Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2007 z dne 20. 7. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2007 z dne 20. 7. 2007

Kazalo

3574. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Trnovlje – jug, stran 9105.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 10. 7. 2007 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Trnovlje – jug
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90 in 25/98 in 86/01) je Mestni svet sprejel spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Trnovlje – jug (Uradni list SRS, št. 23/86, Uradni list RS, št. 39/98, 16/05, 66/05), ki ga je pod št. projekta 14-2007 izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
2. člen
V 1. členu odloka o sprejetju zazidalnega načrta Trnovlje – jug se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
''Zazidalni načrt Trnovlje – jug (projekt Razvojni center Celje TOZD Planiranje, proj. št. 7/84) se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je pod št. 14-2007 izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.''.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema zemljišče s parc. št. 288/1, 288/2, 288/3, 288/4, 286/14, 286/13, 1506, 1445/12, 1445/13, 1445/5 k.o. Trnovlje. Velikost območja je 3130 m².
III. VSEBINA AKTA
4. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s spremembami in dopolnitvami ZN
– ureditveno območje
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti sprememb in dopolnitev načrta
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''načrt namenske rabe prostora''
– grafični načrt 2: ''načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''
– grafični načrt 3: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova objektov''
– grafični načrt 4: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova rabe površin''
– grafični načrt 5: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ''
– grafični načrt 6: ''prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
– grafični načrt 7: ''značilni pogledi''
– grafični načrt 8: ''maketa območja''
– grafični načrt 9: ''izsek iz ZN Trnovlje – jug (Uradni list SRS, št. 23/86, Uradni list RS, št. 39/98, 16/05, 66/05).
5. člen
(vsebina obveznih prilog)
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– obrazložitev in utemeljitev
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– spis postopka priprave in sprejemanja
– podatki o lastnikih zemljišč.
6. člen
V 3. členu odloka se drugi stavek četrtega odstavka črta, na koncu pa se doda nov odstavek, ki se glasi:
''Znotraj kareja 3 med Trnoveljsko cesto, Kulturniško ulico, kulturnim domom ter stanovanjskimi objekti, na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka je predvidena gradnja dveh večstanovanjskih objektov ter ureditev komunalne, prometne in energetske infrastrukture ter rušitev obstoječih objektov.''.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
V 4. členu odloka se na koncu tretjega odstavka doda nov odstavek, ki se glasi:
''Znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka veljajo naslednji lokacijski pogoji in usmeritve:
Večstanovanjski stavbi
Dovoljena je gradnja dveh večstanovanjskih stavb. Lego obeh stavb pogojuje gradbena linija, katere se morajo obe stavbi s severno stranico dotikati. Ravno tako mora biti stavba A od roba sosednje parcele oddaljena najmanj 4.00 m, med obema stavbama 'A' in 'B' pa mora biti odprtega prostora najmanj 18.00 m.
Stavba 'A' je lahko tlorisnih velikosti največ 13.00 x 42.00 m, stavba 'B' pa do 13.00 x 29.00 m. Obe stavbi sta lahko visoki največ do K+P+2+M, pri čemer mora biti klet vkopana, kota pritličja pa je lahko največ 0,50 m nad koto terena. Mansarda lahko zavzema največ 50% tlorisne površine etaže, od roba stavbe mora biti na vzhodni in zahodni stranici zamaknjena najmanj 2.00 m v notranjost, na južni in severni pa najmanj 4.00 m. Ostali del mansarde pa se uredi kot odprta terasa. Poleg tega je potrebno upoštevati stopnje izkoriščenosti gradbene parcele. Faktor izrabe gradbene parcele ne sme biti večji od 1.2, faktor zazidanosti pa ne sme biti večji od 0.6.
Klet se lahko izvede tudi na ostalem delu gradbene parcele izven tlorisov stavb, pri čemer pa mora biti zgornja plošča (streha) ravna ter tlakovana ali ozelenjena. V klet se poleg pomožnih delov stavb umestijo parkirna mesta. Streha stavb naj bo sodobno oblikovana kot ravna, enokapnica ali dvokapnica pri čemer mora sleme potekati v daljši smeri stavbe, naklon pa naj ne bo večji od 10º.
Za obe stavbi skupaj je določena ena gradbena parcela.
Zunanja ureditev
Okolico stavb znotraj ureditvenega območja je potrebno v celoti urediti. Med obema stavbama je potrebno umestiti pešpot, ki mora potekati od pločnika ob Trnoveljski cesti čez ureditveno območje do kulturnega doma. Na pešpot se navezujejo dostopi do obeh stavb, parkirišče ter kulturni dom. Ob zahodnem delu stavb je dovoljeno oblikovanje zasebnih atrijev, ki pripadajo stanovalcem pritlične etaže. Vsi atriji morajo biti oblikovani enotno. Oblikovanje vrtov ni dovoljeno. Celotni del ureditvenega območja je potrebno krajinsko urediti, na južnem delu pa je obvezna zasaditev nizkih dreves ali grmičkov ter oblikovanje zelenice.
Načrtovana gradnja ne sme zmanjšati števila obstoječih parkirišč v kareju.
Geomehanski pogoji in usmeritve
Predvideni stavbi je potrebno temeljiti v relativno dobro nosilnih peščenih in zameljenih prodih, na globini večji od 3,0 m, glede na koto terena. V primeru višje lege kote 0,0, bo potrebno razliko v globini izkopov in projektirano koto temeljenja nadomestiti s plastjo pustega betona. Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva zmanjšano dopustno nosilnost temeljnih tal pd=200 kPa. Izkop in samo temeljenje bo izvedeno pod normalno koto podtalnice, zaradi česar je pričakovati obilne dotoke podtalnice v gradbeno jamo. Zato je potrebno na nivoju temeljev izvesti drenažo z gravitacijskim odtokom v kanalizacijo ali v črpališče z odtokom v kanalizacijo. Pri vseh nadaljnjih korakih projektiranja in izvedbe je potrebno sodelovati z geologom.
Pogoji za postavitev enostavnih objektov
Dovoljena je zasaditev z živico zgolj na zahodnem delu gradbene parcele. Ograje je dovoljeno postavljati zgolj za ograditev zasebnih atrijev ter v primeru posebnih varnostnih oziroma sanitarnih zahtev, drugje postavitev ograje ni dovoljena. Ograja okoli atrijev je lahko visoka največ 1.80 m in mora biti izvedena kot lesen plot. Znotraj gradbene parcele je dovoljeno postavljati urbano opremo, kot so klopi, igrala, količke za omejitev prometa ter koši za smeti. Nadstreškov nad parkirišči ali samostojne garaže ni dovoljeno postavljati. Postavljanje vrtnih ut ni dovoljeno.
Odstranitve objektov
Predvidena je odstranitev vseh obstoječih objektov znotraj ureditvenega območja.''.
V. OSTALI POGOJI
8. člen
Na koncu 5. člena odloka se dodajo novi odstavki, ki se glasijo:
''Znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka veljajo naslednje rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo:
Prometna infrastruktura
Promet oziroma ureditev Trnoveljske ceste in Kulturniške ulice so predmet obstoječega ZN-a Trnovlje jug. V prometnem smislu je upoštevana v tej spremembi le širina Kulturniške ulice od križišča s Trnoveljsko cesto do uvoza na obravnavano območje, kot to izhaja iz zahtev MOC-a, oziroma oddelka za okolje in prostor.
Obravnavano območje obsega kare 3 med Trnoveljsko cesto, Kulturniško ulico, kulturnim domom ter stanovanjskimi objekti. Predvidena je gradnja dveh večstanovanjskih objektov, ureditev komunalne, prometne ter energetske infrastrukture z rušitvijo obstoječih objektov.
Območje dveh večstanovanjskih objektov bo napajano preko Trnoveljske ceste in preko Kulturniške ulice, na katero je predviden tudi cestni priključek, širine 5,0 m in bo napajal obravnavano območje z vzhodne strani.
Peš promet oziroma dostop bo omogočen preko Trnoveljske ceste oziroma iz severne strani preko Kulturniške ulice, saj bo predviden hodnik za pešce potekal ob Trnoveljski cesti in ob Kulturniški ulici s severa od križišča s Trnoveljsko do uvoza na obravnavano območje.
Kolesarska steza je predvidena ob Trnoveljski cesti po obstoječem zazidalnem načrtu.
Mirujoči promet bo imel del parkirišč za osebna vozila v sklopu zunanje ureditve, večji del, manjkajočih parkirišč, ki jih zunaj ni mogoče zagotoviti, pa bo v kleti objektov, ki bosta povezana s skupno kletjo.
Energetska infrastruktura
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Trnovlje – jug potekajo NN nadzemni vodi, ki jih je potrebno preurediti. Obstoječa zidana transformatorska postaja Sp. Trnovlje se napaja iz RTP Trnovlje preko 10 kV DV Severni krožni. Potrebno je zgraditi nov SN kablovod od TP Prevozništvo do predvidene nadomestne transformatorske postaje Sp. Trnovlje. Predvideni srednjenapetostni kablovod 10(20) kV, ki bo napajal predvideno nadomestno TP Sp. Trnovlje, bo od TP Prevozništvo do predvidene TP potekal po kabelski kanalizaciji. Trasa kanalizacije bo potekala ob vzhodnem robu zemljišč št. 323/1, 321/1, 319/1, in 316/1, k.o. Trnovlje. Prav tako bo po tej trasi potekala kabelska kanalizacija za napajanje DV 2 x 10(20) kV Vojnik, Ljubečna. Iz predvidene nadomestne TP Sp. Trnovlje se do točke B predvidi tudi kabelska kanalizacija za napajanje predvidene TP Trnoveljska cesta in DV 2 x 10(20) kV Vojnik, Ljubečna. Večstanovanjska objekta in ostali objekti se bodo od predvidene TP do predvidenih prostostoječih razdelilnih omaric PS-RO 1 in PS-RO 2 napajali preko dveh kablovodov, tip NAYY 4 x 150 + 1,5 mm2. Trasa kablovodov bo potekala ob lokalni in dovozni cesti. Predvideni večstanovanjski objekt 'A' se bo preko kablovoda napajal iz omarice PS-RO 1, drugi 'B' pa iz omarice PS-RO 2. Objekti severno od predvidenega objekta se bodo preko kablovodov napajali iz predvidene razdelilne omarice PS-RO 1, objekti jugovzhodno od predvidenega objekta iz predvidene razdelilne omarice PS-RO 2, ostali objekti pa iz razdelilne omarice PS-RO 2 in PS-RO 3. Trasa priključnih nizkonapetostnih kablovodov za napajanje obeh večstanovanjskih objektov in ostalih objektov na tem območju bo potekala po in ob voznih površinah, prečkala dovozne ceste ter ostalo komunalno infrastrukturo, zato bodo priključni električni kabli na teh delih (med predvideno TP in tč. C) položeni v predvideno kabelsko kanalizacijo. Obstoječe nizkonapetostno nadzemno omrežje se od točke A naprej demontira.
Telekomunikacijska infrastruktura
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Izdelati je potrebno projekt priključitve objektov na javno TK omrežje, projekt naročniškega razvoda in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
V situaciji komunalnih naprav in napeljav je vrisana trasa predvidenega TK priključka.
Plinovod
Plinovod na obravnavanem območju je v upravljanju Energetike Celje. Na obravnavanem območju je izgrajeno nizkotlačno (p=0.1bar) plinovodno omrežje v opravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in hišni priključni plinovodi. Oskrba predvidenih objektov je predvidena na obstoječo plinovodno vejo PE 225mm, ki poteka v Kulturniški ulici.
Zemeljski plin se na obravnavanem območju uporablja za ogrevanje objektov. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice upravljavca plinskega omrežja v MOC.
V situaciji komunalnih naprav in napeljav je vrisana trasa hišnega plinskega priključka, v skladu z zahtevami smernic upravljavca.
Meteorna in fekalna kanalizacija
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3.0 m od zunanje stene obstoječe javne kanalizacije, oziroma javno kanalizacijo je potrebno prestaviti najmanj 3.0 m vstran od predvidenih objektov na stroške investitorja, v primeru, da je le ta preblizu predvidenim objektom.
Komunalne odpadne vode bodo speljane v javno kanalizacijo preko obstoječega revizijskega jaška na kanal št. 209217 s priključkom nad temenom cevi obstoječega kanala.
Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Padavinske vode s strehe bodo preko hišnih peskolovov speljane v meteorno kanalizacijo, če je to možno, sicer pa v mešan sistem kanalizacije, enako velja za vode s povoznih površin. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo. Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
Meteorne vode bodo priključene na predvideno kanalizacijo preko zadrževalnikov meteornih voda, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Natančni izračuni bodo predmet PGD dokumentacije, ko bodo znane točne površine – razlike med utrjenimi in sedaj travnatimi površinami in s tem spremembe koeficientov odtoka (strehe, asfaltne površine, tlakovane površine). Razvod obstoječe in predvidene kanalizacije je razviden iz grafičnih načrtov. Pri izvedbi vseh del za kanalizacijo na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde. Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode« (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je potrebno predvideti v skladu s 92. člena Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (strešine, parkirišča, ceste …) je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Iz geomehanskega poročila mora biti razvidno ali je eventualno ponikanje padavinskih vod možno in da to ne bo ogrožalo stabilnosti zemljišča.
Pri projektiranju in gradnji ostalih komunalnih vodov je potrebno upoštevati odmike od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znaša:
– odmik pri približevanju 1.0 m
– odmik pri križanju 0.5 m.
Vodovod
Oskrba z vodo je predvidena iz javnega vodovoda LŽ-N fi 200 mm, preko obstoječega priključka objektov, ki bodo porušeni, povečanega za potrebe porabe predvidenega objekta. Natančnost vrisa javnega vodovoda je po podatkih VO-KA-ja omejena, zato je potrebno pri nadaljnjem projektiranju naročiti zakoličbo na terenu.
Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 290 m–275 m nadmorske višine. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.''
''Znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka veljajo naslednje rešitev in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin:
Varstvo voda
Predviden stavbi znotraj ureditvenega območja se bosta priključil na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.
Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Varstvo zraka
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji ter za uporabo plina v gospodinjstvu, je predvidena uporaba plinovodnega omrežja. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Ravnanje z odpadki
Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic oziroma okolice stavb.
Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
Varstvo kulturne dediščine
Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.''
''Znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka veljajo naslednje rešitev in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
Obravnavano območje spada v območje 7. stopnje potresen ogroženosti, temu primerno pa je potrebno prilagoditi način gradnje.
V skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) gradnja zaklonišča na ureditvenem območju ni potrebna.''.
9. člen
V 6. členu se za tekstom »395/5« doda še: ''ter 288/1, 288/2, 288/3,1506 k.o. Trnovlje''.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
10. člen
V 7. členu odloka se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
''Izvedba prostorske ureditve mora potekati v enotni fazi pri čemer je potrebno pred začeto gradnjo večstanovanjskih stavb ali vzporedno z njo območje v celoti komunalno opremiti. ''
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
11. člen
V 8. členu odloka se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov objektov, povečanje ni dovoljeno. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel in gradbeno linijo, katere se morata stavbi s severno stranico dotikati.
Meja gradbene parcele je določena, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo zazidalnega načrta.
Dopustna je sprememba namembnosti pritličja objekta za storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne pomenijo povečane obremenitve okolja.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
VIII. NADZOR
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
IX. KONČNE DOLOČBE
13. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled pri pristojnem organu na Mestni občini Celje.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-18/06
Celje, dne 10. julija 2007
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.