Številka: U-I-329/05-11

Datum: 17. 5. 2007

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Računskega sodišča, na seji 17. maja 2007

Odlok Mestne Občine Maribor o merilih in kriterijih za določanje višine priključnin na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/01, 4/03 in 26/05 – ur. p. b.) se razveljavi.

1. Računsko sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka Mestne Občine Maribor o merilih in kriterijih za določanje višine priključnin na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: Odlok). Navaja, da je ob reviziji poslovanja Mestne Občine Maribor (v nadaljevanju: MOM) ugotovilo, da na podlagi izpodbijanega Odloka dve javni podjetji zaračunavata investitorjem gradenj priključnino za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, tako zbrana sredstva pa kasneje nakazujeta na transakcijski račun MOM. Za uvedbo priključnine naj MOM ne bi imela zakonske podlage. Odlok naj bi bil v neskladju z 59. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZGJS), s 143. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP-1) in s 53. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS). Računsko sodišče opozarja, da ZUreP-1 v drugem odstavku 143. člena določa, da občina glede na plačilo komunalnega prispevka zavezancu jamči, da mu je omogočen priključek na lokalno komunalno infrastrukturo oziroma da bo ta v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo (zavezanec) lahko svoj objekt nanjo priključil; zato naj bi pri priključnini šlo za podvajanje plačil. Sama priključnina naj bi bila po svoji naravi taksa. Ker za uvedbo take dajatve MOM ni imela zakonske podlage, naj bi bila v neskladju s 147. členom Ustave. Zahtevi je Računsko sodišče priložilo tudi revizijsko poročilo o opravljeni reviziji v MOM.
2. MOM v odgovoru na vloženo zahtevo pojasnjuje, da Odlok temelji na 59. členu ZGJS. Zatrjuje, da pri priključnini, ki se plačuje na podlagi Odloka, ne gre za podvajanje s komunalnim prispevkom. V okviru komunalnega prispevka naj bi bili zajeti le stroški sekundarnega omrežja kanalizacije, stroški primarnega omrežja pa naj bi bili zajeti s plačilom priključnine. Za MOM naj bi bila priključnina podobna dajatev kot taksa.
3. Ministrstvo za okolje in prostor se je v mnenju strinjalo z ugotovitvijo Računskega sodišča, da zaračunavanje priključnine investitorjem ni v skladu z veljavno zakonodajo. Enako je menilo Ministrstvo za finance.

4. Na podlagi pete alineje prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko Računsko sodišče vloži zahtevo, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti predpisa v zvezi s postopki, ki jih vodi. Računsko sodišče je obravnavano zahtevo vložilo v zvezi s postopkom revizije poslovanja Občine, zato mu je Ustavno sodišče priznalo položaj predlagatelja po peti alineji prvega odstavka 23. člena ZUstS.
5. Izpodbijani Odlok v 1. členu priključnino opredeljuje kot (enkratno) povračilo za priključitev novih uporabnikov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma za povečanje priključnih zmogljivosti obstoječih uporabnikov. Priključnino za priključitev na vodovodno omrežje mora uporabnik plačati pred samo priključitvijo (4. člen); če je ne plača izvajalec ne izvede priklopa. Storitev, ki so jo na podlagi izpodbijanega Odloka dolžni plačati uporabniki, je priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
6. MOM se v odgovoru pri utemeljevanju podlage za uvedbo obveznosti plačila te storitve sklicuje na določbo prvega odstavka 59. člena ZGJS, po kateri uporabniki izmerljivih javnih dobrin plačujejo ceno proizvodov ali storitve; ta je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Ta določba ne opredeljuje storitev, za katere morajo uporabniki javnih dobrin plačevati ceno; daje le temeljno merilo, ki ga je treba upoštevati, to je izmerljivost storitve.
7. Računsko sodišče meni, da MOM za uvedbo priključnine kot cene za storitev priključitve na vodovodno kanalizacijsko omrežje nima podlage v zakonu. Pri tem se sklicuje na določbo drugega odstavka 59. člena ZGJS, po kateri se cene storitev za uporabo javnih dobrin oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določata zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Ker takega zakona ni, naj MOM za izpodbijani Odlok in uvedbo priključnine ne bi imela zakonske podlage.
8. Računsko sodišče očita izpodbijanemu Odloku, da priključnina, ki jo uvaja, pomeni podvajanje obveznosti z obveznostjo plačila komunalnega prispevka, zaradi česar naj bi bila v neskladju z določbo 143. člena ZUreP-1. V obeh primerih gre za zavezanca – investitorja, ki se na komunalno infrastrukturo priključuje prvič. ZUreP-1 v drugem odstavku 143. člena določa, da občina zavezancu, ki plača komunalni prispevek, jamči, da mu je omogočen priključek na lokalno komunalno infrastrukturo, torej tudi na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. To jamstvo ni pogojeno z nikakršno drugo obveznostjo ali dajatvijo zavezanca, zato je ureditev v izpodbijanem Odloku, ki za priključitev na omrežje zahteva plačilo priključnine, v neskladju s to zakonsko določbo. Navedena določba ZUreP-1 je prenehala veljati z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt).(1) Izpodbijana ureditev pa je v neskladju tudi z določbo petega odstavka 79. člena ZPNačrt, po kateri se šteje, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno napravo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Zato je Ustavno sodišče izpodbijani Odlok razveljavilo.
9. MOM je v odgovoru na vloženo zahtevo kot podlago za uvedbo priključnine izrecno navedla 59. člen ZGJS, pri čemer samo smiselno navaja, da gre pri priključnini za obveznost, podobno taksi. Ustavno sodišče se je do vprašanja, ali se lahko za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje uvede priključna taksa že opredelilo v svoji odločbi št. U-I-13/04 z dne 23. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 35/06 in OdlUS XV, 21) in navedlo, da za uvedbo take takse ni zakonske podlage. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani Odlok razveljavilo iz razlogov, navedenih v prejšnjih točkah obrazložitve, in ker MOM le mimogrede navede takso kot obliko za zaračunavanje priključitve na vodovodni in kanalizacijski sistem, Ustavno sodišče zgolj opozarja na že sprejeto stališče.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Tako določa drugi odstavek 103. člena ZPNačrt. Zakon je začel veljati 28. 4. 2007.