Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – ZLS-UPB-1, 21/06 – odločba US RS in 14/07 – ZSPDPO), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Krško na 10. seji dne 21. 6. 2007 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 2207 – Raka – cerkev sv. Lovrenca.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Krško. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev stoji v središču vedutno izjemno izpostavljenega naselja in predstavlja njegovo izrazito dominanto. Poznobaročna cerkev zgrajena na mestu starejše predhodnice v letih 1799–1804, je monumentalna arhitektura z dvema zvonikoma in bogato členjeno fasado z izstopajočimi stebri in napisom in kronogramom z letnico 1795 nad glavnim portalom. Notranjščina je potegnjen osmerokotnik z enako visokimi nišami in plitvima stranskima kapelama. Veliki oltar, delo Mateja Tomca iz leta 1869, se naslanja na baročno tradicijo. Prižnica iz druge polovice 18. stoletja, je nastala po vzoru prižnice iz kostanjeviškega samostana, ki je danes v cerkvi sv. Marjete na Golem. Orgelska omara je kvalitetno baročno delo iz srede 18. stoletja in je bila prenesena iz kostanjeviškega samostana.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Raka, na parceli št. 91.S. Vplivno območje spomenika je območje varovane naselbinske dediščine EŠD 17321 Raka – vas, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Spomenik in vzhodni del vplivnega območja ležita v enoti EŠD 16531 Raka – Arheološko najdišče. Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meja varovanega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so po stanju v zemljiški knjigi na dan 7. 6. 2007:

+---------+---------+-------------------------+------+---------+
|Zap. št. |Št.      |Lastnik                  |ZKV   |k. o.    |
|         |parcele  |                         |      |         |
+---------+---------+-------------------------+------+---------+
|1        |91.S     |Rimokatoliška župnija    |184   |Raka     |
|         |         |Raka, Raka 1, Raka       |      |         |
+---------+---------+-------------------------+------+---------+

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– vsi posegi v plasti arheološkega najdišča smejo potekati le pod arheološkim nadzorom in s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– vsi posegi v plasti arheološkega najdišča smejo potekati le pod arheološkim nadzorom in s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda,
– prepoved spreminjanja urbanistične zasnove naselja, tlorisnih in višinskih gabaritov objektov zaradi ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.