Številka: U-I-335/05-7
Datum: 10. 10. 2007

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo dr. Aleksa Lea Vesta, Ljubljana, na seji 10. oktobra 2007

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 3/04 in 42/06), kolikor pod zaporedno številko 108 kategorizira lokalno cesto z oznako LK 186900 Pod gradom v delu, ki poteka po parc. št. 926/1 vl. št. 2070, k.o. Stražišče, in člen 8 Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 3/04 in 42/06), kolikor pod zaporedno številko 280 kategorizira javno pot z oznako JP 688050 Pot v Torklo, ki poteka po parc. št. 918 vl. št. 2154, k.o. Stražišče, sta v neskladju z Ustavo.
2. Mestna občina je dolžna ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javnih cest.

1. Pobudnik izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 3/04 in 42/06 – v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor pod zaporedno številko 108 kategorizira lokalno cesto z oznako LK 186900 Pod gradom, in 8. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor pod zaporedno številko 280 kategorizira javno pot z oznako JP 688050 Pot v Torklo. Navaja, da poteka del javne ceste Pod gradom po parc. št. 926/1 vl. št. 2070, k.o. Stražišče, del javne ceste Pot v Torklo pa po parc. št. 918 vl. št. 2154, k.o. Stražišče. Navedeni parceli naj bi bili v lasti pobudnika. Mestna občina Kranj (v nadaljevanju Mestna občina) naj ne bi z njim sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč in naj ne bi zoper njega izvedla postopka razlastitve. Meni, da sta izpodbijani določbi Odloka o kategorizaciji v delih, ki se nanašajo na njegovi zemljišči, v neskladju z 22., s 33., 34., 63. in z 69. členom Ustave.
2. Mestna občina odgovarja, da ureditvi katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja občinskih cest, ki potekajo po zemljiščih pobudnika, ne nasprotuje. Ukinitev lokalne ceste Pod Gradom in javne poti Pot v Torklo naj ne bi bila mogoča, saj so nanju vezani lastniki stanovanjskih hiš in drugih zemljišč. O rešitvi zadeve naj bi se že dogovarjali s pobudnikom.

3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov in iz navedb udeležencev v postopku izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišč parc. št. 926/1 vl. št. 2070, k.o. Stražišče in parc. št. 918 vl. št. 2154, k.o. Stražišče, zato izkazuje pravni interes. Iz navedb v pobudi in iz vsebine izpodbijanih določb je razvidno, da pobudnik izpodbija del 7. in 8. člena Odloka o kategorizaciji in ne del 4. člena, kot pobudnik pomotoma navaja. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti (1. člen). V 7. členu med lokalne ceste v mestu Kranju in v naseljih Mestne občine Kranj, razvrščene v podkategorijo mestne in krajevne ceste pod zaporedno številko 108 kategorizira lokalno cesto z oznako LK 186900 Pod gradom, ki leži na zemljišču v lasti pobudnika. V 8. členu Odloka o kategorizaciji je med javnimi potmi v mestu Kranju, naseljih in med naselji Mestne občine Kranj pod zaporedno številko 280 kategorizirana javna pot z oznako JP 688050 Pot v Torklo. Del te ceste poteka po zemljišču v lasti pobudnika.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. – v nadaljevanju ZJC). Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine. V primerih, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena sprememb in dopolnitev ZJC (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah, Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B) predvideva, da se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen s citirano določbo ZJC-B.
7. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) tudi presodilo, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po zgoraj navedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
8. V obravnavanem primeru Mestna občina s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč. Zoper njega tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato sta 7. in 8. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanih delih v neskladju z 19. členom ZJC-B in z 69. členom Ustave. Ker 7. in 8. člen Odloka o kategorizaciji v teh delih nedopustno posegata v lastninsko pravico, sta v neskladju tudi s 33. členom Ustave.
9. Gre za primer iz 48. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji je v neskladju z Ustavo, ker je Mestna občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo Mestni občini, naj v roku šestih mesecev s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da javni cesti ne izpolnjujeta pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za njuno ukinitev.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.