Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007

Kazalo

4711. Odločba o razveljavitvi sodbe Upravnega sodišča v zavrnilnem delu, stran 12803.

Številka: Up-2942/07-10
Datum: 4. 10. 2007
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Dušana Krajnika iz Škofje Loke, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec, odvetnica v Škofji Loki, na seji 4. oktobra 2007
o d l o č i l o:
1. Sodba Upravnega sodišča št. U 2936/2006 z dne 11. 7. 2007 se razveljavi v zavrnilnem delu in se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.
2. Do končne odločitve Upravnega sodišča se podaljša zadržanje izvrševanja sodbe Upravnega sodišča iz prejšnje točke v delu, ki Občinski volilni komisiji Občine Škofja Loka določa rok za razpis ponovnih volitev.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo delno ugodilo pritožnikovi pritožbi, odpravilo sklepe Občinske volilne komisije Občine Škofja Loka (v nadaljevanju OVK), razveljavilo glasovanje na lokalnih volitvah leta 2006 na treh voliščih v Občini Škofja Loka (voliščih št. 1, 7 in 17) ter naložilo OVK, naj razpiše ponovne volitve v obsegu, v katerem je glasovanje razveljavilo. V preostalem je pritožnikovo pritožbo zavrnilo.
2. Pritožnik izpodbija sodbo Upravnega sodišča v zavrnilnem delu. Zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 23., 43. in 44. člena Ustave. Nasprotuje stališču sodišča, da lahko presoja le nepravilnosti na voliščih št. 1 in 17, nepravilnosti na drugih voliščih pa ne, ker naj jih pritožnik ne bi konkretiziral, sklicevanje na pritožbene razloge njegovih zaupnikov, ki naj bi potrjevali njegove navedbe, pa naj bi bilo preveč pavšalno in naj se ne bi moglo šteti za njegov lastni ugovor. Zaradi takšnega stališča naj bi bil neenakopravno obravnavan, saj naj sodišče bistvenega dela pritožbe sploh ne bi obravnavalo. Ponovno navaja kršitve volilne pravice, ki naj bi jih navedel v pritožbi, pa naj jih Upravno sodišče zaradi izpodbijanega stališča ne bi obravnavalo. Pravica do poštenega sojenja naj bi mu bila kršena tudi zato, ker naj sodišče ne bi opravilo glavne obravnave, zaradi česar naj se ne bi mogel izjaviti o nepravilnostih, ki jih je ugotovil pri naknadnem pregledu volilne dokumentacije. Ker je sodišče odločilo skoraj dva meseca po izdaji odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-468/06 z dne 17. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 46/07), naj bi mu kršilo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Zaradi teh kršitev naj bi sodišče razveljavilo njegovo pasivno volilno pravico in s tem pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-2942/07 z dne 11. 9. 2007 odločil, da se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže. Hkrati je sklenil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje izpodbijane sodbe. V skladu z drugim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo stranki z nasprotnim interesom v upravnem sporu (Igorju Drakslerju), ki nanjo ni odgovoril.
B.
4. Pritožnik je pri OVK pravočasno vložil ugovor zoper delo volilnih odborov, v katerem je izrecno navajal kršitve na volišču št. 17, druge kršitve pa je navedel opisno, ne da bi konkretiziral, na katerih voliščih naj bi se zgodile. K ugovoru je priložil ugovore petih volivcev, od katerih so bili štirje njegovi zaupniki. Uveljavljali so nepravilnost na voliščih št. 1, 8, 10, 11, 16 in 17. OVK je pritožnikov ugovor in navedbe v ugovorih, ki jih je priložil, obravnavala po vsebini, in sicer jih je zavrnila kot neutemeljene (sklep OVK št. 041-0001/2006 z dne 16. 11. 2006). Zoper odločitev OVK je pritožnik vložil pritožbo na Občinski svet Občine Škofja Loka (v nadaljevanju OS), v kateri je navedel vse kršitve, ki jih je uveljavljal pri OVK in dodal nekaj novih (glede sorodnikov v volilnih odborih, glede nepravilnosti dela OVK v zvezi s sejo 16. 11. 2006). OS je vse kršitve obravnaval in odločil, da se pritožbi ne ugodi (sklep OS z dne 7. 12. 2006).
5. V pritožbi na Upravno sodišče je pritožnik ponovno navedel vse kršitve, ki jih je uveljavljal v pritožbi na OS. Upravno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavzelo stališče, da lahko obravnava le nepravilnosti na voliščih št. 1 in 17, nepravilnosti na drugih voliščih pa ne, ker da so pritožnikovi očitki o teh nepravilnostih pavšalni. Pavšalni pa naj bi bili zato, ker navedb (iz ugovorov) pritožnikovih zaupnikov, na katere se je skliceval, ni mogoče šteti kot vsebino (del) njegovega ugovora.
6. Drugi in tretji odstavek 46. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju ZLV) določata, da so pri delu volilnih odborov in volilnih komisij volilnih enot lahko navzoči zaupniki kandidatov in list kandidatov. Zaupniki kandidatov in list kandidatov lahko opozorijo predsednika volilnega organa na nepravilnosti. Glavna funkcija zaupnikov je torej, da skrbijo za interese kandidatov oziroma list kandidatov pri delu volilnih odborov na voliščih oziroma pri delu volilnih komisij volilnih enot. Njihovo sodelovanje je zelo pomembno za zakonito izvedbo volitev, saj imajo pravico biti ves čas navzoči pri delu volilnih organov, spremljati in nadzorovati njihovo delo ter jih opozarjati na nepravilnosti. Njihova vloga je pomembna predvsem z vidika kandidatov, katerih interese varujejo, saj lahko kandidati le z njihovo pomočjo učinkovito uveljavljajo varstvo volilne pravice zaradi nepravilnosti, ki se dogajajo v fazi glasovanja, zlasti pa v fazi ugotavljanja izida glasovanja na posameznih voliščih. Treba je namreč upoštevati, da je z vidika zakonitosti volitev ugotavljanje izida glasovanja na volišču ena najzahtevnejših faz volilnega postopka. Volilni odbor mora pregledati vse oddane glasovnice, oceniti njihovo veljavnost in pri vsaki od njih oceniti voljo volivcev. Zaradi tega v tej fazi volilnega postopka najlažje pride do napak (pa tudi do zlorab), ki lahko povzročijo neveljavnost volitev na posameznem volišču.(1) Zato so tudi pravna sredstva za varstvo volilne pravice usmerjena predvsem proti možnim napakam in zlorabam pri delu volilnega odbora. Eden od načinov, ki naj prepreči tovrstne nepravilnosti, je tudi institut zaupnika, ki po svoji funkciji lahko nadzoruje vse delo volilnega odbora, zlasti ugotavljanje izida glasovanja na posameznem volišču. Pri tem pa je treba upoštevati, da lahko zaupniki le nadzirajo delo volilnih organov, ne morejo pa sami opraviti nobenega volilnega opravila za kandidata oziroma za listo (npr. vložiti ugovora ali pritožbe v postopku varstva volilne pravice).
7. V skladu z 98. členom ZLV ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. To pomeni, da ima kandidat na voljo 24 ur, da ugotovi, na katerih voliščih naj bi prihajalo do nepravilnosti, in da oblikuje ugovor. Glede na pravno ureditev glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja pa kandidati sami za večino morebitnih nepravilnosti, zlasti pa za nepravilnosti pri ugotavljanju izida glasovanja na voliščih, ne morejo izvedeti drugače, kot da jih o njih seznanijo njihovi zaupniki (o nepravilnostih pri glasovanju jih lahko seznanijo tudi volivci).
8. V obravnavanem primeru je Upravno sodišče zavzelo stališče, da so ugovori pritožnika pavšalni zato, ker navedb njegovih zaupnikov iz priloženih ugovorov ni mogoče šteti kot del pritožnikovega ugovora. Takšno stališče glede na funkcijo zaupnikov in glede na zelo kratek rok, ki ga je imel pritožnik na voljo za sestavo ugovora zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov, krši pritožnikovo pasivno volilno pravico iz drugega odstavka 43. člena Ustave. Sestavni del te človekove pravice je namreč tudi možnost kandidata, da učinkovito uveljavlja varstvo svoje pasivne volilne pravice, kar pa v obravnavanem primeru lahko stori le s pomočjo svojih zaupnikov.
9. Ustavno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že zaradi kršitve pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave, mu očitkov o kršitvah drugih človekovih pravic ni bilo treba presojati.
10. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-2942/07 z dne 6. 8. 2007 zadržalo izvrševanje izpodbijane sodbe v delu, ki OVK določa rok za razpis ponovnih volitev. Ker je Ustavno sodišče v obravnavanem primeru izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje, je kot način izvršitve (drugi odstavek 40. člena v zvezi z 49. členom ZUstS) odločilo tudi, da se podaljša zadržanje izvrševanja sodbe Upravnega sodišča v delu, ki OVK določa rok za razpis ponovnih volitev.
C.
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena in drugega odstavka 40. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
(1) F. Grad, Volitve in volilni sistem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004, str. 153.

AAA Zlata odličnost