila izdana;
5. obrazložitev in utemeljitev državnega prostorskega načrta, ki vsebuje predvsem:
– pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo državnega prostorskega načrta,
– obrazložitev in utemeljitev načrtovane prostorske ureditve,
– pojasnila v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in medsebojne primerjave variant z utemeljitvijo izbora najustreznejše variantne rešitve, ali rešitve, pridobljene z javnim natečajem, in
– poročilo o sprejemljivosti načrtovanih prostorskih ureditev v lokalnem okolju skozi ves postopek priprave državnega prostorskega načrta, kateremu se priložijo tudi stališča do pripomb in predlogov javnosti in občin;
6. povzetek za javnost, izdelan v formatu A3, ki vsebuje:
– naslovnico s podatki o pripravljavcu in izdelovalcu državnega prostorskega načrta, kadar gre za pripravo akta na podlagi pobude, pa tudi podatke o pobudniku oziroma investitorju, in s podatki o merilu, kartografski podlagi, drugih virih in datumu izdelave povzetka,
– shema postopka priprave državnega prostorskega načrta z označeno fazo postopka, v kateri je povzetek izdelan,
– tekstualni opis načrtovane ureditve, namena priprave državnega prostorskega načrta in faze, v kateri se povzetek za javnost pripravi, in
– grafični prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru, praviloma v merilu publikacijskih kart, ki mora vsebovati oznako za orientacijo grafičnega izrisa (praviloma sever–jug), grafično in številčno merilo, lahko pa glede na vsebino prikaza vsebuje tudi legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane;
7. okoljsko poročilo, če je bilo za državni prostorski načrt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, oziroma obrazložitev rešitev v zvezi s preprečitvijo negativnih vplivov na okolje.
(2) Priloge iz prejšnjega odstavka morajo biti na vpogled javnosti na sedežu pripravljavca v vseh fazah priprave in veljavnosti prostorskega akta.
IV. NAČIN PRIPRAVE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
17. člen
(vrste strokovnih podlag in uporaba podatkov)
(1) Glede na značilnosti prostora in načrtovane prostorske ureditve se s strokovnimi podlagami zlasti:
– analizira stanje glede fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora,
– identificirajo in analizirajo problemi na podlagi dosedanjega prostorskega razvoja ter ugotovijo nove razvojne potrebe, težnje in različne pobude na obravnavanem območju,
– analizirajo možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve,
– analizirajo pričakovani vplivi prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora in
– opravi vrednotenje ter pripravijo predlogi strokovnih rešitev.
(2) Za izdelavo državnega prostorskega načrta se uporabijo strokovne podlage, študije, raziskave in razna ekspertna gradiva, ki so bile izdelane za pripravo drugih prostorskih aktov na obravnavanem območju in za primerljive prostorske ureditve, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo v tistih sestavinah, ki so glede na vrsto prostorske ureditve in značilnost prostora relevantne za pripravo državnega prostorskega načrta.
(3) Strokovna rešitev prostorske ureditve, ki je podlaga za izdelavo dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta, vključuje tudi rešitve novih oziroma prenovljenih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, objektov, ki se načrtujejo kot ukrep ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter objektov za varovanje zdravja ljudi.
(4) Strokovna rešitev prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka se izdela najmanj v vsebini, kot je določena za idejno zasnovo v predpisih, ki urejajo vsebino projektne dokumentacije.
(5) Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega prostorskega načrta se uporabljajo:
– prostorski informacijski sistem,
– prikaz stanja prostora,
– podatki o upravnih aktih,
– podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture,
– topografski in katastrski ter drugi geodetski podatki iz uradnih evidenc in
– drugi podatki nosilcev urejanja prostora.
18. člen
(osnutek državnega prostorskega načrta)
(1) Osnutek državnega prostorskega načrta se za prostorske ureditve iz državnega strateškega prostorskega načrta izdela na podlagi prikaza stanja prostora, na podlagi razvojnih potreb, ki jih skladno z državnim strateškim prostorskim načrtom in glede na svoje časovne prioritete podajo nosilci urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: zainteresirani resorji) in pristojnih organov regij in na podlagi strokovnih podlag, ki jih zagotovijo zainteresirani resorji in pristojni organi regij.
(2) Če je s sklepom o začetku priprave predvideno, da se strokovne rešitve pridobijo s primerjavo več variantnih rešitev, se praviloma že v osnutku državnega prostorskega načrta določi nabor možnih variant skladno s prvim odstavkom 22. člena tega pravilnika.
(3) Osnutek državnega prostorskega načrta, h kateremu nosilci urejanja prostora podajo smernice za načrtovane prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, vsebuje tekstualni del, ki vsebuje besedilo, vsebinsko urejeno skladno s prvim odstavkom 14. člena tega pravilnika in grafični del.
19. člen
(dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta)
(1) Ob upoštevanju smernic za načrtovane prostorske ureditve se osnutek državnega prostorskega načrta dopolni tako, da se prostorske ureditve umestijo v prostor ob upoštevanju skladnosti in celovitosti predlaganih rešitev in stanja v prostoru. Pri tem se upoštevajo strokovne podlage za načrtovane prostorske ureditve iz 17. člena tega pravilnika.
(2) Če je s sklepom o začetku priprave predvideno, da se strokovne rešitve pridobijo s primerjavo več variantnih rešitev, se za variante prostorskih ureditev v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta pripravijo variantne rešitve skladno z določbami drugega ostavka 22. člena tega pravilnika. Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo skladno z določbami 23. člena tega pravilnika. Če se strokovne rešitve pridobijo z javnim natečajem, se ta izvede po postopku, ki ga določajo predpisi o graditvi objektov.
(3) Dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, ki se javno razgrne, vsebuje tekstualni in grafični del skladno s 14. in 15. členom tega pravilnika, in tisti del obveznih prilog, ki so do takrat že izdelane oziroma pridobljene. Prostorska ureditev, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom, mora biti v javni razgrnitvi prikazana na vsaj en poljuden način, kot je npr. fotomontaža, maketa, perspektivna slika, predstavitev na elektronskem mediju in podobno.
20. člen
(sodelovanje države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena)
Kadar zaradi povezanosti prostorske ureditve državnega pomena z regionalnimi oziroma lokalnimi prostorskimi ureditvami in regionalnim oziroma lokalnim okoljem udeležene občine oziroma občina pripravljajo in sprejemajo prostorski akt za prostorsko ureditev skupnega pomena, ministrstvo, pristojno za prostor in udeležene občine oziroma občina pred pričetkom priprave takega prostorskega akta sklenejo dogovor, v katerem določijo obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta, financiranja priprave prostorskega akta in strokovnih podlag ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.
V. NAČIN PRIPRAVE VARIANTNIH REŠITEV PROSTORSKIH UREDITEV
21. člen
(variantne rešitve prostorske ureditve)
Za posamezne prostorske ureditve se v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta lahko pripravijo variantne rešitve, ki se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem. Kadar pridobitev strokovne rešitve ni predvidena s pripravo variantnih rešitev, je to treba posebej utemeljiti.
22. člen
(določitev variant prostorskih ureditev)
(1) Variante prostorske ureditve se glede na značilnosti načrtovane prostorske ureditve določijo na podlagi analize:
– prikaza stanja prostora,
– strokovnih podlag za načrtovane prostorske ureditve iz 17. člena tega pravilnika ter
– strokovnih podlag, ki so v določenem prostoru že izdelane, in drugih predhodno izdelanih gradiv.
(2) Na podlagi analize smernic za načrtovane prostorske ureditve nosilcev urejanja prostora zainteresirani resorji za vsako varianto prostorske ureditve iz svoje pristojnosti zagotovijo v primerni natančnosti variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve, vključno z določitvijo okvirnega območja, ki ga te potrebujejo.
VI. VREDNOTENJE IN PRIMERJAVA VARIANTNIH REŠITEV PROSTORSKIH UREDITEV
23. člen
(vrednotenje in primerjava variantnih rešitev prostorskih ureditev)
(1) Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.
(2) Za vsak vidik primerjave se izdelajo strokovne podlage za vrednotenje, v katerih se variantne rešitve vrednotijo po posameznih sklopih in med seboj primerjajo. Če je za državni prostorski načrt treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, predstavlja okoljsko poročilo okoljski vidik vrednotenja.
(3) Variantne rešitve se vrednotijo in primerjajo s pomočjo ključnih podatkov in ugotovitev strokovnih podlag za vrednotenje in z interpretacijo njihovih zaključkov. Za vsak vidik primerjave se predstavijo in obrazložijo metoda vrednotenja in medsebojnega primerjanja variantnih rešitev ter ocene, s katerimi so variantne rešitve vrednotene.
(4) Po opravljenem vrednotenju in primerjavi se pripravi sintezo ugotovitev, v kateri se v skrajšani obliki za posamezne prostorske ureditve povzamejo ocene vseh obravnavanih variantnih rešitev, ugotovijo njihove prednosti in slabosti in jih razvrstijo po njihovi ustreznosti. Če se na posameznem območju načrtuje več funkcionalno povezanih prostorskih ureditev, se v sintezi združijo tudi njihove posamezne ocene in nato opravi skupna razvrstitev. Vrednotenje variantnih rešitev se prikaže tudi v razpredelnici.
24. člen
(predlog izbora variantnih rešitev prostorskih ureditev)
(1) Ob upoštevanju vrednotenja in primerjave variantnih rešitev iz prejšnjega člena in ob upoštevanju skladnosti in celovitosti vseh predlaganih rešitev se z dopolnjenim osnutkom državnega prostorskega načrta predlaga izbor variantnih rešitev prostorskih ureditev.
(2) Dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta v obvezni prilogi iz 5. točke prvega odstavka 16. člena tega pravilnika poleg opisa, obrazložitve in utemeljitve predloga izbora variantnih rešitev prostorskih ureditev vsebuje tudi predloge za nadaljnje optimizacije. V grafičnem delu pa se izdela tudi zbirna karta vseh primerjanih variantnih rešitev v primernem merilu (situacija, po potrebi tudi vzdolžni profil in značilni pogledi, fotomontaže ipd.), na orto-foto podlagi, lahko pa se prikažejo tudi v ustrezno pomanjšani ali strnjeni obliki, ki pa še omogoča nazorno in razumljivo predstavitev.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
25. člen
(prehodna določba)
(1) Državni lokacijski načrti ter njihove spremembe in dopolnitve, katerih predlogi so že bili javno razgrnjeni, se pripravijo po določbah Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04 in 33/07 – ZPNačrt).
(2) Spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih načrtov, sprejetih na podlagi 41. člena in 45.a do 45.j člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb) se pripravijo po določbah Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04 in 33/07 – ZPNačrt).
26. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04 in 33/07 – ZPNačrt).
27. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-143/2007
Ljubljana, dne 18. oktobra 2007
EVA 2007-2511-0004
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor

AAA Zlata odličnost