Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2007 z dne 4. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2007 z dne 4. 6. 2007

Kazalo

2638. Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije, stran 6769.

Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in devete alineje prvega odstavka 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 114/04, 52/06 in 31/07) izdaja sistemski operater prenosnega omrežja električne energije
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za prenosno omrežje električne energije
1 SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosno omrežje električne energije se urejajo obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje) ter pravice in obveznosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) in uporabnikov prenosnega omrežja, z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja in elektroenergetskega sistema ter zanesljive in varne oskrbe z električno energijo.
SONPO predpisuje zlasti:
– tehnične in druge pogoje za varno obratovanje prenosnega omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z električno energijo;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na prenosno omrežje;
– postopke za obratovanje prenosnega omrežja v kriznih stanjih;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje omrežij različnih sistemskih operaterjev;
– določila o stroških tehničnih ukrepov, ki so potrebni za priključitev novih proizvajalcev električne energije na prenosno omrežje;
– kriterije načrtovanja razvoja prenosnega omrežja.
2. člen
SONPO vsebuje minimalne zahteve evropskega Združenja za koordinacijo prenosa električne energije in Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnega omrežja za obratovanje in izmenjavo električne energije med sinhronsko povezanimi EES, katerih pravila so javno dostopna preko spletne strani sistemskega operaterja.
3. člen
Sestavni del SONPO so tudi naslednje priloge:
Priloga I: Sodelovanje v primarni regulaciji,
Priloga II: Minimalne zahteve za sekundarno regulacijo,
Priloga III: Regulacija napetosti,
Priloga IV: Uporaba n-1 kriterija,
Priloga V: Baza tehničnih podatkov,
Priloga VI: Baza obratovalnih podatkov,
Priloga VII: Podatki, potrebni za priključitev na omrežje,
Priloga VIII: Posebne zahteve za zaščito,
Priloga IX: Otočno obratovanje TE Brestanica za potrebe NE Krško,
Priloga X: Splošni postopek priprave in izvedbe izklopa elektroenergetske naprave,
Priloga XI: Splošni postopek po izpadu VN daljnovoda,
Priloga XII: Transformatorji z ozemljenimi zvezdišči,
Priloga XIII: Aktivirani (enopolni) APV na daljnovodih,
Priloga XIV: Dovoljene trajne obremenitve daljnovodov in zaščite,
Priloga XV: Stikališča, HE, TE in NEK, kjer je možna ali sinhronizacija ali paralelno spajanje,
Priloga XVI: Navodilo o prijavljanju dostopov do prenosnega omrežja in pravila netiranja,
Priloga XVII: Enopolne sheme priključkov in
Priloga XVIII: Trajanje nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema električne energije iz prenosnega omrežja.
1.1 Pomen okrajšav in izrazov
4. člen
Uporabljene okrajšave v tem navodilu pomenijo:
– APV     avtomatski ponovni vklop;
– ČPZ     čezmejna prenosna zmogljivost;
– PUČPZ   pravica uporabe čezmejnih prenosnih
          zmogljivosti;
– DCV     distribucijski center vodenja, ki je v
          sestavi distribucijskih podjetij;
– DEM     Dravske elektrarne Maribor;
– DV      daljnovod;
– EEN     elektroenergetska naprava;
– EES     elektroenergetski sistem;
– ETSO    Združenje evropskih sistemskih operaterjev
          prenosnih omrežij (European Transmission
          System Operator);
– EZ      Energetski zakon;
– FACTS   naprave, ki predstavljajo tehnologijo
          močnostne elektronike, ki omogoča potrebne
          popravke delovanja prenosa zaradi boljšega
          izkoriščanja obstoječih prenosnih sistemov
          (Flexible Alternating Current Transmission
          Systems);
– HE      hidroelektrarna;
– KD      koordinator del – odgovorni vodja vseh
          programskih del;
– KSM     koordinator stikalnih manipulacij;
– NE      nuklearna elektrarna;
– NEK     nuklearna elektrarna Krško;
– NEP     Nacionalni energetski program;
– NN      nizko-napetostni nivo;
– OBS     odgovorni bilančne skupine;
– OCV     območni center vodenja EES Slovenije, ki je
          v sestavi sistemskega operaterja;
– RCV     republiški center vodenja EES Slovenije,
          ki je v sestavi sistemskega operaterja;
– RP      razdelilna postaja;
– RTP     razdelilna transformatorska postaja;
– SN      srednje-napetostni nivo;
– SONPO   sistemska obratovalna navodila za prenosno
          omrežje električne energije;
– TE      termoelektrarna;
– UCTE    Združenje za koordinacijo prenosa električne
          energije (Union for the Co-ordination of
          Transmission of Electricity);
– VN      visoko-napetostni nivo.
5. člen
Posamezni izrazi v tem navodilu imajo naslednji pomen:
– antenski odcep (T-priključek) je del daljnovoda, priključen na daljnovod med dvema RTP, ki napaja tretjo RTP;
– APV je ponovni vklop enega ali vseh treh polov odklopnika daljnovoda, ki sledi izklopu le-tega zaradi delovanja zaščitnih naprav, po vnaprej določenem času;
– countertrade je način obvladovanja pretokov moči v prenosnem omrežju, pri katerem sistemski operater izvede posel z električno energijo v nasprotni smeri glede na pretok moči;
– delovna moč je električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično, akustično itn.);
– EES je funkcionalna enota, ki praviloma obsega proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje ter porabnike, in je obenem regulacijsko območje;
– elektroenergetsko omrežje obsega naprave za prenos in distribucijo električne energije;
– močnostni transformator je naprava, ki primarno napetost transformira na sekundarno stran v določenem razmerju;
– frekvenca, s katero EES obratuje, je število ponovitev izmenične električne veličine v sekundi, izraženo v Hz (hertz);
– interkonekcijski sistem obsega vse sinhronsko povezane prenosne sisteme;
– interkonekcijska povezava je daljnovod (ali transformator), ki povezuje prenosne sisteme različnih sistemskih operaterjev;
– izredni izklop je izklop elektroenergetske naprave, ki ni bil načrtovan v letnem planu vzdrževalnih del in je potreben zaradi preprečevanja nastanka ali širitve večjih motenj in škode;
– jalova moč je imaginarna komponenta električne moči izmeničnega toka, ki je neizogibna za delovanje EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih kot so transformatorji in motorji;
– kratek stik daleč od elektrarne: šteje se, da je kratek stik daleč od elektrarne, če je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka;
– kratek stik blizu elektrarne: šteje se, da je kratek stik blizu elektrarne, če komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka preseže na sinhronskem ali asinhronskem stroju dvojno vrednost njegovega nazivnega toka;
– kratkostična moč v omrežju je produkt toka pri kratkem stiku v določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti;
– krizno stanje je stanje, ko so nekatere omejitve omrežne spremenljivke prekoračene, rezerve moči izčrpane, tako da lahko tudi manjša motnja privede do kotne ali napetostne nestabilnosti, ki lahko povzroči delni ali kompletni razpad EES. Kriterij n-1 ni izpolnjen;
– lastna raba proizvodne enote je električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, npr. naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka in podobno, ter pokrivanje izgub močnostnih transformatorjev;
– merilno mesto je mesto v prenosnem omrežju, na katerem so vgrajene merilne naprave za potrebe obratovanja, vodenja in obračuna električne energije;
– močnostni faktor cos fi je količnik med delovno in navidezno močjo;
– mrtva cona je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja;
– mrtvi pas je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; mrtvi pas je nastavljen na regulatorjih namenoma;
– n-1 sigurnostni kriterij je osnovni kriterij, ki ga je potrebno izpolnjevati pri načrtovanju izgradnje, izgradnji in obratovanju EES. Izpolnjen n-1 kriterij zagotavlja, da ob izpadu katerega koli posameznega elementa v EES ne pride do preobremenitev ali sigurnostnih težav;
– načrtovanje obratovanja EES je načrtovanje delovanja elementov sistema ob upoštevanju omejitev. Obsega planiranje proizvodnje in dobave električne energije ter analize sistema z namenom zagotavljanja ustreznega napajanja odjemalcev z upoštevanjem predvidljivih okoliščin v danem obdobju;
– napajalni priključek označuje tehnični stik odjemalčevega postroja z javnim prenosnim ali distribucijskim omrežjem, kot tudi tehnični stik distribucijskega omrežja s prenosnim omrežjem;
– napetostna nestabilnost nastopi ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več možno. Napetost postane nestabilna in lahko pade na vrednost nič, ko pride do »napetostnega zloma«;
– napetostni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je napetost v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmerna in v fazi z napetostjo na primarni strani;
– naprave uporabnikov so vse instalirane elektroenergetske naprave uporabnikov sistema;
– navidezna moč je zmnožek napetosti in toka oziroma geometrijska vsota delovne moči in jalove moči in je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav;
– nazivna moč proizvodne enote je tista največja trajna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata, jo je potrebno za normalno obratovanje enote določiti;
– nenačrtovana izmenjava je razlika med načrtovano (vozni red) in dejansko izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji;
– neposredni odjemalec je odjemalec, priključen na prenosno omrežje;
– netiranje je način pridobitve dodatnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti s kompenzacijo čezmejnih izmenjav električne energije v nasprotnih smereh;
– normalno obratovalno stanje je stanje, v katerem so omrežne spremenljivke – kot so frekvenca, napetosti in obremenitve EEN – znotraj dovoljenih meja in so vsi odjemalci napajani po veljavnem voznem redu z izpolnjenim n-1 kriterijem. Pri tem so upoštevane mejne vrednosti:
– priporočene in najvišje dopustne napetosti v skladu s tabelo v prilogi III teh navodil, maksimalni toki v omrežju ter napravah, dogovorjene kratkostične moči v posameznih omrežnih vozliščih in stičnih mestih,
– vzpostavljeni izravnani visokonapetostni profil v omrežju in s tem zmanjšanje prenosnih izgub in izboljšanje stabilnosti;
– obračunski koordinacijski center je administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake:
– registracija in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki med fazo načrtovanja;
– registracija vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi bloki za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije;
– sprotni nadzor izmenjav na mejah regulacijskih blokov;
– izračun začasnih in končnih nenačrtovanih izmenjav med regulacijskimi bloki;
– izračun urnika kompenzacij za regulacijske bloke;
– obremenitev je skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja;
– odgovorni bilančne skupine je udeleženec trga, ki ima sklenjeno bilančno pogodbo;
– odklopnik je stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj;
– okvara nastane kot posledica motnje in označuje prehodno stanje določene EEN (npr. daljnovoda, generatorja ...) do uspešno opravljenega popravila;
– opazovano območje običajno obsega območje, ki ga nadzira sistemski operater;
– planski izklop elektroenergetske naprave je izklop, ki je predviden v letnem planu vzdrževalnih del;
– prehodna (tranzientna) stabilnost: če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v predhodno stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare;
– prekinitev dobave: kot prekinitev dobave se šteje prekinitev dobave enemu ali več odjemalcem zaradi izpada, ki traja več kot 1 sekundo;
– prenosno omrežje je 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežje, ki v sinhronskem obratovanju služi za prenos električne energije od proizvodnih enot do distribucijskega omrežja in neposrednih odjemalcev ter za izmenjave s prenosnimi omrežji sosednjih EES;
– prezasedenost pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu;
– priključno mesto je sklop naprav (odvodno oziroma dovodno polje, priključeno na zbiralnice prenosnega omrežja), s katerimi se uporabnik priključi na prenosno omrežje. Uporabniki omrežja imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem omrežju;
– primarna regulacija frekvence je regulacija moči proizvodne enote za vzdrževanje ravnotežja med proizvedeno in oddano močjo v sekundnem obdobju, ki se odraža v uravnavanju frekvence;
– proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki oddaja električno energijo v omrežje;
– proizvodna enota je naprava ali sklop naprav za proizvodnjo električne energije, kot so to npr. generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorilnih celic ali skupina sončnih celic;
– radialni priključek je del omrežja, sestavljen iz radialnih vodov, ki se napajajo iz enega vira;
– regulacijski blok obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih sekundarna regulacija moči in frekvence se izvaja koordinirano z ostalimi regulacijskimi območji, ki sodelujejo v bloku. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja;
– regulacija napetosti in jalove moči ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu;
– regulacijsko območje je območje, v katerem sistemski operater odgovarja za primarno regulacijo, sekundarno regulacijo in terciarno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije;
– rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne in navzdol do minimalne vrednosti regulacijskega obsega;
– sekundarna regulacijska moč je v trenutni delovni točki agregata že aktivirani del sekundarnega regulacijskega obsega;
– sekundarna regulacija moči in frekvence je avtomatsko prilagajanje moči agregatov, ki ohranja želeno izmenjavo moči s sosednjimi regulacijskimi območji ter zmanjšuje preostalo odstopanje frekvence po delovanju primarnih regulatorjev;
– sekundarni regulacijski obseg je območje razpoložljive moči izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, t.j. navzgor in navzdol od njihove trenutne delovne točke;
– sigurnost obratovanja sistema predstavlja odpornost na motnje, pri čemer zmore sistem opravljati svojo nalogo v izbranem času;
– stabilnost je izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost EES obdržati sinhrono obratovanje generatorjev;
– stacionarna stabilnost EES ali generatorja pomeni, da se EES ali generator po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko štejemo, da je naravno stacionarno stabilen. V nasprotnem primeru je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju, v obliki nihanj ali z neperiodičnim prehodom v razpad;
– stanje pripravljenosti je nesigurno stanje, ko so nekatere omrežne spremenljivke blizu svojih omejitev, vendar ima EES na razpolago dovolj rezerve delovne in jalove moči za regulacijo in ukrepe, kriterij n-1 je izpolnjen;
– stanje razpadanja je stanje, ko v sistemu izpadajo vodi zaradi preobremenitev in proizvodne enote zaradi izpadov vodov, prenizke frekvence ali napetosti, pri čemer še lahko obratujejo posamezni deli EES (otoki);
– stanje vzpostavljanja je stanje, ko so nekateri ali vsi odjemalci izgubili napajanje in se povezuje elemente EES s ciljem hitre obnove sigurnega obratovanja in napajanja odjemalcev;
– stično mesto je točka na priključnem mestu. To je odklopnik med prenosnim omrežjem in napravami, ki neposredno pripadajo uporabniku omrežja;
– tehnični minimum proizvodnje je vrednost, pod katero, zaradi lastnosti naprav ali postrojev, ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno;
– terciarna regulacija je sprememba delovne točke agregata s posegom operaterja z namenom nadomeščanja izpadle proizvodne enote in sprostitve sekundarne rezerve moči;
– tokovni instrumentni transformator je transformator, ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je sorazmeren in v fazi s tokom na primarni strani;
– trajna moč proizvodne enote je maksimalna proizvedena moč v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne zmanjšuje sigurnosti obratovanja. Trajna moč se s časom lahko spreminja;
– velika motnja – razpad (motnja večjih razsežnosti) pomeni izgubo napetosti:
– v celotnem prenosnem omrežju sistemskega operaterja ali
– v več omrežjih sosednjih sistemskih operaterjev ali
– v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov;
– vodenje obratovanja EES je usmerjanje obratovanja in nadzorovanja stanja elementov in funkcij sistema ter krmiljenje elementov zaradi ohranjanja sigurnega obratovanja na določenem območju in povezav s sosednjimi sistemi;
– vozni redi izmenjav električne energije so načrtovane izmenjave električne energije med regulacijskimi območji. Ti določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave in njeno predvideno moč;
– zanesljivost je sposobnost EES, da opravlja svojo nalogo v izbranem času;
– zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja je zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES;
– zmožnost otočnega obratovanja je zmožnost agregata oz. elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov.
2 TEHNIČNI POGOJI ZA PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV NA PRENOSNO OMREŽJE
6. člen
Uporabnik, ki se s svojimi EEN želi priključiti na prenosno omrežje, mora izpolnjevati osnovne tehnične zahteve s področja:
– primarne opreme,
– sekundarne opreme:
• zaščitnih sistemov,
• števčnih meritev ter meritev kvalitete električne energije,
• merilnih naprav,
• teleinformacijskih naprav,
– dodatnih zahtev za priključitev proizvodnih enot.
V soglasju za priključitev uporabnika na prenosno omrežje lahko sistemski operater na podlagi pravilnikov, standardov ali strokovnih analiz določi posebne zahteve za priključitev.
7. člen
Postopek pridobivanja soglasja za priključitev na prenosno omrežje je sestavni del predpisa, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja.
8. člen
Sistemski operater pred izdajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje preveri vpliv načrtovanih EEN na izpolnjevanje kriterija n-1 v prenosnem omrežju in povratni vpliv načrtovanih EEN na kakovost napetosti v prenosnem omrežju.
9. člen
Uporabnik, ki se želi priključiti na prenosno omrežje, pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi sistemskemu operaterju posreduje tehnične in obratovalne podatke, navedene v prilogi V teh navodil, po priključitvi na prenosno omrežje pa podatke, navedene v prilogi VI teh navodil.
10. člen
Tehnični pogoji za priključitev na prenosno omrežje po teh navodilih veljajo za uporabnika prenosnega omrežja, ki se nanj na novo priključuje. Veljajo tudi za uporabnika, ki rekonstruira ali izvaja investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist, skladno z zakonom o graditvi objektov, na elektroenergetskih objektih, opremi in napravah, ki so sestavni del prenosnega omrežja ali njegovega priključka, in tudi na opremi ter napravah, ki niso sestavni del tega omrežja, vendar s svojim delovanjem vplivajo na varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja. V teh primerih mora uporabnik zaprositi za soglasje za priključitev, skladno s predpisom, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja.
Za obstoječe objekte, opremo in naprave, navedene v prejšnjem odstavku, v času rednega obratovanja in vzdrževanja ostajajo v veljavi pogoji, ki so bili predpisani v že izdanih soglasjih za priključitev, razen v tistih primerih, ko sistemski operater ugotovi, da so spremembe potrebne zaradi učinkovitega odločanja o sredstvih in premoženju, potrebnem za upravljanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja. V teh primerih sistemski operater pripravi program ukrepov in postopa skladno s 23.b členom EZ. Enako velja tudi za vse upravno tehnične dokumente (pogodbe, obratovalna navodila, sporazume in podobno), ki so osnova za obratovanje in vzdrževanje EEN prenosnega omrežja.
11. člen
Uporabnik prenosnega omrežja je dolžan projektirati in izgraditi svoje EEN v skladu s tehničnimi pravilniki in standardi, upoštevajoč zahteve iz izdanih soglasij sistemskega operaterja.
12. člen
Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik prenosnega omrežja pogodbo o priključitvi.
13. člen
Sistemski operater in uporabnik izdelata in obojestransko potrdita obratovalna navodila za priključno mesto, ki med drugim vsebujejo:
– imenovanje odgovornih oseb obeh strank,
– dolžnosti obratovalnega osebja obeh strank,
– razmejitev vodenja EEN med sistemskim operaterjem in uporabnikom,
– način obratovanja EEN v normalnem in izrednem obratovalnem stanju,
– določitev dostopa sistemskega operaterja do EEN, ki jih vodi, nadzira in vzdržuje.
Obratovalna navodila morajo biti pred priključitvijo objekta na prenosno omrežje obojestransko potrjena.
14. člen
Uporabnik mora za vsako tehnično spremembo na zgrajenih in priključenih EEN, ki ni v skladu s pogodbo o priključitvi, vložiti novo vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
2.1 Osnovne zahteve za primarno opremo
15. člen
Uporabnik mora pri načrtovanju in izgradnji upoštevati naslednje zahteve sistemskega operaterja:
– tok tripolnega kratkega stika,
– tok enopolnega kratkega stika (dimenzioniranje ozemljitev v RTP),
– zahtevani nazivni tok in napetost,
– zahtevano stopnjo izolacije.
Vsi transformatorji morajo imeti možnost ozemljevanja zvezdišč. Način izvedbe ozemljevanja določi sistemski operater.
16. člen
Priključek uporabnika prenosnega omrežja je lahko izveden radialno v prenosno stikališče ali vzankano v prenosne daljnovode, v skladu s prilogo XVII teh navodil. Prenosni daljnovodi se praviloma gradijo v dvo- ali večsistemski izvedbi in povezujejo dve stikališči.
Priključitve na prenosno omrežje z antenskimi odcepi niso dovoljene.
VN stikališča, ki so napajana s tremi ali več daljnovodi, morajo biti izvedena z dvema sistemoma zbiralk z vgrajenim zveznim poljem.
VN oprema mora biti dimenzionirana tako, da kratkostična in termična zmogljivost EEN omogoča dovolj rezerve za bodoče razvojne razširitve objekta in omrežja (v skladu z razvojnimi načrti prenosnega omrežja, ki jih izdeluje sistemski operater).
Izhodni daljnovodni ločilniki morajo biti na strani daljnovoda opremljeni z ozemljilnimi noži za ozemljitev daljnovoda.
Vsa daljnovodna polja morajo biti opremljena z indikacijo prisotnosti napetosti na strani daljnovoda (za izhodnim ločilnikom) z napetostnimi instrumentni transformatorji v vseh fazah.
Stikalna oprema mora omogočati izvajanje enopolnih avtomatskih ponovnih vklopov.
Koordinacija izolacije daljnovoda, ki se priključuje na prenosno omrežje, mora biti usklajena s prenosnim omrežjem.
2.2 Osnovne zahteve za sekundarno opremo
17. člen
Uporabnik pri načrtovanju in izgradnji sekundarnih sistemov priključka upošteva tehnične zahteve sistemskega operaterja glede:
– napetostnih instrumentnih transformatorjev,
– tokovnih instrumentnih transformatorjev,
– relejne zaščite,
– lokalnega in daljinskega vodenja,
– števčnih in obratovalnih meritev,
– informacijskih in nadzornih sistemov,
– telekomunikacij.
18. člen
Naloge sistemskega operaterja v zvezi s sekundarno opremo so:
– določitev vrste in načina delovanja zaščitne, merilne ter komunikacijske opreme skladno s prilogo VIII teh navodil,
– potrditev projektne dokumentacije,
– sodelovanje pri izvajanju funkcionalnih in zagonskih preizkusov na objektu po programu, ki ga potrdi sistemski operater,
– preverjanje nastavitve in selektivnosti zaščitnih naprav uporabnika pred priklopom na prenosno omrežje,
– v času izvajanja primarnih in sekundarnih zagonskih preizkusov preverjanje delovanja daljinskih nadzornih sistemov in komunikacij za potrebe daljinske nastavitve zaščite, informacij o lokacijah okvar na daljnovodih ter oscilografskem zapisu ob dogodkih in okvarah,
– predpisovanje ureditve zaščitnih naprav tudi na ostalih delih omrežja, če uporabnik s svojim priklopom vpliva na stanje prenosnega omrežja.
2.2.1 Zaščitni sistemi
19. člen
Za zanesljivo obratovanje EEN in zmanjšanje povratnih vplivov obratovanja EEN, ki jih ima uporabnik omrežja priključene na prenosno omrežje, mora uporabnik vgraditi ustrezne zaščitne naprave. Te naprave morajo ustrezati:
– ustroju in obratovalnim pogojem prenosnega omrežja,
– pogojem na stičnem mestu s prenosnim omrežjem.
EEN uporabnika prenosnega omrežja ne smejo v nobenem primeru ogrožati obratovanja prenosnega omrežja.
20. člen
Sistemi za zaščito EEN uporabnika prenosnega omrežja morajo biti usklajeni z zaščito prenosnega omrežja. Ukrepi za zaščito EEN se načrtujejo v skladu z zahtevami v prilogi VIII teh navodil.
Uporabnik zaščitne sisteme svojih EEN uskladi z razvojnim konceptom sistemskega operaterja že v fazi planiranja.
2.2.2 Števčne meritve ter meritve kvalitete električne energije
21. člen
Sistemski operater v soglasju za priključitev na prenosno omrežje določi glavna, nadomestna in kontrolna števčna merilna mesta v skladu s potrebami po števčnih merilnih podatkih. Na glavnih merilnih mestih mora biti zagotovljeno štirikvadrantno merjenje delovne in jalove energije z merilno točnostjo števcev delovne energije 0,2 S ter vgrajenim sistemom za neposredno in sprotno odčitavanje števčnih stanj. Na nadomestnih in kontrolnih merilnih mestih mora biti zagotovljeno štirikvadrantno merjenje delovne in jalove energije z merilno točnostjo števcev delovne energije 0,5 S. Uporabnik prenosnega omrežja na glavnih merilnih mestih zagotovi posebno navitje napetostnih instrumentnih transformatorjev razreda točnosti 0,2 S ter posebno navitje tokovnih instrumentnih transformatorjev razreda točnosti 0,2 S. Uporabnik prenosnega omrežja sistemskemu operaterju omogoči vgradnjo sistema za odčitavanje in daljinski prenos števčnih podatkov ter izvedbo sistema za tekoči nadzor nad kvaliteto električne energije, ki sta kompatibilna s centralnim sistemom sistemskega operaterja.
2.2.3 Merilne naprave
22. člen
Sistemski operater v soglasju za priključitev na prenosno omrežje določi merilna mesta glede na potrebe procesnega sistema za vodenje. Na vseh merilnih mestih mora biti zagotovljeno merjenje procesnih veličin (3xU, 3xI, P in Q) z merilno točnostjo 0,5% za delovno moč in električno napetost.
Poleg tega mora biti zagotovljeno zajemanje položajnih signalizacij primarne opreme v celotnem delu stikališča z napetostnim nivojem prenosnega omrežja. V vseh daljnovodnih poljih, ki so povezana na prenosne daljnovode, v zveznem in merilnem polju, vzdolžni ločitvi enosistemskih zbiralk in poljih transformatorjev med dvema napetostnima nivojema prenosnega omrežja mora biti poleg tega zagotovljen tudi zajem alarmnih signalizacij, signalizacij delovanja relejne zaščite ter izvajanje komand nad primarno opremo.
Merilne naprave uporabnika morajo biti z merilnim sistemom sistemskega operaterja usklajene že v fazi planiranja in na zahtevo sistemskega operaterja po potrebi tudi kasneje.
2.2.4 Teleinformacijske naprave
23. člen
Uporabnik mora zagotoviti neposredno kompatibilno teleinformacijsko povezovanje merilnih naprav iz 22. člena teh navodil s centrom vodenja sistemskega operaterja po podvojeni prenosni poti. Teleinformacijske naprave morajo sistemskemu operaterju omogočiti blokade nedovoljenih komand ter avtomatsko statično oziroma dinamično preverjanje pogojev za sinhronizacijo pred vklopom odklopnikov prenosnih daljnovodov.
2.3 Dodatne zahteve za priključitev proizvodnih enot
24. člen
Proizvajalec, ki je priključen na prenosno omrežje, mora poleg zahtev, določenih v 21. členu, 22. členu in 23. členu teh navodil, izpolnjevati tudi dodatne zahteve za potrebe izvajanja sistemskih storitev v skladu z določili teh navodil.
Proizvajalec mora za proizvodno enoto, večjo od 10 MW, ki je priključena na distribucijsko omrežje, zagotoviti daljinski prenos obratovalnih podatkov v center vodenja sistemskega operaterja. Takšna proizvodna enota mora biti opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje in mora na zahtevo sistemskega operaterja sodelovati v regulaciji napetosti.
25. člen
Vetrna elektrarna je izvzeta iz osnovnih zahtev po sodelovanju pri primarni in sekundarni regulaciji frekvence in zahtev obratovanja na lastni rabi.
Če sistemska frekvenca naraste čez mejo 50,25 Hz, se mora izhodna moč vetrne elektrarne avtomatsko sorazmerno zmanjševati vse do vrednosti nič, ko frekvenca doseže vrednost 51,5 Hz.
Vetrna elektrarna mora imeti izvedeno možnost ročnega daljinskega reduciranje izhodne moči iz centra vodenja sistemskega operaterja.
2.3.1 Naprave za sinhronizacijo
26. člen
Proizvodna enota je opremljena z napravo za avtomatsko sinhronizacijo na omrežje, ki omogoča:
– zagon proizvodne enote v normalnem obratovanju,
– sinhronizacijo po izpadu iz prenosnega omrežja, ko proizvodna enota otočno obratuje (tudi na lastni rabi).
2.3.2 Zaščita proizvodnih enot in prenosnega omrežja
27. člen
Zaščitni sistemi proizvodne enote proizvodno enoto odklopijo od prenosnega omrežja, ko nastopijo nesprejemljivi pogoji za obratovanje, in morajo biti usklajeni z zaščitnimi sistemi v prenosnem omrežju.
Pri tem se upoštevajo zahteve:
– kratkostičnih razmer v prenosnem omrežju,
– neravnotežja moči,
– preobremenitve statorja in rotorja,
– podvzbujanja,
– nihanj v prenosnem omrežju,
– odstopanj frekvence,
– asinhronega obratovanja,
– torzijske preobremenitve generatorske osi,
– napačnega delovanja zaščite in stikal,
– dodatne zaščite.
2.3.3 Vključevanje v sistem vodenja
28. člen
Proizvodna enota zagotavlja sistem za izmenjavo podatkov s sistemskim operaterjem. Zagotovljena mora biti izmenjava naslednjih informacij:
– iz proizvodne enote v sistem vodenja sistemskega operaterja:
• vklopna stanja odklopnikov, ločilnikov in ozemljilnih ločilnikov za potrebe obratovanja in sistemskih analiz;
• vklopna stanja odcepov na transformatorju z regulacijo pod obremenitvijo,
• trenutne meritve napetosti, delovne in jalove moči,
• potrebni podatki za sodelovanje v sekundarni regulaciji frekvence in moči.
– iz sistema vodenja sistemskega operaterja v proizvodno enoto:
• referenčne in želene vrednosti ter komande za sekundarno regulacijo frekvence in moči,
• referenčne in trenutne vrednosti za regulacijo napetosti in jalove moči, po vzpostavitvi ustreznega sistema s strani sistemskega operaterja.
2.3.4 Regulacija frekvence
29. člen
Proizvodna enota mora imeti vgrajen turbinski regulator, ki omogoča sodelovanje v primarni regulaciji frekvence v skladu z določili, navedenimi v prilogi I teh navodil.
30. člen
Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, mora tehnično omogočati sodelovanje v sekundarni regulaciji ob upoštevanju pravil, ki jih določi sistemski operater v skladu s prilogo II teh navodil.
31. člen
Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, lahko sodeluje v terciarni regulaciji, za kar mora biti ustrezno tehnično usposobljena.
2.3.5 Dobava jalove moči
32. člen
Sistemski operater določi osnovni pas regulacijskega obsega proizvodnje jalovih moči, po potrebi pa tudi dodatne zahteve. Proizvodna enota mora biti sposobna spremeniti proizvodnjo jalove moči od spodnje do zgornje meje v nekaj minutah.
Dodatne zahteve sistemskega operaterja po dobavi jalove moči proizvodne enote v omrežje so prikazane v naslednjem grafičnem prikazu:
2.3.6 Odklop proizvodne enote od prenosnega omrežja
33. člen
Proizvodna enota mora biti načrtovana in grajena tako, da omogoča obratovanje v frekvenčnem območju med 47,5 Hz in 51,5 Hz. V primeru večjega odstopanja frekvence mora ostati proizvodna enota priključena na omrežje v naslednjih časovnih periodah:
– za frekvenco med 47,5–48,0 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 10 minut,
– za frekvenco med 48,0–48,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 20 minut,
– za frekvenco med 48,5–49,0 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 1 uro,
– za frekvenco med 49,0–50,5 Hz mora proizvodna enota trajno obratovati,
– za frekvenco med 50,5–51,5 Hz mora proizvodna enota obratovati vsaj 1 uro.
34. člen
V primeru, ko doseže napetost
35. člen
Sistemski operater določi ostale pogoje, pri katerih je potrebno proizvodno enoto izklopiti iz prenosnega omrežja.
2.3.7 Obratovanje proizvodnih enot ob motnjah v sistemu
36. člen
Proizvajalec je dolžan sistemskemu operaterju posredovati karakteristike bloka generator-transformator zaradi stabilnosti in skupnega vpliva regulacije turbine in generatorja.
Zaščita vodov mora dovolj hitro izločiti kratke stike blizu elektrarne, ki bi lahko vodili do nestabilnosti in odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja. V takih primerih se lastna raba ne sme avtomatsko preklopiti na rezervno napajanje. Proizvodna enota se ne sme odklopiti od prenosnega omrežja, če napetost na visokonapetostni strani transformatorja generatorja presega mejno krivuljo, kot je prikazana v naslednjem grafičnem prikazu:
37. člen
Kratek stik daleč od elektrarne ne sme povzročiti preklopa lastne rabe proizvodne enote, niti odklopa proizvodne enote od prenosnega omrežja vsaj do konca delovanja zaščite, definirane v selektivnem načrtu do 5 sekund.
38. člen
Sistemski operater lahko po potrebi zahteva, da je generator opremljen z napravami za dušenje nihanj v omrežju. Cilja teh ukrepov sta zagotovitev statične stabilnosti v vsaki obratovalni točki generatorja in stabilno delovanje. Proizvajalec in sistemski operater uskladita karakteristike turbinskih regulatorjev in regulatorjev vzbujanja generatorja, ki vplivajo na stabilnost. Regulacija turbine ali generatorja ne sme povzročati nihanj moči ali napetosti.
39. člen
Pri načrtovanju proizvodnje posamezne proizvodne enote je proizvajalec dolžan zagotoviti zanesljiv preklop na lastno rabo neodvisno od obratovalne točke generatorja. Pri motnjah v omrežju, ko se proizvodna enota odklopi od omrežja, mora biti zagotovljena zanesljivost preklopa na lastno rabo v skladu z dogovorjeno zaščitno shemo.
Proizvodna enota mora biti sposobna obratovati samo na lastni rabi vsaj 3 ure.
40. člen
Proizvajalec zagotovi zmožnost otočnega obratovanja, če zaradi pogojev v omrežju tako zahteva sistemski operater. Avtomat za preklop proizvodne enote mora zanesljivo omogočiti preklop iz obratovanja na lastni rabi na breme, ki presega moč lastne rabe in preklop na lastno rabo proizvodne enote. Če sistemski operater zahteva, mora takšno otočno obratovanje trajati več ur. Kadar proizvodna enota obratuje na lastni rabi ali z zmanjšano obremenitvijo, mora biti sposobna prenesti nenadno priključitev bremena med 5% in 10% njene nazivne moči.
41. člen
Sistemski operater lahko zaradi razmer v omrežju od proizvajalca zahteva obvezno sposobnost zagona proizvodne enote brez zunanjega napajanja.
2.3.8 Preverjanje izpolnjevanja pogojev za priključitev
42. člen
Sistemski operater v pogodbi o priključitvi proizvodne enote določi način preverjanja izpolnjevanja pogojev za priključitev.
43. člen
Občasni testi zajemajo preverjanje karakteristik, ki jih določa pogodba o priključitvi agregata in se jih ne da testirati med obratovanjem proizvodne enote. Obseg in pogostost periodičnih testov sta določeni v pogodbi o priključitvi proizvajalca na prenosno omrežje. Na zahtevo sistemskega operaterja proizvajalec predloži oziroma drugače dokaže karakteristike ali parametre, določene s pogodbo o priključitvi.
2.4 Ukrepi pri spremembah v prenosnem ali uporabnikovem omrežju
44. člen
Sistemski operater in uporabnik se pravočasno medsebojno obveščata o naravi, obsegu in trajanju sprememb, ki presegajo pogodbene okvire priključka na prenosno omrežje.
45. člen
Sistemski operater analizira vplive sprememb na obratovanje EES, na njegovo zanesljivost in kvaliteto napetosti ter izvaja zaščitne ukrepe v skladu z določili SONPO. Sistemskim operater presodi in po potrebi zahteva izvedbo meritev za preverjanje pravilnega obratovanja priključenih EEN uporabnika omrežja. To velja tudi v primeru sprememb v omrežju ali priključitve novega odjemalca v omrežje sistemskega operaterja sosednjega omrežja, kar sistemski operater uskladi s sistemskim operaterjem sosednjega omrežja.
2.5 Stroški tehničnih ukrepov za priključitev novih proizvajalcev na prenosno omrežje
46. člen
Sistemski operater in novi proizvajalec, ki se želi priključiti na prenosno omrežje, s pogodbo o priključitvi, ki ureja vsa medsebojna razmerja v zvezi z izvedbo priključka, premoženjska vprašanja v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, določita tudi tehnične ukrepe na strani prenosnega omrežja, potrebne za priključitev, in dogovorita njihovo plačilo. Enako velja za obstoječega proizvajalca, ki načrtuje izgradnjo novih enot ali spreminja karakteristike obstoječih proizvodnih enot v takšni meri, da mora za to pridobiti novo soglasje za priključitev skladno z 10. členom in 14. členom teh navodil.
3 STORITEV PRENOSA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA
47. člen
Storitev prenosa električne energije po prenosnem omrežju obsega pridobitev pravice uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti (v nadaljevanju: PUČPZ), prijavo čezmejnega prenosa, odobritev dostopa do prenosnega omrežja, prevzem električne energije od dobavitelja na prevzemnem mestu, predajo električne energije prevzemniku na predajnem mestu.
Vrste storitve prenosa električne energije so:
– notranji prenos (prevzemno in predajno mesto sta znotraj regulacijskega območja sistemskega operaterja),
– dobava oziroma izvoz (prevzemno mesto je znotraj, predajno mesto pa je izven regulacijskega območja sistemskega operaterja),
– pridobitev oziroma uvoz (prevzemno mesto je izven, predajno mesto pa je znotraj regulacijskega območja sistemskega operaterja),
– tranzit (prevzemno in predajno mesto sta v različnih regulacijskih območjih in hkrati izven regulacijskega območja sistemskega operaterja).
Pridobitev oziroma uvoz, dobava oziroma izvoz in tranzit električne energije so čezmejni prenosi električne energije. Dostop do slovenskega prenosnega omrežja za čezmejne prenose električne energije odobri sistemski operater na podlagi predhodno pridobljene PUČPZ.
Prijava dostopa do slovenskega prenosnega omrežja za izvedbo tranzita električne energije se izvaja ločeno v dveh delih, in sicer v prijavi dostopa za uvoz in prijavi dostopa za izvoz iste količine električne energije na dveh različnih mejah s sosednjimi regulacijskimi območji.
48. člen
Dostop do prenosnega omrežja uporabnik uveljavlja s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja.
Uporabnik in sistemski operater skleneta pogodbo o dostopu do prenosnega omrežja na osnovi odobrenega dostopa in na osnovi pri organizatorju trga z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: organizator trga) evidentiranih pogodb.
Z odobrenim dostopom do prenosnega omrežja je uporabniku omogočena storitev želenega prenosa električne energije v določeni količini električne energije, ob določenem času in v določeni smeri.
3.1 Relacije med odgovornim bilančne skupine in sistemskim operaterjem
49. člen
Odgovorni bilančne skupine ureja relacije za vse člane svoje bilančne skupine do sistemskega operaterja v zvezi s prijavo pogodbenih in obratovalnih voznih redov.
50. člen
Odgovorni bilančne skupine mora zagotoviti 24-urno dežurstvo, s katerim sistemskemu operaterju zagotavlja neprekinjeno dostopnost v primeru morebitnih obratovalnih posegov na prenosnem omrežju R Slovenije ali na prenosnih omrežjih sosednjih elektroenergetskih sistemov.
51. člen
Odgovorni bilančne skupine in sistemski operater si izmenjata kontaktne podatke oseb, odgovornih za vozne rede, intra-day spremembe ter ostalo medsebojno komunikacijo.
52. člen
Sistemski operater bo definiral prevzemno predajna mesta na prenosnem omrežju za katera mu mora odgovorni bilančne skupine najavljati napoved proizvodnje in odjema ter morebitne korekcije prvotne napovedi. Prevzemno predajna mesta na katera se nanašajo zahteve predhodnega stavka so:
– predajna mesta proizvodnje,
– prevzemna mesta neposrednih odjemalcev.
Po potrebi lahko sistemski operater zaradi obratovalnih potreb navede dodatna prevzemno predajna mesta, za katera mu mora odgovorni bilančne skupine napovedovati proizvodnjo in odjem.
53. člen
Odgovorni bilančne skupine mora sistemskemu operaterju najaviti morebitna večja pričakovana odstopanja.
54. člen
Odgovorni bilančne skupine najavlja dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti za vse člane bilančne skupine.
55. člen
V okviru tehničnih možnosti mora odgovorni bilančne skupine upoštevati zahteve po spremembi proizvodnje ali odjema, ki izhajajo iz obratovalnih težav v realnem času.
56. člen
Vetrne elektrarne morajo biti vključene v bilančno skupino, v kateri predstavljajo do 10% celotne inštalirane moči bilančne skupine, oziroma mora lastnik vetrne elektrarne v obratovanju zagotavljati faktor pokritosti najmanj 0,6. Faktor pokritosti predstavlja delež rezerve z največjim časom aktiviranja 15 minut.
57. člen
Odgovorni bilančne skupine je dolžan pisno sporočiti sistemskemu operaterju spremembo svojega statusa (ime, naziv in prebivališče / sedež) najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi. Administrativne spremembe se lahko po potrebi vnesejo v obstoječo obratovalno pogodbo med odgovornim bilančne skupine in sistemskim operaterjem.
3.2 Pridobitev pravice uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti
58. člen
Sistemski operater ob upoštevanju meril zagotavljanja zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja določa količine ČPZ skladno s predpisi in smernicami Evropske unije. Količine ČPZ za posamezne meje morajo biti usklajene s sosednjimi sistemskimi operaterji.
59. člen
Pravila netiranja za posamezne meje, na katerih je v dogovoru s sosednjim sistemskim operaterjem možno netiranje, so sestavni del Priloge XVI teh pravil. Sistemski operater pravila predhodno uskladi s sistemskim operaterjem sosednjega prenosnega omrežja.
3.3 Prijava prenosa
60. člen
Odgovorni bilančne skupine sestavi okvirni obratovalni vozni red svoje bilančne skupine, ki vsebuje:
– proizvodnjo in porabo bilančne skupine po posameznih prevzemno-predajnih mestih znotraj bilančne skupine, ki jih določi sistemski operater,
– posamezne čezmejne posle članov bilančne skupine.
3.3.1 Prijavljanje dostopov do prenosnega omrežja
61. člen
Organizator trga sistemskemu operaterju dnevno posreduje vozne rede in ostale podatke, ki se nanašajo na prevzem in oddajo električne energije bilančnih skupin. Rok za posredovanje podatkov je naveden v prilogi XVI teh pravil.
62. člen
Odgovorni bilančne skupine na podlagi predhodno pridobljenih PUČPZ sistemskemu operaterju skladno s prilogo XVI teh pravil posreduje elektronsko vlogo za odobritev dostopa.
63. člen
Sistemski operater preveri usklajenost voznih redov za posamezne meje s sosednjimi sistemskimi operaterji. V procesu usklajevanja voznih redov s sosednjimi sistemskimi operaterji se za odpravo neusklajenosti upošteva nižja vrednost ČPZ v določeni smeri. Sistemski operater po dokončni uskladitvi potrdi dostope.
64. člen
Kolikor odobritev dostopa ogroža varno delovanje EES lahko sistemski operater dostop delno ali v celoti zavrne. Pravila in kriteriji so zapisani v Pravilih dodeljevanja ČPZ, ki jih sprejme sistemski operater. O zavrnitvi obvesti odgovornega bilančne skupine.
3.3.2 Omejevanje čezmejnih prenosov električne energije
65. člen
Sistemski operater ima pravico deloma ali v celoti omejiti čezmejne prenose električne energije v naslednjih primerih:
– ko sistemski operater sosednje države uvede ukrepe za omejevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti,
– v primeru tehničnih ali obratovalnih omejitev v prenosnem omrežju, ko so tržne metode reševanja prezasedenosti že izčrpane,
– v primeru nastopa višje sile.
Sistemski operater v primeru omejevanja čezmejnih prenosov električne energije v čim krajšem času obvesti nosilce čezmejnih poslov o datumu, trajanju in obsegu omejevanja njihovih čezmejnih prenosov električne energije.
66. člen
V primeru uvedbe omejitev čezmejnih prenosov električne energije poteka omejevanje po naslednjem vrstnem redu:
– najprej se omeji čezmejne prenose električne energije, ki so bili odobreni na osnovi dnevno dodeljenih PUČPZ,
– če so potrebne nadaljnje omejitve, se omeji čezmejne prenose električne energije, ki so bili odobreni na osnovi tedensko dodeljenih PUČPZ,
– če so potrebne nadaljnje omejitve uporabe, se omeji čezmejne prenose električne energije, ki so bili odobreni na osnovi mesečno dodeljenih PUČPZ,
– če so potrebne nadaljnje omejitve uporabe, se omeji čezmejne prenose električne energije, ki so bili odobreni na osnovi letno dodeljenih PUČPZ.
Za čas in višino omejitve čezmejnih prenosov električne energije se PUČPZ ne plačajo, razen ko je vzrok omejevanja višja sila.
4 OBRATOVANJE EES
67. člen
Sistemski operater je v skladu z energetsko zakonodajo zadolžen za zanesljivo oskrbo z električno energijo, ki jo izvaja z zagotavljanjem sigurnega obratovanja EES. V ta namen sistemski operater zakupi ustrezne količine sistemskih storitev ter načrtuje in operativno vodi obratovanje EES.
4.1 Sistemske storitve
68. člen
Sistemski operater pri vodenju EES uporablja naslednje sistemske storitve:
– regulacijo frekvence in moči,
– regulacijo napetosti,
– pokrivanje odstopanj dejanskih izmenjav regulacijskega območja od načrtovanih vrednosti,
– zagon agregata brez zunanjega napajanja,
– pokrivanje tehničnih izgub, ki nastanejo v prenosnem omrežju,
– razbremenjevanje omrežja.
Sistemski operater zagotovi sistemske storitve:
– z nakupom na domačem ali tujem trgu,
– z angažiranjem objekta, ki je v organizacijski sestavi sistemskega operaterja,
– z obveznim sodelovanjem uporabnikov omrežja.
Sistemski operater je dolžan pri zagotavljanju sistemskih storitev ravnati kot dober gospodar po kriteriju minimalnih stroškov ob upoštevanju zadostnih tehničnih pogojev ter skladno z aktom Agencije o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja.
69. člen
Stroške za sistemske storitve nosijo uporabniki elektroenergetskih omrežij v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
4.1.1 Regulacija frekvence in moči
70. člen
Sistemski operater v vsakem trenutku v elektroenergetskem sistemu razpolaga z zadostno rotirajočo rezervo moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence ter s terciarno rezervo moči.
Sistemski operater zagotavlja zanesljiv prenos angažirane rezerve delovne moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence ter terciarne rezerve moči. Pri tem mora rezerva za sekundarno regulacijo frekvence nadomestiti rezervo za primarno regulacijo frekvence. Sistemski operater s terciarno rezervo moči in z uporabo izravnalne energije sprosti obseg rezerve moči za sekundarno regulacijo v skladu s pravili UCTE.
4.1.1.1 Primarna regulacija frekvence
71. člen
Sistemski operater zagotovi moč za odpravo neravnotežja med trenutno proizvodnjo in porabo električne energije v interkonekcijskem sistemu, kot je določeno v prilogi I teh navodil.
Proizvajalec, priključen na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežje, je dolžan z vsemi svojimi agregati sodelovati v primarni regulaciji frekvence v skladu s prilogo I teh navodil. Na osnovi strokovnih ugotovitev, da je za določeni agregat takšna nastavitev turbinskega regulatorja neustrezna ali neizvedljiva, se lahko sistemski operater in proizvajalec sporazumeta o ustreznejši nastavitvi, pri čemer turbinski regulator v nobenem primeru ne sme biti blokiran oziroma imeti nastavljeno preveliko območje neobčutljivosti.
Proizvajalec sistemskemu operaterju posreduje podatke o stanju in nastavitvah turbinskih regulatorjev, za vse spremembe pa pridobi soglasje sistemskega operaterja.
Sistemski operater ima pravico preverjati stanje in nastavitve turbinskega regulatorja ter izvajati preskuse o delovanju regulacije.
4.1.1.2 Sekundarna regulacija frekvence
72. člen
Sistemski operater določi višino potrebne rezerve moči za sekundarno regulacijo na način, kot je določeno v prilogi II teh navodil.
73. člen
Sistemski operater ima v okviru zagotavljanja sistemskih storitev od proizvajalca, ki je tehnološko ustrezno opremljen, pravico zahtevati njegovo sodelovanje v sekundarni regulaciji frekvence.
Proizvajalec ponudi regulacijski obseg moči za sekundarno regulacijo frekvence v obe smeri: navzgor in navzdol.
Sistemski operater z izbranim ponudnikom sklene pogodbo o zagotavljanju rezerve moči za sekundarno regulacijo, v kateri so določene tudi tehnične karakteristike, ki jih mora dosegati izvajalec sekundarne regulacije frekvence.
Dobavitelj rezerve moči za sekundarno regulacijo je sistemskega operaterja dolžan dnevno obveščati o stanju svojih regulacijskih enot in do 10. ure predhodnega dne posredovati plan rezerve moči za sekundarno regulacijo frekvence.
74. člen
Sistemski operater periodično preverja sposobnost delovanja proizvodnih enot v sekundarni regulaciji in sproti nadzira njihovo sodelovanje v sekundarni regulaciji.
4.1.1.3 Terciarna regulacija
75. člen
Sistemski operater zagotavlja terciarno rezervo moči, s katero mora pokriti izpad največjega obratujočega agregata v regulacijskem območju. Terciarna rezerva moči mora biti v polnem obsegu aktivirana v 15 minutah po dani zahtevi.
76. člen
Rezerva moči za terciarno regulacijo se glede na uporabnost deli na:
– terciarno rezervo za izravnavo odstopanj v vsakdanjem obratovanju in
– terciarno rezervo moči za izredne obratovalne dogodke.
Terciarna rezerva moči za izravnavo odstopanj v vsakdanjem obratovanju se praviloma uporablja za pokrivanje nepredvidenih manjših odstopanj od voznega reda, lahko pa tudi za nadomestitev manjkajoče energije v primeru izpadov.
Terciarna rezerva moči za izredne obratovalne dogodke se uporablja izključno ob izpadih večjih proizvodnih enot v sistemu ali v primeru kriznega stanja.
77. člen
Sistemski operater predpiše tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik terciarne rezerve, predvsem obseg rezerve, trajanje, čas aktiviranja in ostala dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje svojo zmožnost (sposobnost) zanesljive dobave rezerve.
Sistemski operater z izbranim izvajalcem sklene pogodbo o zagotavljanju rezerve moči za terciarno regulacijo, v kateri so določene tudi tehnične karakteristike, ki jih mora dosegati izvajalec terciarne regulacije.
Za regulacijske enote znotraj regulacijskega območja dobavitelj rezerve moči sistemskega operaterja dnevno obvešča o stanju svojih regulacijskih enot in do 10. ure predhodnega dne posreduje plan rezerve moči za terciarno regulacijo.
78. člen
Če sistemski operater v določenem trenutku ne more zagotoviti dovolj terciarne rezerve, jo lahko zagotovi na podlagi Uredbe o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (v nadaljnjem besedilu: Uredba o omejevanju obtežb).
4.1.1.4 Zahteve za spremljanje kvalitete in upoštevanja pravil pri regulaciji frekvence
79. člen
Za nadzor kvalitete regulacije sistemski operater stalno preučuje in vrednoti razmere v sistemu v primerih izpada proizvodnje ali porabe, ki presegajo 100 MW. Pri tem upošteva naslednje podatke:
– mesto izpada,
– datum in čas izpada,
– višina izpadle moči proizvodnje ali porabe in
– vrsta motnje.
Meritve frekvence in moči izmenjave potekajo istočasno in so časovno sinhronizirane.
80. člen
Sistemski operater preverja kvaliteto regulacije z meritvijo in oceno parametrov pri večjih regulacijskih odstopanjih, npr. v primeru izpada proizvodnje ali porabe, ki presega 600 MW.
Podatke, potrebne za analiziranje dogodkov, sistemski operater posreduje sistemskim operaterjem drugih EES, članov UCTE, če le-ti to zahtevajo.
4.1.2 Regulacija napetosti
81. člen
Sistemski operater zagotavlja zadosten obseg proizvodnje jalovih moči na enotah z ustreznimi karakteristikami, ki imajo zmožnost regulacije oziroma preklapljanja, da se v zadostni meri zagotovi upoštevanje predpisanih mejnih vrednosti in dogovorjenih obratovalnih napetostnih nivojev, navedenih v prilogi III teh navodil.
Pri vzdrževanju napetosti v prenosnem omrežju sodelujejo elektrarne, odjemalci, omrežje in v primeru povezanih sistemov tudi mejni deli sosednjih EES. Koordinacijo regulacije napetosti izvaja sistemski operater, pri čemer mora zagotavljati minimalne pretoke jalovih moči po omrežju.
Vsaka proizvodna enota, ki je priključena in obratuje na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežju, mora sistemskemu operaterju nuditi regulacijo napetosti.
82. člen
Proizvodna enota iz prejšnjega člena mora biti s svojim regulatorjem napetosti sposobna za obratovanje v regulaciji napetosti. Nastavitve regulatorjev napetosti morajo biti skladne s tehničnimi možnostmi in z zahtevami sistemskega operaterja, ki so določene v prilogi III teh navodil.
V pogodbi o zagotavljanju sistemskih storitev se določi višina nadomestila za sodelovanje v regulaciji napetosti.
Sistemski operater ima pravico preverjati stanje in nastavitve regulatorja napetosti ter izvajati preskuse o delovanju regulacije.
83. člen
Pri odjemalcu, ki je priključen na prenosno omrežje in pri katerem ni mogoče prilagoditi obstoječih naprav (transformatorjev) za dolgotrajno obratovanje blizu priporočene napetosti 121 kV, se sistemski operater in odjemalec dogovorita o tehnično sprejemljivih rešitvah v dobro obeh partnerjev.
84. člen
Prekomerna prevzeta jalova energija se ugotavlja in plačuje v skladu z aktom agencije iz tretjega odstavka 68. člena teh navodil.
4.1.3 Izravnavanje odstopanj dejanskih izmenjav od načrtovanih vrednosti
85. člen
V primeru pričakovanega večjega odstopanja od potrjenega voznega reda odgovorni bilančne skupine sistemskemu operaterju v najkrajšem možnem času dostavi spremenjen vozni red. Za večje odstopanje se šteje:
– odstopanje vsote najavljene proizvodnje in odjema večje od +/- 5% ali
– odstopanja za določena prevzemno-predajna mesta, ki so večja od +/- 10%. Seznam teh prevzemno-predajnih mest določi sistemski operater.
86. člen
Sistemski operater poleg koriščenja sekundarne regulacijske rezerve izravnava odstopanja v omrežju:
– z nakupom ali prodajo električne energije na izravnalnem trgu,
– z nakupom ali prodajo električne energije doma ali v tujini oziroma,
– z aktiviranjem zakupljene terciarne rezerve moči za izravnavo odstopanj v vsakdanjem obratovanju.
Obračunski interval je ena (1) ura.
87. člen
V primeru, da sistemski operater odstopanj v skladu s 86. členom teh navodil ne more izravnati, lahko:
– zahteva znižanje odjema na odjemnih mestih, kjer odstopanje nastaja, oziroma
– v primeru viškov električne energije zahteva zaustavitev proizvodnih enot domačih proizvajalcev.
V primeru neizpolnjevanja zahtev, navedenih v prvem odstavku tega člena, ima sistemski operater pravico prekiniti prenos električne energije.
88. člen
Strošek izravnave odstopanj se uporabniku omrežja zaračuna v skladu s pravili o načinu obračunavanja odstopanj oddaje ali odjema električne energije od potrjenih voznih redov.
4.1.4 Zagon agregatov brez zunanjega napajanja
89. člen
Sistemski operater si zagotovi agregate, ki se lahko v primeru razpada EES zaženejo s pomočjo lastnih napetostnih virov brez napetosti omrežja. Takšen agregat mora biti sposoben za obratovanje na lastni rabi do vzpostavitve stabilnega obratovanja lokalno oblikovanega elektroenergetskega otoka.
90. člen
Sistemski operater periodično preverja sposobnost agregatov, ki nudijo sistemsko storitev zagon agregatov brez zunanjega napajanja.
91. člen
Sistemski operater z izbranim proizvajalcem sklene pogodbo o zagotavljanju storitve zagon agregata brez zunanjega napajanja, s katero so določene tudi tehnične karakteristike, ki jih mora dosegati proizvajalec.
Tarifa za tovrstno sistemsko storitev je določena v pogodbi o sistemskih storitvah, sklenjeni med sistemskim operaterjem in ponudnikom storitve.
Kolikor sistemski operater ne pridobi zadostnih ponudb, lahko tovrstno storitev zahteva od izbranega proizvajalca.
4.1.5 Pokrivanje izgub električne energije v prenosnem omrežju
92. člen
Sistemski operater je dolžan kupiti potrebno električno energijo za pokrivanje izgub v prenosnem omrežju.
Sistemski operater pri nakupu električne energije za potrebe pokrivanja izgub prenosnega omrežja upošteva ekonomske in tehnične kriterije.
4.1.6 Upravljanje pretokov moči v prenosnem omrežju
93. člen
Sistemski operater upravlja pretoke moči v prenosnem omrežju in s tem odpravlja kršitve n-1 kriterija v prenosnem omrežju z naslednjimi ukrepi:
– spremembo topologije omrežja,
– spremembo odjema in razporeditve proizvodnje v domačem EES ali s čezmejnim prerazporejanjem odjema in proizodnje v sodelovanju s sosednjimi sistemskimi operaterji,
– principi countertrade,
– znižanjem ali prekinitvijo čezmejnih prenosov električne energije, ki vplivajo na kršitve sigurnostnih kriterijev v prenosnem omrežju.
V primeru neizpolnjenega n-1 sigurnostnega kriterija v EES ima sistemski operater pravico od proizvajalca zahtevati spremembo obremenitve po posameznih prevzemno-predajnih mestih. Zahtevo je proizvajalec dolžan izvesti. V primeru, da sistemski operater kršitev n-1 kriterija ne more odpraviti s spremembo proizvodnje ali porabe v domačem EES ali s čezmejnim prerazporejanjem proizvodnje in porabe v sodelovanju s sosednjimi sistemskimi operaterji, sistemski operater zniža ali prekine tiste prenose električne energije, ki vplivajo na kršitve n-1 sigurnostnega kriterija v prenosnem omrežju.
94. člen
Ukrepe iz prejšnjega člena je uporabnik prenosnega omrežja dolžan izvesti v zahtevanem času, v nasprotnem primeru mu sistemski operater zaračuna nastale stroške.
4.1.7 Razbremenjevanje omrežja
95. člen
Razbremenjevanje omrežja izvaja sistemski operater v skladu s predpisi, ki urejajo omejevanje obtežb. Stopnje razbremenjevanja so podane v spodnji tabeli.
+---------------+----------------+-----------------------------+
|    Stopnja    | Frekvenca / Hz |            Ukrep            |
+---------------+----------------+-----------------------------+
|      I.       |      49,0      |10% znižanje obremenitve     |
+---------------+----------------+-----------------------------+
|      II.      |      48,8      |dodatno 15% znižanje         |
|               |                |obremenitve                  |
+---------------+----------------+-----------------------------+
|     III.      |      48,4      |dodatno 15% znižanje         |
|               |                |obremenitve                  |
+---------------+----------------+-----------------------------+
|      IV.      |      48,0      |dodatno 15% znižanje         |
|               |                |obremenitve                  |
+---------------+----------------+-----------------------------+
Tabela: Stopnje podfrekvenčnega razbremenjevanja EES
96. člen
Odjemalec, priključen na prenosno omrežje, in sistemski operater distribucijskega omrežja mora vgraditi in aktivirati releje za podfrekvenčno razbremenjevanje na vsa priključna mesta na prenosnem omrežju oziroma na ustrezne SN izvode v skladu s tabelo iz prejšnjega člena in o nastavitvah ter vseh spremembah nastavitev obvestiti sistemskega operaterja.
Za potrebe vzpostavljanja in zagotavljanja otočnega obratovanja lahko s soglasjem sistemskega operaterja podfrekvenčno razbremenjevanje na posameznem priključnem mestu odstopa od navedenih zahtev.
97. člen
Sistemski operater si za namene učinkovitega omejevanja motenj zagotovi možnost ročnega daljinskega razbremenjevanja. Sistemski operaterji distribucijskega omrežja in neposredni odjemalci morajo v ta namen sistemskemu operaterju omogočiti daljinsko krmiljenje vseh odklopnikov, ki sodelujejo v podfrekvenčni shemi razbremenjevanja.
98. člen
Sistemski operater lahko na podlagi pravilnikov, standardov ali strokovnih analiz od odjemalca, priključenega na prenosno omrežje, zahteva določeno dodatno moč za podfrekvenčno razbremenjevanje in vgradnjo naprav za sistem razbremenjevanja po kriteriju hitrosti padanja frekvence (df/dt). V ta namen sklene z odjemalcem pogodbo in poda tehnične zahteve za opremo.
99. člen
V času izvajanja omejevanja vodi sistemski operater evidenco in nadzor nad učinki omejevanja po posameznih odjemnih mestih.
100. člen
Center vodenja mora biti opremljen z napravami za neprekinjeno oskrbo z električno energijo.
Stikališče mora biti opremljeno z napravami rezervnega napajanja in s sistemom neprekinjenega napajanja, ki napajajo postroje za vodenje omrežja, kot so krmiljenje, zaščitne naprave, informacijska tehnika.
4.2 Kvaliteta storitev sistemskega operaterja
101. člen
Sistemski operater je dolžan uporabniku zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno–predajnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije v teh navodilih in v skladu s stanjem tehnike.
Uporabnik in sistemski operater lahko skleneta pogodbo o kakovosti električne energije, s katero se dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve, kot npr. rezervno napajanje, ter način preverjanja kakovosti električne energije. Sistemski operater izvod pogodbe o kakovosti električne energije, sklenjene z uporabnikom, posreduje Agenciji.
Kakovost električne napetosti mora ustrezati zahtevam iz 104. člena teh navodil. Sistemski operater uporabniku na njegovo zahtevo izda izjavo o kakovosti električne napetosti.
Izjavi o kakovosti električne napetosti sta:
1. izjava o skladnosti kakovosti napetosti, ko so na prevzemno–predajnem mestu izpolnjene zahteve o kakovosti električne energije po teh navodilih;
2. izjava o neskladnosti kakovosti napetosti, ko je kakovost na prevzemno–predajnem mestu izven zahtevanih meja teh navodil, kar sistemski operater dokumentira s priloženim tehničnim poročilom, ki vsebuje tudi opozorilo o vplivih na uporabnikove naprave in njihovo obratovanje, ogroženost funkcionalne varnosti, ogroženost varnosti in opozorilo o vplivih na živo in neživo naravo.
102. člen
Če uporabnik oporeka kakovosti električne napetosti, mora sistemski operater ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezultate predati uporabniku skupaj z izjavo o kakovosti napetosti po določilih teh navodil. Če sistemski operater izda izjavo o skladnosti kakovosti električne energije, nosi stroške meritev uporabnik.
Če se uporabnik z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške oziroma o tem obvesti pristojno inšpekcijo. Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati stanju tehnike in morajo biti v skladu z določili predpisov s področja akreditacije in predpisov o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti.
103. člen
Sistemski operater v roku osem dni preveri pripombo uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga o svojih ugotovitvah pisno obvesti.
104. člen
Sistemski operater je v okviru sistemskih storitev zadolžen za regulacijo frekvence in mora uporabnikom zagotavljati napetost v mejah, predpisanih v prilogi III teh navodil.
Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se smiselno uporablja slovenski standard SIST EN 50160.
105. člen
Kolikor se z uporabnikom drugače ne dogovorita, sistemski operater zagotovi, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu, ne preseže dovoljenega skupnega števila in trajanja prekinitev izraženega v urah in minutah, za VN omrežje, navedenega v prilogi XVIII teh navodil.
Sistemski operater je odgovoren, da načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na omrežju tako, da skupna vsota skupnih letnih vsot prekinitev dobave in odjema v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih vrednosti po določilih prejšnjega odstavka tega člena.
Agencija v skladu s pooblastili, določenimi v EZ, spremlja izpolnjevanje obveznosti sistemskega operaterja iz tega člena.
Določila tega člena se ne nanašajo na tiste prekinitve, ki jih je povzročil uporabnik sam in ki nastanejo zaradi višje sile.
106. člen
Naloge sistemskega operaterja so:
– vzpostavitev sistema za zajemanje in shranjevanje podatkov o prekinitvah dobave in odjema električne energije v skladu z določili teh navodil na celotnem prenosnem omrežju za vsa prevzemno-predajna mesta;
– vzpostavitev stalnega spremljanja – monitoringa kakovosti napetosti v skladu s temi navodili na zbiralkah VN/VN in VN/SN razdelilnih transformatorskih postaj, na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem in na točkah povezav prenosnega omrežja s sosednjimi sistemi (interkonekcija) ter periodičnega preverjanja stanja kakovosti električne energije;
– izdelava letnih analiz nivoja motenj v skladu z določili teh navodil, določitev njihovega trenda, izdelava primerjave z nivojem načrtovanja za posamezne dele omrežja in posredovanje analiz izvajalcem distribucije električne energije, Agenciji ter uporabnikom;
– izdelava in hranjenje tehnične dokumentacije v zvezi z izdajo izjav o skladnosti kakovosti električne energije, na podlagi katere je mogoč vpogled v preteklo desetletno obdobje.
107. člen
Sistemski operater ima pravico preverjati ali so elektroenergetski objekti uporabnika projektirani in izvedeni po predpisih, standardih in pogojih iz soglasja za priključitev tako, da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije ter pri ravnanju z električnimi aparati. Sistemski operater ima pravico preverjati, ali je notranji priključek uporabnika v brezhibnem tehničnem stanju.
Sistemski operater ugotavlja motnje, ki jih drugemu uporabniku prenosnega omrežja s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzroča uporabnik, priključen na prenosno omrežje, na katerem sistemski operater izvaja javno službo. Uporabnik prenosnega omrežja v informacijski sistem, katerega upravlja sistemski operater, beleži obratovalne podatke na svojih EEN. Na podlagi teh podatkov sistemski operater izdela letno statistično sporočilo.
Sistemski operater od uporabnika zahteva odpravo motenj, če te prekoračijo vrednosti, določene s temi navodili.
108. člen
Uporabnik je dolžan sistemskega operaterja nemudoma obvestiti o okvarah na svojih EEN, zlasti o okvarah, ki lahko povzročijo motnje v prenosnem omrežju ali ogrozijo varnost ljudi in premoženja.
4.3 Zaščitni sistemi v EES
109. člen
Sistemski operater nadzira in koordinira delovanje zaščitnih sistemov vseh EEN v prenosnem omrežju preko svojega nadzornega sistema.
Sistemski operater določa gospodarne izbire zaščitne opreme na prenosnem omrežju glede tehnološke združljivosti, tipizacije, programske združljivosti, zanesljivosti in kakovosti.
110. člen
Uporabnik, ki je priključen na prenosno omrežje, je sistemskemu operaterju v realnem času dolžan zagotoviti prenos podatkov o delovanju njegovih zaščitnih sistemov, ki so pomembni za delovanje prenosnega omrežja, in ki jih sistemski operater predpiše v pogodbi o priključitvi uporabnika na prenosno omrežje.
Sistemski operater in uporabnik si izmenjujeta informacije ob nastanku večje havarije, nepravilnega delovanja zaščite in podatke, potrebne za analizo motenj in izpadov.
111. člen
Odgovornosti in naloge sistemskega operaterja so naslednje:
– odgovoren je za izvajanje rednih in izrednih pregledov ter preizkušanj zaščitnih sistemov prenosnega omrežja pri uporabnikih za zaščitne sisteme v funkciji prenosnega sistema,
– uporabniku posreduje zahteve za spremembe zaščitnih sistemov in nastavitve parametrov, ki so potrebne za izboljšanje obratovanja EES,
– uporabniku posreduje zahteve za spremembo ozemljitve zvezdišč transformatorjev.
112. člen
Uporabnik za vsako želeno spremembo na zaščitnem sistemu svojih EEN predhodno pridobi soglasje sistemskega operaterja.
4.4 Načrtovanje obratovanja EES
113. člen
Sistemski operater z načrtovanjem obratovanja EES omogoča obvladovanje kratko in srednje trajajočih dogodkov, kot so spremembe obratovalnih stanj EEN prenosnega omrežja in proizvodnih enot, ki so priključene na prenosno omrežje, zaradi servisnih in vzdrževalnih del ter odprave okvar na teh napravah oziroma njihovi opremi. K omenjenim dogodkom spadajo tudi spremembe obratovalnih stanj EEN zaradi del v javno korist in zaradi del pri gradnji in rekonstrukciji objektov, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Načrtovanje obratovanja mora ustrezno obvladovati tudi najavljene prenose električne energije, odobrene v okviru načrtovanja vsakodnevnega obratovalnega dogajanja, ter njihove kratkotrajne spremembe. Tako se npr. proizvajalec za uveljavitev občasne utemeljene spremembe angažiranja agregatov ali elektrarn v najkrajšem času uskladi s sistemskim operaterjem in se z njim dogovori o spremenjenem voznem redu.
114. člen
Sistemski operater in uporabnik prenosnega omrežja se morata pravočasno medsebojno obveščati o naravi, obsegu in trajanju sprememb, ki presegajo okvire pogodbe o priključitvi na prenosno omrežje.
115. člen
Sistemski operater ima pravico preverjati ali so elektroenergetski objekti uporabnika projektirani in izvedeni po predpisih, standardih in pogojih iz soglasja za priključitev tako, da ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi električne energije ter pri ravnanju z električnimi aparati. Sistemski operater ima pravico preverjati, ali je notranji priključek uporabnika v brezhibnem tehničnem stanju.
Sistemski operater ugotavlja motnje, ki jih drugemu uporabniku prenosnega omrežja s svojim odjemom ali proizvodnjo električne energije povzroča uporabnik, priključen na prenosno omrežje, na katerem sistemski operater izvaja javno službo.
Sistemski operater in Uporabniki prenosnega omrežja v informacijski sistem, s katerim upravlja sistemski operater, beležijo obratovalne podatke na svojih EEN. Na podlagi teh podatkov sistemski operater izdela letno statistično sporočilo. Kazalci Statističnega poročila so ena od podlag za ustrezne posege na EE napravah-vzdrževanje, posodobitve, rekonstrukcije, širitev in razvoj prenosnega omrežja in EE elementov, priključenih na EES, vse v smislu zanesljive in varne oskrbe z el. energijo. Za tekočo funkcionalnost informacijskega sistema in stalnega nadzora spremljanja in beleženja obratovalnih podatkov na svojih napravah priključenih na EES Slovenije, se ustanovi komisija za obratovalno statistiko in pripravljenost EE naprav. Komisijo tvorijo predstavniki Sistemskega operaterja in Uporabnikov. Sistemski operater od uporabnika zahteva odpravo motenj, če te prekoračijo vrednosti, določene s temi navodili.
4.4.1 Kriterij n-1 pri načrtovanju obratovanja
116. člen
Sistemski operater pri načrtovanju obratovanja upošteva kriterij n-1, skladno z zahtevami iz priloge IV teh navodil, in ustrezno konfigurira prenosno omrežje.
117. člen
Temelj za analize stanja EES za obravnavane časovne intervale so vse odobrene dobave električne energije, vključno s planiranimi rezervami in načrtovanim stanjem omrežja. K stanju omrežja spadajo tudi načrtovani odklopi elementov EES in proizvodnih enot.
118. člen
Sistemski operater se lahko v primerih, ko zaradi konfiguracije omrežja ni mogoče drugače ravnati, s proizvajalcem dogovori za spremembo angažiranja proizvodnje oziroma prekine dobavo električne energije v primerih:
– rednega ali izrednega vzdrževanja,
– pregleda ali remonta,
– preizkusov ali kontrolnih meritev,
– razširitve omrežja.
4.4.2 Načrtovanje del na prenosnem omrežju
119. člen
Lastnik EEN oziroma njegov pooblaščenec (kot so sistemski operater, proizvajalec, sistemski operater distribucijskega omrežja ter odjemalec, priključen na visokonapetostnem nivoju), do 01. 10. tekočega leta izdela predlog letnega plana rednih vzdrževalnih del na elementih prenosnega omrežja za naslednje leto. Sistemski operater v sodelovanju s pooblaščencem lastnika elementov prenosnega omrežja in s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij uskladi plan vzdrževalnih del po določenih časovnih obdobjih na osnovi že prijavljenih in predvidenih prenosnih storitev tako, da se kljub izklopu vzdrževanih elementov ohranja čim višja prenosna zmogljivost omrežja in se pri tem zagotovi sigurnostni kriterij n-1 na tistih delih prenosnega omrežja, kjer je to mogoče.
120. člen
Odgovorna oseba lastnika EEN (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba), naveden v 119. členu teh navodil kot pooblaščenec, mora najaviti vse planirane in izredne izklope na rednih periodičnih sestankih pristojne službe sistemskega operaterja (Služba za vodenje EES) najmanj dva delovna dneva pred predvidenim izklopom, oziroma vsaj 10 dni pred predvidenim izklopom za elemente prenosnega omrežja, katerih izklope je potrebno uskladiti s sistemskimi operaterji sosednjega ali sosednjih prenosnih omrežij. Za odobritev najavljenih izklopov mora odgovorna oseba zaprositi v pisni obliki z depešo.
Odgovorna oseba je dolžna pred oddajo depešne prošnje za izklop EEN predhodno informirati solastnika zaradi morebitnega usklajevanja vzdrževalnih del. Če dela na izklopljeni napravi potekajo istočasno (v istem izklopnem terminu) na več deloviščih, odgovorna oseba določi koordinatorja del.
Odgovorna oseba sistemskega operaterja zaprosi za potrditev predhodno najavljenega izklopa z depešo vsaj 72 ur pred predvidenim izklopom. Pri izrednih izklopih je izjemoma lahko čas za oddajo depeše krajši. Odgovorna oseba sistemskemu operaterju prav tako z depešo sporoči konec odobrenih del in zaprosi za vklop izklopljene naprave, oziroma depešno obvesti sistemskega operaterja o pripravljenosti izklopljene naprave za vklop, ko je operater OCV koordinator stikalnih manipulacij. Za podaljšanje odobrenega izklopa odgovorna oseba zaprositi z depešo, čim ugotovi, da predvidenih del ne bo mogoče izvesti v času odobrenega izklopa.
121. člen
Sistemski operater je predlagan izklop dolžan odobriti oziroma z utemeljitvijo zavrniti depešno najmanj 24 ur pred predlaganim začetkom del, za dela ob vikendih in praznikih pa do 12. ure zadnjega delovnega dne.
Neposredno pred izklopom sistemski operater preveri, ali izklop elementa prenosnega omrežja oziroma EEN ne ogroža izvajanja prenosnih storitev in sigurnosti delovanja prenosnega omrežja ter na osnovi tega preverjanja predhodno odobritev potrdi ali utemeljeno prekliče.
122. člen
O odpovedi odobrenega izklopa je odgovorna oseba pred predvidenim izklopom z depešo dolžna obvestiti sistemskega operaterja.
4.4.3 Načrtovanje del na proizvodnih enotah
123. člen
Proizvodno podjetje v sodelovanju s sistemskim operaterjem vsako leto izdela letni plan zaustavitev proizvodnih enot zaradi rednih vzdrževalnih del. Sistemski operater na osnovi že prijavljenih in predvidenih prenosnih storitev razporedi vzdrževalna dela po določenih časovnih obdobjih tako, da se kljub zaustavitvi zaradi izvajanja vzdrževanja proizvodnih enot ohranja čim višja prenosna zmogljivost omrežja in s tem zagotovi kriterij n-1 na tistih delih prenosnega omrežja, kjer je to mogoče.
124. člen
Proizvodno podjetje sistemskemu operaterju depešno sporoči začetek, konec, prekinitev, podaljšanje ali preložitev načrtovane zaustavitve proizvodne enote. Prestavitev planskega roka zaustavitev z navedbo vzrokov in predlaganim novim terminom proizvodno podjetje z depešo sporoči sistemskemu operaterju vsaj 10 dni pred predvidenim začetkom del oziroma je, če vzroka za prestavitev ni bilo mogoče predvideti, ta rok lahko izjemoma krajši.
Sistemski operater pred začetkom načrtovane zaustavitve preveri, ali zaustavitev proizvodne enote zaradi vzdrževanja ne bo ogrozila sigurnosti obratovanja EES. Na podlagi preverjanja zaustavitev z depešo odobri ali pa proizvodnemu podjetju predlaga prestavitev na nov termin s tehnično utemeljitvijo vzrokov najmanj 72 ur pred predvideno zaustavitvijo. Proizvodno podjetje je dolžno upoštevati zahtevano prestavitev vzdrževanja proizvodne enote in s sistemskim operaterjem določiti nov termin načrtovane zaustavitve.
125. člen
V primeru rednih ali izrednih testiranj na proizvodnih enotah nad 100 MW nazivne moči, ki se izvajajo pri normalni ali zmanjšani obremenitvi in lahko povzročijo izpad proizvodne enote ter s tem ogrozijo zanesljivo obratovanje EES, proizvodno podjetje z depešo najavi nameravano izvajanje testiranj najmanj 72 ur pred začetkom.
Sistemski operater najmanj 48 ur, ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure zadnjega delovnega dne, pred predlaganim začetkom aktivnosti le-te odobri ali utemeljeno zavrne in v primeru zavrnitve depešno predlaga ustreznejši termin.
126. člen
Neposredno pred izklopom proizvodne enote sistemski operater preveri ali zaprošeni izklop ne ogroža sigurnosti delovanja prenosnega omrežja ter na osnovi tega preverjanja predhodno odobritev potrdi ali utemeljeno prekliče.
127. člen
Prekinitev proizvodnje ali zmanjšanje zmogljivosti proizvodnih enot, ki niso v letnem planu načrtovanih zaustavitev, a je njihova izvršitev nujna zaradi preprečevanja nastanka ali širitve motenj, ki bi lahko povzročile okvaro oz. razširitev okvare, zahtevajo naslednje:
– proizvodno podjetje z depešo najavi zaustavitev oziroma zmanjšanje zmogljivosti proizvodne enote najmanj 72 ur pred njenim začetkom. Če potrebe po tem ukrepu ni bilo mogoče prej predvideti, je rok najave izjemoma lahko krajši;
– sistemski operater predlagan ukrep odobri ali utemeljeno zavrne z depešo najmanj 48 ur pred predlaganim začetkom del, za dela ob vikendih in praznikih pa do 12. ure zadnjega delovnega dne.
– odpoved ali spremembo začetka ali trajanja odobrenih del proizvodno podjetje z depešo sporoči sistemskemu operaterju do 9. ure en dan pred predvidenim začetkom izvajanja del;
– po zaključku del proizvodno podjetje nemudoma depešno obvesti sistemskega operaterja o ponovni razpoložljivosti proizvodne enote.
4.5 Vodenje obratovanja EES
128. člen
Vodenje obratovanja obsega naloge sistemskega operaterja v okviru koordinacije angažiranja proizvodnih enot, vodenja omrežja ter obratovanja EES v interkonekciji. Vodenje obratovanja poteka iz RCV ali v posebnih primerih iz rezervnega centra vodenja sistema in ostalih centrov vodenja.
Vodenje obratovanja temelji na načrtovanju obratovanja s ciljem obvladovanja posledic motenj in okvar v okvirih trenutno razpoložljivih obratovalnih možnosti.
4.5.1 Razmejitev vodenja med sistemskim operaterjem in odjemalcem oziroma proizvajalcem
129. člen
Razmejitev vodenja med sistemskim operaterjem in odjemalcem oziroma proizvajalcem je na stičnem mestu med odjemalcem oziroma proizvajalcem in prenosnim omrežjem, ki je na 400 kV, 220 kV ali 110 kV strani visokonapetostnega močnostnega transformatorja proizvajalca oziroma odjemalca.
130. člen
Kompetence vodenja sovpadajo s stičnim mestom prenosnega omrežja. Sistemski operater vodi in krmili elemente 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežja vse do 400 kV, 220 kV in 110 kV odklopnika močnostnega transformatorja odjemalca ali proizvajalca.
Tako sistemski operater vodi in krmili odklopnike in ločilnike polj vodov, zvezna polja zbiralk, obhodna polja, vzdolžne zbiralnične ločilnike, zbiralnične ločilnike transformatorjev, merilna polja 400 kV, 220 kV in 110 kV, ki so namenjena za zaščito prenosnega omrežja in meritve dobavljene energije ter moči.
V posameznih primerih so dovoljena odstopanja pri krmiljenju VN naprav, tako da jih lastnik krmili po nalogu sistemskega operaterja, dokler sistemski operater nima ustreznih tehničnih možnosti.
Zaradi tehničnih ali obratovalnih razlogov (npr. izpad daljinskega krmiljenja, preklop sistema zbiralk) lahko sistemski operater preda krmiljenje lastniku stikališča oziroma njegovemu pooblaščencu.
131. člen
Sistemski operater ob izklopu transformatorja z ozemljenim zvezdiščem zagotavlja pravilno delovanje zaščitnih naprav.
Lastnik oziroma njegov pooblaščenec pred izklopom 110 kV odklopnika transformatorja 110/x kV z ozemljenim zvezdiščem ozemlji zvezdišče drugega transformatorja 110/x kV v isti transformatorski postaji, če za to obstajajo tehnične možnosti.
V primeru, ko lastnik oziroma njegov pooblaščenec ne more ozemljiti zvezdišča drugega transformatorja 110/x kV v isti transformatorski postaji, zaprosi sistemskega operaterja za soglasje k izklopu.
132. člen
Za potrebe nadzora odjemalec in proizvajalec sistemskemu operaterju omogočata zajemanje položajnih stanj in meritev iz vseh 400 kV, 220 kV in 110 kV odvodnih polj.
4.5.2 Normalno obratovanje
133. člen
Sistemski operater vodi obratovanje EES v svojem regulacijskem območju tako, da se odobreni prenosi električne energije lahko izvedejo tudi pri sigurnosti n-1 brez nedopustnih omejitev.
Sistemski operater je ogroženo n-1 sigurnost dolžan odpraviti v najkrajšem času glede na možnosti obratovanja.
134. člen
Pri izvajanju del sistemski operater izvaja ali koordinira izvedbo stikalnih manipulacij vključno z ozemljevanjem ter o izvedenih stikalnih manipulacijah dokumentirano obvešča koordinatorja del v skladu s prilogo X teh navodil. Za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu je odgovoren lastnik elementov prenosnega omrežja oziroma z njegove strani pooblaščen izvajalec vzdrževalnih del.
135. člen
Če v svojem omrežju sistemski operater uporablja optimizacijo napetostnih profilov in proizvodnje jalovih moči (U/Q), v katero so lahko vključena tudi sosednja omrežja, se izvede usklajevanje na posameznih stičnih mestih omrežij, in sicer:
– razširitev U/Q optimizacije na prve zanke sosednjega omrežja s ciljem eventualnega spreminjanja napetostnega profila v dobro obeh partnerjev,
– oskrba z izmerjenimi vrednostmi iz skupnih dajalnikov izmerjenih vrednosti ali izmenjava ocenjenih vrednosti,
– pri prekoračitvi napetostne omejitve sistemski operater ali uporabnik ukrepa tako, da se napetosti povrnejo znotraj dopustnih meja,
– zagotovitev regionalne / lokalne rezerve jalove moči.
136. člen
Ob veliki oziroma majhni obremenitvi sistemski operater ukrepa tako, da vzpostavi ustrezen napetostni profil. Ukrepi se nanašajo na:
– obratovanje kompenzacijskih naprav, npr. kompenzacijske dušilke, kondenzatorske baterije in FACTS naprave,
– transformatorje z regulacijo odcepov pod obremenitvijo,
– zagotavljanje jalove moči iz proizvodnih enot in iz prevzbujenih / podvzbujenih faznih kompenzatorjev,
– preklapljanje vodov,
– izklop ustreznih, pogodbeno dogovorjenih bremen, npr. črpalno obratovanje črpalnih elektrarn.
Ustrezna navodila za stikalne manipulacije v omrežju se po nalogu sistemskega operaterja izvajajo brez zakasnitve oziroma jih sistemski operater na prenosnem omrežju izvaja daljinsko.
4.5.3 Moteno obratovanje
137. člen
Za moteno obratovanje se štejejo naslednja stanja: stanje pripravljenosti, krizno stanje, stanje razpadanja in stanje vzpostavljanja.
Presoja ali je stanje sistema normalno ali moteno je v pristojnosti sistemskega operaterja.
138. člen
Sistemski operater je odgovoren in pooblaščen, da z ustreznimi tehničnimi ukrepi prepreči širitev motenj in ob nastopu motenega obratovanja v čim krajšem možnem času vzpostavi normalno obratovalno stanje. V ta namen pripravi plan postopkov za ukrepanje v primeru nastopa motenega obratovanja in si zagotoviti zadostno število proizvodnih enot za namene otočnega obratovanja ter proizvodnih enot s sposobnostjo zagona agregata brez zunanjega napajanja. Uporabnik, priključen na prenosno omrežje, za svoje naprave izdela plan obratovanja ob nastopu motenj, ki mora biti usklajen s planom sistemskega operaterja. Postopek usklajevanja vodi sistemski operater.
S plani usklajeni tehnični ukrepi imajo prednost pred individualnimi interesi uporabnika prenosnega omrežja in jih je uporabnik dolžan izvesti v najkrajšem možnem času po dani zahtevi s strani sistemskega operaterja.
139. člen
Sistemski operater si s pomočjo daljinskega prenosa podatkov o omrežnih spremenljivkah, kot so merilne vrednosti, signali delovanja zaščit, signali okvar na napravah in položajna javljanja, v svoje centre vodenja zagotovi pravočasno zaznavanje izrednih obratovalnih stanj. Naštete informacije morajo biti v centre vodenja za namene pravočasnega in ustreznega ukrepanja posredovane hitro in zanesljivo.
Uporabnik, priključen na prenosno omrežje, je sistemskemu operaterju iz svojih naprav dolžan brezpogojno omogočiti zajemanje in prenos informacij za pravočasno in zanesljivo zaznavanje izrednih obratovalnih stanj.
4.5.3.1 Komuniciranje v primeru motenega obratovanja EES
140. člen
V primeru motenega obratovanja so lahko običajne komunikacijske smeri – zaradi izpadov komunikacijskih povezav, posebnih načinov komuniciranja v skladu s podrobneje izdelanimi načrti ob nastopu motenj, potreb po hitrem ukrepanju – spremenjene. Spremembe so lahko sledeče:
– operater RCV lahko zaradi potrebe po hitrem ukrepanju komunicira neposredno z dežurnim osebjem na proizvodni enoti ali dežurnim osebjem neposrednih odjemalcev in distribucijskega podjetja;
– operater OCV lahko glede na podrobno izdelane plane za izredna obratovalna stanja ali na osnovi lastne strokovne presoje glede na potrebo po hitrih ukrepih neposredno komunicira z dežurnim osebjem na proizvodni enotah ali dežurnim osebjem neposrednih odjemalcev in distribucijskega podjetja.
Uporabnik prenosnega omrežja je dolžan ravnati po prejšnjem odstavku tega člena in zahteve sistemskega operaterja izvesti znotraj tehničnih zmogljivosti svojih naprav.
4.5.3.2 Ukrepanje v stanju pripravljenosti
141. člen
V stanju pripravljenosti sistemski operater ukrepa:
– v okviru možnosti, ki jih nudijo zakupljene sistemske storitve,
– z omejevanjem novih dostopov do čezmejnih prenosnih zmogljivosti,
– z razbremenjevanjem omrežja s prerazporeditvijo proizvodnje,
– z nakupom ali prodajo električne energije za izravnavo odstopanj od voznega reda,
– s spremembo topologije prenosnega omrežja ali
– z omejevanjem porabe odjemalcev, s katerimi ima sklenjeno ustrezno pogodbo.
V tem obratovalnem stanju sistemski operater zagotavlja prenos električne energije po veljavnih voznih redih, razen pri proizvodnih enotah iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
Sistemski operater lahko, dokler ni vzpostavljeno normalno obratovalno stanje, zahteva preložitev planiranih izklopov elementov EES (DV, TR in proizvodne enote).
4.5.3.3 Ukrepanje v kriznem stanju
142. člen
Sistemski operater ob nastopu kriznega stanja izvede ustrezne tehnične ukrepe za preprečevanje širjenja motenj in ponovno vzpostavitev normalnega obratovalnega stanja. Ti ukrepi lahko poleg ukrepov, ki so predvideni za stanje pripravljenosti, obsegajo še:
– razbremenitev v skladu z Uredbo o omejevanju obtežb,
– odpoved dodeljenih dostopov do ČZP,
– znižanje želenih vrednosti regulatorjev napetosti, blokiranje regulatorjev napetosti na transformatorjih prenosnega in distribucijskega omrežja, izklop U/Q optimizacije,
– izklop uporabnika prenosnega omrežja, ki ogroža stabilno delovanje EES,
– dvig proizvodnje delovne moči na enotah, ki niso v primarni, sekundarni ali terciarni regulaciji frekvence in imajo še ustrezne rezerve,
– dvig proizvodnje jalove moči,
– zagon proizvodne enote, ki je v obratovalni pripravljenosti in jih sistemski operater ni zakupil v okviru sistemskih storitev,
– prekinitev del na elementih EES in njihov vklop v najkrajšem možnem času.
Sistemski operater je dolžan poravnati stroške angažirane električne energije v skladu s pogodbo oziroma dogovorom, sicer pa v primeru višje sile ni dolžan vnaprej obveščati odjemalca oziroma trgovca o izvajanju nujnih ukrepov in ne odgovarja za nastalo škodo zaradi prekinitev del na elementih EES, nedobavljene električne energije, neustrezne kakovosti dobavljene električne energije in odpovedi čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
V primeru kriznega stanja v sistemu sistemski operater o tem obvestiti sosednje sistemske operaterje.
4.5.3.3.1 Preprečevanje napetostnega zloma
143. člen
Sistemski operater preprečuje nastop napetostnega zloma z naslednjimi možnimi ukrepi:
– dvigom proizvodnje jalove moči proizvodne enote,
– s spremembo proizvodnje in pretokov delovne moči,
– z opozorilom sistemskim operaterjem sosednjih omrežij na nizki napetostni profil,
– z reduciranjem želene vrednosti regulatorja napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah,
– z blokiranjem delovanja regulatorjev napetosti oziroma vgradnjo avtomatov za avtomatsko blokado regulatorjev napetosti na transformatorjih z odcepi in
– kot zadnji ukrep, če so kljub vsem predhodno naštetim ukrepom napetosti še vedno nizke, poteka omejevanje odjema v skladu z Uredbo o omejevanju obtežb.
Pri paralelno delujočih transformatorjih operater OCV z usklajenim delovanjem regulatorjev napetosti prepreči neželeno kroženje jalovih moči.
4.5.3.3.2 Omejevanje večjih motenj
144. člen
Sistemski operater ob trajnem znižanju frekvence pod 49,8 Hz, ob upoštevanju zmogljivosti prenosnega omrežja, z ukrepi iz prejšnjih členov teh navodil, ki so še na razpolago, prepreči širjenje motenj in vzpostavi normalno obratovalno stanje. Informacijo o odstopanju frekvence posreduje proizvajalcu in odjemalcu, priključenem na prenosno omrežje, ki je dolžan ukrepati v skladu z navodili sistemskega operaterja.
4.5.3.3.3 Odklop proizvodne enote od omrežja iz varnostnih razlogov
145. člen
Proizvodna enota, priključena na prenosno omrežje, mora v primeru izpada, zaradi zniževanja frekvence, preiti na obratovanje na lastni rabi in v tem stanju obratovati najmanj 3 ure. Tako je pripravljena za hitro angažiranje pri ponovni vzpostavitvi oskrbe z električno energijo.
146. člen
Sistemski operater lahko zahteva izklop proizvodne enote, če le-ta ogroža sigurnost obratovanja EES.
147. člen
Proizvodno enoto je potrebno odklopiti od omrežja, ko napetost pade pod 80% nazivne vrednosti (400 / 220 / 110 kV) na visokonapetostni strani močnostnega transformatorja.
4.5.3.4 Shema vzpostavljanja omrežja po razpadu
148. člen
Uporabnik prenosnega omrežja pripravi shemo ukrepov za primer nastopa večjih motenj v sistemu, ki mora biti usklajena s sistemskim operaterjem kot del sheme na višjem nivoju.
Sistemski operater lahko od uporabnika prenosnega omrežja zahteva preizkus izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena.
149. člen
Sistemski operater stalno nadzoruje parametre EES kot so frekvenca, napetost vozlišč omrežja in obremenitve elementov omrežja in z modeli računsko preverja kritično stopnjo zanesljivosti za:
– izpad poljubnega elementa, npr. generatorja, voda, transformatorja – sigurnost n-1,
– posebne primere, kot so okvare zbiralk ali kombinirani izpadi več elementov.
150. člen
Pred ponovno vzpostavitvijo omrežja operater v centru vodenja in elektrarni izvede naslednje ukrepe:
– blokira sekundarno regulacijo frekvence in delovne moči,
– aktivira primarno regulacijo frekvence, če je le-ta blokirana,
– blokira regulacijo napetosti na transformatorjih z odcepi in agregatih,
– stabilizira ločene dele omrežja, ki še obratujejo,
– izklopi odklopnike v delih omrežja brez napetosti v skladu s predhodno izdelanimi navodili.
Med ponovno vzpostavitvijo omrežja operater v centru vodenja izvede naslednje ukrepe:
– zagotovi napajanje lastne rabe jedrske elektrarne v skladu s prilogo IX teh navodil,
– zagotovi napajanje lastne rabe elektrarn,
– priključi razpoložljive elektrarne na dele omrežja, ki so pod napetostjo (Priloga XV teh navodil),
– zagotovi napajanje odjemalcem (po seznamu prioritete, ki jih izdela sistemski operater in sistemski operaterji distribucijskih območij) glede na razpoložljivo proizvodno zmogljivost,
– vzdržuje primeren napetostni nivo za preprečevanje prekomernega povečanja napetosti po priključitvi vodov,
– zagotovi izmenjavo informacij o stanju EES s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij.
151. člen
V primeru ločitve od ostalih sistemov v interkonekciji sistemski operater v sodelovanju s sistemskim operaterjem sosednjega prenosnega omrežja v čim krajšem času ponovno vzpostavi povezavo s sosednjimi sistemi. Vsa vozlišča interkonekcijskih povezav morajo imeti vgrajene naprave za sinhronizacijo ali paralelno spajanje. Sistemski operater se poveže z omrežji sosednjih sistemskih operaterjev le v primeru, če obratujejo stabilno.
Sistemski operater vzpostavi obratovanje slovenskega EES s proizvodnimi enotami v svojem regulacijskem območju z upoštevanjem prioritete priključevanja uporabnikov prenosnega omrežja. Pri razpadu uporabnik prenosnega omrežja na zahtevo sistemskega operaterja na sekundarni strani transformatorja izklopi vse odvode v breznapetostnem stanju in transformator obremenjuje v skladu z izdelano prioriteto in razpoložljivo močjo po navodilih sistemskega operaterja. Pri tem je sistemski operater dolžan izvršiti naslednje ukrepe:
– v delih omrežja brez napajanja zagotovi napetost glede na trenutno zmogljivost razpoložljivih elektrarn oziroma elektrarn z zmožnostjo zagona brez zunanjega napajanja ter s povezovanjem s sosednjimi EES,
– proizvodna enota mora obratovati pod nazivno močjo, tako da zagotavlja regulacijo delovne moči in frekvence v obe smeri,
– odjem v omrežju se mora povečevati v ustrezno majhnih korakih glede na regulacijsko sposobnost obratujočih agregatov.
152. člen
Pri splošnem razpadu prenosnega sistema na otoke v regulacijskem območju in izven njegovih meja je ključnega pomena medsebojna izmenjava informacij med sistemskimi operaterji in medsebojna koordinacija ukrepov na naslednji način:
– sistemski operater prizadetega omrežja se v najkrajšem času dogovori s sistemskimi operaterji sosednjih omrežij o ukrepih za stabilizacijo otočno obratujočih sistemov;
– sistemski operaterji medsebojno uskladijo ukrepe, kot so regulacija frekvence, izklop naprav, uporaba kompenzacijskih naprav, sekcioniranje omrežja in podobno;
– ponovno vzpostavljanje obratovanja prenosnega omrežja ima prednost pred ponovno vzpostavitvijo napajanja odjemalcev;
– ponovna priključitev odjema v omrežju se izvaja po postopku, kot velja pri okvari na prenosnem sistemu brez podpore iz ostalih prenosnih sistemov.
4.5.4 Vodenje obratovanja v interkonekciji in sodelovanje z drugimi sistemskimi operaterji
153. člen
Sodelovanje sistemskega operaterja s sistemskimi operaterji drugih prenosnih omrežij poteka na nivoju:
– regulacijskega bloka Slovenija – Hrvaška – Bosna in Hercegovina in
– z drugimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega obratovanja interkonekcijskega sistema.
4.5.4.1 Odgovornost za obratovanje sistema v interkonekciji
154. člen
Sistemski operater v sodelovanju s sistemskimi operaterji sosednjih prenosnih omrežij skrbi za usklajeno regulacijo delovne moči in napetosti med regulacijskimi območji.
155. člen
Sistemski operater usklajuje in nadzira vozne rede izmenjav z drugimi pristojnimi sistemskimi operaterji.
156. člen
Z namenom izpolnjevanja n-1 kriterija na širšem območju sistemskega operaterja s sistemskimi operaterji drugih EES koordinira izklope elementov EES, katerih obratovanje pomembno vpliva na obratovanje njihovih omrežij.
4.5.4.2 Obračun nenačrtovane izmenjave v interkonekcijskem omrežju
157. člen
Nenačrtovane količine izmenjave električne energije med EES se obračunavajo v predpisanem časovnem obdobju. Vračanje obračunanih nenačrtovanih odstopanj se kompenzira v dogovorjenem časovnem obdobju s t.i. programom kompenzacije, ločeno po predpisanih tarifah in sezonah v skladu s pravili UCTE.
158. člen
Kot vodja regulacijskega bloka je sistemski operater zadolžen za usklajeno določanje voznih redov načrtovanih izmenjav in programov kompenzacije nenačrtnih izmenjav, t.j. obračunov v okviru obračunskega bloka in v okviru koordinacijskega centra ETRANS v Laufenburgu v Švici.
159. člen
Ob delovnih dneh član regulacijskega bloka sporoči sistemskemu operaterju želeno vrednost voznih redov izmenjav, ki jih je za naslednji dan dogovoril z drugimi sistemskimi operaterji. Vozni red je definiran za vsako mejo posameznega sistemskega operaterja s sosednjimi omrežji. Sistemski operater preveri, ali je vsota vseh voznih redov izmenjav članov bloka za vsako časovno obdobje enaka (z nasprotnim predznakom) vsoti voznih redov izmenjav na mejah regulacijskega bloka, ki jih je prejel od sistemskih operaterjev sosednjih prenosnih omrežij izven regulacijskega bloka.
Po uskladitvi voznega reda izmenjav regulacijskega bloka sistemski operater posreduje podatke koordinacijskemu centru.
160. člen
V primeru spremembe že potrjenega voznega reda izmenjav v vsakodnevnem obratovanju član regulacijskega bloka sistemskemu operaterju sporoči vrednost načrtovanih izmenjav. Sistemski operater preveri veljavnost tega sporočila in ga posreduje koordinacijskemu centru, ki mu vrne potrjeno spremembo voznega reda, sistemski operater pa potrditev posreduje članu regulacijskega bloka.
161. člen
Sistemski operater posreduje potrjene podatke izmenjav električne energije na mejah regulacijskega bloka koordinacijskemu centru.
Koordinacijski center izdela obračun za vsak regulacijski blok za vsak dan v obliki 24-urne bilance, ločene po tarifah in ga vsak delovni dan uskladi z vodji regulacijskih blokov.
162. člen
Na osnovi potrjenih podatkov o pretokih električne energije na mejah med člani regulacijskega bloka in obračuna koordinacijskega centra sistemski operater izdela obračun za posameznega člana regulacijskega bloka. Obračun v obliki 24-urne bilance, ločene po tarifah, posreduje članu regulacijskega bloka.
163. člen
Vsako sredo do 14.00 ure sistemski operater za člane regulacijskega bloka izračuna program kompenzacije nenačrtovanih izmenjav za obdobje naslednjih 7 dni. Izračun temelji na kumulativnem saldu nenačrtovanih izmenjav posameznega člana ob izteku preteklega tedna, to je od ponedeljka 00.00 ure do nedelje 24.00 ure.
164. člen
Vsako sredo do 14.00 ure članu regulacijskega bloka sistemski operater pošlje poročilo o nenačrtovanih izmenjavah. Ta informacija obsega vsote načrtovanih izmenjav in dejanske izmenjave regulacijskega območja v preteklem tednu ter kompenzacijski program za naslednje obdobje.
4.5.4.3 Izmenjava informacij
165. člen
Za namene zagotavljanja višje stopnje sigurnosti obratovanja EES sistemski operaterji med sabo izmenjajo dogovorjene podatke.
166. člen
Sistemski operater v fazi načrtovanja obratovanja in vodenja sistema s sosednjimi sistemskimi operaterji izmenja naslednje podatke:
– načrtovane izklope pomembnih elementov EES, kot so interkonekcijska povezava, transformator ali elektrarna,
– dogovore glede napetostnih nivojev za določena obdobja,
– ekvivalente omrežij,
– vozne rede izmenjav preko meja regulacijskih območij, ki se ga posreduje tudi vodji regulacijskega bloka, da lahko izračuna nenačrtovane prenose energije,
– pričakovana ozka grla v omrežju,
– podatke za usklajevanje obratovanja v primeru motenj.
167. člen
Na podlagi dvostranskih dogovorov sistemski operater zagotovi izmenjavo merjenih vrednosti napetosti, delovne in jalove moči ter signalov iz povezovalnih naprav, kot so interkonekcijski vodi in transformatorji ter signalov iz bližnjih delov sosednjih omrežij.
5 NAČRTOVANJE RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA
5.1 Kriteriji razvoja prenosnega omrežja
168. člen
Sistemski operater načrtuje prenosno omrežje na osnovi:
– strategije razvoja Slovenije,
– nacionalne energetske politike (NEP, Strategija gospodarskega razvoja, ekološka omejitev razvoja),
– scenarijev razvoja porabe in obremenitve EES Slovenije ter proizvodnje električne energije,
– strategije pokrivanja porabe električne energije v EES Slovenije z viri električne energije in obnavljanjem ter širitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture zaradi njenega staranja in povečanega obsega prenosa,
– zanesljivosti oskrbe z električno energijo,
– scenarijev razvoja porabe in obremenitve omrežij sosednjih držav in članic interkonekcije glede na medsebojno pomoč in trgovanje,
– pravil in priporočil združenj, v katere je vključen sistemski operater,
– predpisov s področja zagotavljanja kakovostne oskrbe z električno energijo.
Glede na prejšnji odstavek tega člena sistemski operater:
– optimira in načrtuje EES Slovenije tako, da lahko postavi pravilna izhodišča za načrtovanje prenosnega omrežja,
– izvaja načrtovanje prenosnega omrežja tako, da doseže optimum med potrebami ter investicijskimi in obratovalnimi stroški,
– izdela Načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje in ga obnavlja vsaki dve leti v skladu z metodologijo izdelave dokumenta,
– upošteva tehnične, zanesljivostne, ekonomske in okoljevarstvene kriterije, ki zagotavljajo optimalni razvoj prenosnega omrežja (primarne in sekundarne elemente),
– upošteva načrtovane varne meje pred motnjami v distribucijskih in sosednjih omrežjih ter vplive nelinearnih porabnikov prenosnega omrežja.
5.1.1 Tehnični kriteriji načrtovanja prenosnega omrežja
169. člen
Sistemski operater pri tehničnih kriterijih upošteva tehnične omejitve, med katerimi so bistveni poudarki na: izbiri napetostnih nivojev v EES, napetostnih mejah, izbiri prerezov vodnikov v daljnovodih, izbiri velikosti transformatorjev, mejah obremenljivosti daljnovodov in transformatorjev, frekvenčnih mejah, temperaturnih mejah.
170. člen
V skladu z razvojem primarnega sistema sistemski operater razvija tudi sekundarne sisteme, ki morajo omogočati doseganje višje stopnje zanesljivosti obratovanja in izkoriščenosti prenosnega omrežja.
Sekundarna oprema obsega:
– merilne senzorje, merilne naprave, sisteme za daljinsko merjenje,
– zaščitne naprave,
– sisteme za daljinsko vodenje,
– sisteme za nadzor, krmiljenje in obdelavo podatkov,
– nadzorne sisteme (za sistem zaščite, za spremljanje kakovosti električne energije, za močnostne transformatorje, za sistem daljinskega vodenja, za stabilnost omrežja),
– regulacijske sisteme za primarne EEN (frekvence, napetosti, pretokov moči) in
– telekomunikacijske sisteme za podporo sekundarnim sistemom.
Poleg tega je potrebno upoštevati tehnološki razvoj na področju sekundarnih sistemov z implementacijo novih tehnoloških rešitev.
5.1.2 Ekonomski kriteriji načrtovanja prenosnega omrežja
171. člen
Pri planiranju vlaganj in investicij v prenosno omrežje je potrebno ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju stroškov kapitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja.
5.1.3 Okoljevarstveni kriteriji načrtovanja prenosnega omrežja
172. člen
Sektorska izhodišča za prostorski razvoj energetskega sistema so temeljna izhodišča za načrtovanje prostorskega razvoja prenosnega sistema in vsebujejo poleg zahteve po zadovoljevanju kriterijev po kvalitetni oskrbi odjemalcev in gospodarski učinkovitosti sistema ter racionalni rabi prostora tudi zahteve za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (obremenjevanje okolja z umestitvijo EEN v prostor, s hrupom, z elektromagnetnim sevanjem).
Pomembna je usklajenost umeščanja medsebojno odvisnih objektov v prostor.
5.2 Ocenjevanje zanesljivosti prenosnega omrežja
173. člen
Zanesljivost oskrbe z električno energijo je določena z verjetnostjo, da bo sistem sposoben dobaviti energijo v potrebnih količinah v skladu s predpisanimi standardi do vseh odjemnih mest. Zanesljivost oskrbe se podaja z dvema osnovnima karakteristikama: zadostnost in sigurnost. Pri ocenjevanju zanesljivosti prenosnega omrežja mora sistemski operater upoštevati kriterij n-1.
5.2.1 Ocenjevanje zadostnosti prenosnega omrežja
174. člen
Zadostnost je pokazatelj sposobnosti sistema za pokrivanje potreb odjemalcev po električni energiji in moči v vseh pričakovanih obratovalnih stanjih, torej z upoštevanjem načrtovanih in nenačrtovanih nerazpoložljivosti elementov sistema. Sistemski operater s stališča načrtovanja meri zadostnost sistema z verjetnostjo nepokritega bremena ali nedobavljene energije. Zadostnost prenosnega sistema sistemski operater sproti ocenjuje pri načrtovanju razvoja prenosnega omrežja (izdelavi desetletnega načrta, izdelavi študij) ob utemeljevanju vključitve novih prenosnih in proizvodnih objektov.
5.2.2 Ocenjevanje sigurnosti prenosnega omrežja
175. člen
Sigurnost obratovanja je sposobnost sistema, da je v določenem obratovalnem stanju odporen na množico motenj (npr. kratki stiki v omrežju, izpadi elementov sistema ter nepričakovane spremembe v odjemu v povezavi z omejitvami v proizvodnji), tako da odjemalci posledic motnje ne čutijo in je le-ta odpravljena brez ogrožene celovitosti sistema. Za ocenjevanje sigurnosti prenosnega omrežja se v procesu načrtovanja upošteva kriterij n-1. Pri tem se upošteva izpad agregata ali voda, ki ima na sigurnost največji vpliv.
5.3 Ocenjevanje stabilnosti
5.3.1 Ocenjevanje napetostne stabilnosti
176. člen
Sistemski operater pri zagotavljanju napetostne stabilnosti ob načrtovanju omrežja analizira možna stanja v sistemu, ki lahko povzročijo napetostno nestabilnost. Pri tem je pomembno preveriti bilance jalove moči, razpoložljivost rezerve jalove moči na posameznih lokacijah, obseg izmenjave jalove energije in možnosti prekoračitev izmenjav ter možnih prekoračitev faktorja cos fi od dogovorjenega na prevzemnih točkah med prenosnim in distribucijskim omrežjem in na mejah proti sosednjim EES.
5.3.2 Ocenjevanje dinamične stabilnosti
177. člen
Sistemski operater v fazi načrtovanja oceni statično in tranzientno stabilnost EES in po potrebi poda tehnične ukrepe za zagotovitev stabilnosti.
5.3.3 Ocenjevanje kratkostičnih razmer v prenosnem omrežju
178. člen
Sistemski operater je za potrebe preverjanja ustreznosti vgrajenih in za načrtovanje predvidenih novih elementov v elektroenergetskih objektih dolžan poznati podatke o tripolnih in enopolnih kratkih stikih, na podlagi katerih določi zahtevano obremenljivost elementov prenosnega omrežja.
Podatki o kratkostičnih razmerah so tudi osnova za nastavitve sistema zaščite prenosnega omrežja.
6 KONČNI DOLOČBI
179. člen
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 46/02).
180. člen
To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 17/JD–065
Ljubljana, dne 23. maja 2007
EVA 2007-2111-0066
Elektro-Slovenija, d.o.o.
Direktor
mag. Vitoslav Türk l.r.
K temu aktu je dala soglasje Javna agencija Republike Slovenije za energijo št. 18-1/2007-5/EE-03 z dne 8. 3. 2007 in Vlada Republike Slovenije št. 36000-2/2007/3 z dne 10. 5. 2007.