Na podlagi 21. člena in drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja:
1. način priprave razvojnih dokumentov in spremljanja izvajanja razvojnih politik, ki jih predlaga, sprejema ali izvaja vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada),
2. pripravo proračunskega memoranduma in določitev državnih razvojnih prioritet,
3. postopke in dokumente za pripravo predloga, predloga sprememb, predloga rebalansa državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.
(2) Ta uredba se smiselno uporablja za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
(3) Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja na regionalni ravni, za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter do prevzemanja obveznosti na mednarodni ravni.

(1) Izrazi uporabljeni v tej uredbi imajo pomen, kot ga določa 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednji izrazi, uporabljeni v tej uredbi, naslednji pomen:
1. predlog proračuna je predlog državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti za leto, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;
2. predlog sprememb proračuna je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;
3. predlog rebalansa proračuna je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti med proračunskim letom;
4. dopolnjen predlog proračuna je akt, ki ga vlada pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;
5. institucionalna klasifikacija izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;
6. ekonomska klasifikacija javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;
7. programska klasifikacija izdatkov proračuna je klasifikacija, kot je predpisana s posebnim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za finance. Programska klasifikacija prikazuje izdatke po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih;
8. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje in nudi storitve ter v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov proračuna, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov proračuna;
9. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih uporabnikov proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe, in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti;
10. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika proračuna. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;
11. projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno funkcijo (tehnično–tehnološko) in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
12. scenarij je dokument, ki kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje možne prihodnje in med seboj povezane dogodke in njihove posledice. V scenariju se poskuša identificirati nabor vhodnih spremenljivk (npr. inflacija, obrestne mere), ki pripeljejo do določenih stanj;
13. državna razvojna prioriteta je naloga, ki jo vlada določi kot prednostno;
14. predlagatelji finančnih načrtov so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta;
15. leto t označuje tekoče proračunsko leto;
16. leto t+n označuje prihodnje proračunsko leto, pri čemer n označuje zaporedno leto, ki sledi tekočemu proračunskemu letu;
17. razvojno načrtovanje je proces priprave strateških dokumentov kot so strategija razvoja Slovenije, državni razvojni program in resolucija o nacionalnih razvojnih projektih ter razvojnih dokumentov nižjih ravni (npr. sektorskih) in drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj.

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so dolžni njihovi pripravljalci in izvajalci spoštovati:
– načelo upoštevanja razvojnih prioritet,
– načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih in prostorskih možnosti in omejitev,
– načelo trajnostnega razvoja,
– načelo partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji ter civilno družbo in
– načelo informiranja.

(1) Razvojne politike vlade obsegajo:
– politike in ukrepe, ki jih za doseganje razvojnih ciljev Republike Slovenije in za izvajanje razvojnih strategij sprejema ali predlaga vlada,
– razvojne politike Evropske unije, mednarodnih organizacij ter druge mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.
(2) Razvojne politike vlade vsebinsko zajemajo in opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja, določeni v tej uredbi, in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj.
(3) Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, obsegajo zlasti:
– razvojno načrtovanje,
– medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih politik vlade,
– izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade,
– spremljanje in vrednotenje razvojnih politik vlade, kot podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah,
– spreminjanje razvojnih politik ob odstopanju dejanskih gibanj od predvidenih ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov,
– oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

(1) Strateški dokument razvojnega načrtovanja je strategija razvoja Slovenije.
(2) Izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja je državni razvojni program.
(3) Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja, za katere veljajo določbe te uredbe, so:
– resolucija o nacionalnih razvojnih projektih,
– nacionalni strateški referenčni okvir,
– področne in sektorske strategije, resolucije in nacionalni programi razvoja, ki jih pripravlja vlada v skladu z nacionalno zakonodajo in sprejetim programom dela,
– razvojni dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij.
(4) Poleg dokumentov iz prejšnjih odstavkov so predmet sodelovanja in usklajevanja tudi drugi dokumenti, ki vsebujejo sektorske in regijske politike ter tudi druga vladna gradiva, kadar po svojih učinkih presegajo resorne in regijske razvojne cilje in tako pomembno vplivajo na doseganje skupnih razvojnih ciljev vlade.

(1) Strategija razvoja Slovenije je strateški razvojni dokument vlade, ki na podlagi razvojnih dosežkov in izzivov v državi ter svetovnih in evropskih trendov opredeljuje vizijo razvoja, razvojne cilje, strateške usmeritve in prioritete razvojne politike ter temeljne naloge vlade za njihovo uresničevanje.
(2) Strategija razvoja Slovenije je sintezni indikativni dokument, ki upošteva ekonomske, socialne, kulturne, prostorske, okoljske, regijske, sektorske in druge razvojne možnosti in omejitve.

(1) Državni razvojni program je izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja, ki s strategijo razvoja Slovenije sprejete strateške usmeritve in razvojne prioritete operativno razdela na indikativno finančno ovrednotene programe, pri čemer upošteva oziroma zajame tudi vse druge dokumente razvojnega načrtovanja, ter za njih predvidi tudi ustrezne (nacionalne in mednarodne, javne in zasebne) vire financiranja.
(2) Pri pripravi programov državni razvojni program upošteva sprejete mednarodne obveznosti, pravila Evropske unije, zlasti pri črpanju sredstev evropskega proračuna, ter razvojne pobude regij in civilne družbe.
(3) Državni razvojni program pri izkazovanju finančno ovrednotenih programov upošteva programsko klasifikacijo državnega proračuna.

(1) Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih temelji na strategiji razvoja Slovenije in opredeljuje velike razvojno–investicijske projekte nacionalnega pomena v prihodnjem srednjeročnem ali dolgoročnem obdobju. Projekti in programi zajeti v resoluciji, ki se bodo izvajali v obdobju veljavnosti državnega razvojnega programa, so njegov sestavni del.
(2) Nacionalni strateški referenčni okvir (v nadaljevanju NSRO) je dokument razvojnega načrtovanja, ki zagotavlja, da je pomoč skladov kohezijske politike usklajena s kohezijsko politiko EU in določa povezavo med prednostnimi nalogami EU na eni strani ter strateškimi in izvedbenimi dokumenti razvojnega načrtovanja na drugi strani. NSRO je podlaga za pripravo operativnih programov v okviru evropskih skladov kohezijske politike.
(3) Področne ali sektorske strategije, resolucije in nacionalni programi opredeljujejo razvoj posameznih dejavnosti, sektorjev ali območij države. Postopek priprave, vsebino in trajanje teh dokumentov praviloma določajo področne ali sektorske institucionalne ureditve.
(4) Dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postopkih, z vsebino in z roki veljavnosti, kot jih določajo pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

(1) Obvezne sestavine izvedbenih in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja ter drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, so:
– izvedbeni cilji in prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji, usmeritvami in prioritetami;
– pričakovani razvojni učinki;
– fizični in finančni kazalniki, primerni za spremljanje uresničevanja in merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov;
– finančni načrt s prikazom skupnih stroškov in virov financiranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih);
– opredeljene potrebe po prostoru;
– celovita presoja vplivov na okolje;
– institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednotenja in nadzora;
– prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji ter s civilno družbo ter vključevanja strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada s sklepom določi druge obvezne sestavine.
(3) Kot vir pri oblikovanju finančnih in fizičnih kazalnikov se uporabljajo uradni statistični podatki. Kot dopolnitev se lahko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

(1) Strategijo razvoja Slovenije pripravita, na podlagi sklepa vlade, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) in služba vlade Republike Slovenije za razvoj (v nadaljnjem besedilu: SVR).
(2) Državni razvojni program pripravi SVR ob sodelovanju UMAR, ministrstva, pristojnega za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) in službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: SVLR).
(3) Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih pripravi SVR.
(4) Nacionalni strateški referenčni okvir pripravi SVLR.
(5) Druge dokumente razvojnega načrtovanja pripravijo ministrstva in vladne službe glede na delovno področje oziroma področne ali sektorske predpise.

(1) Nevladne organizacije dajo pobudo za pripravo ali spremembo dokumenta razvojnega načrtovanja ali pa izrazijo interes za sodelovanje pri usklajevanju dokumenta, ki ga pripravlja vlada.
(2) V postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike nevladne organizacije, strokovna združenja in druga zainteresirana javnost sodelujejo v skladu z 9. in 17. členom te uredbe.
(3) Glede na vsebino dokumentov in svojo pristojnost v postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike sodelujejo sveti in drugi organi, ki jih kot strokovno posvetovalna telesa imenujejo vlada ali ministri, Ekonomsko socialni svet in druge institucije za usklajevanje družbenih interesov.

(1) Razvojne politike vlade, ki jih v skladu s 4. členom te uredbe zajemajo in vsebinsko opredeljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti medsebojno usklajeni ter morajo temeljiti na uradnih makroekonomskih in drugih napovedih in projekcijah. Državni razvojni program in resolucija o nacionalnih razvojnih projektih morata biti usklajena s strategijo razvoja Slovenije. Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja in vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti usklajeni s strategijo razvoja Slovenije, državnim razvojnim programom in resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih.
(2) Razvojne politike vlade in državni proračun morajo biti medsebojno usklajeni na način, ki je določen v 14. členu te uredbe.

(1) Podlaga za načrtovanje razvojnih politik vlade so napovedi gospodarskih gibanj ter dolgoročne projekcije, ki jih pripravlja UMAR.
(2) Napoved gospodarskih gibanj vključuje napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in naslednji dve leti ter srednjeročni scenarij, ki vključuje napovedi vsaj za t+4 let. Pripravi se kot nepristranska napoved ob upoštevanju ekonomskih politik, ki so v veljavi v času njene priprave. Poleg osnovne napovedi se pripravi tudi alternativna napoved ob predpostavki realizacije glavnih tveganj za uresničitev osnovne napovedi. Kadar je to smiselno, se poleg osnovne napovedi pripravi tudi ocena učinkov večjih predvidenih sprememb ekonomskih politik.
(3) Napoved gospodarskih gibanj se pripravi dvakrat letno. Pomladanska napoved se pripravi v dvajsetih dneh po objavi uradnih statističnih podatkov o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju preteklega leta in najpozneje do 31. marca tekočega leta, jesenska napoved pa v dvajsetih dneh po objavi uradnih statističnih podatkov o gospodarski rasti v drugem četrtletju tekočega leta in najpozneje do 30. septembra tekočega leta. Po objavi podatkov za prvo in tretje četrtletje UMAR preveri uresničevanje napovedi.
(4) Vlada se z napovedjo gospodarskih gibanj seznani in opravi splošno razpravo o ekonomskih gibanjih in politikah. Napoved je javna in se z ustrezno obrazložitvijo objavi naslednji dan po opravljeni splošni razpravi.
(5) Strategija razvoja Slovenije vsebuje tudi ciljni razvojni scenarij, ki kaže vrednosti ključnih razvojnih kazalnikov, ki bi jih dosegli ob optimalni uveljavitvi strateških usmeritev in učinkovitem izvajanju prioritet razvojne politike. Ciljni razvojni scenarij se spremeni, če pride do pomembnejših sprememb strategije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od njegovega uresničevanja.
(6) Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, katerih pripravo koordinira UMAR v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami. Dolgoročne projekcije se ažurirajo vsakih pet let, ali prej, če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja.

(1) Strategija razvoja Slovenije je strateški okvir za pripravo predloga proračuna in drugih proračunskih dokumentov.
(2) Programi in projekti državnega razvojnega programa, drugi dokumenti razvojnega načrtovanja in druga gradiva vlade, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti v delu v katerem so (so)financirani z javno finančnimi sredstvi, usklajeni z javno finančnimi možnostmi in se kot usmeritev upoštevajo v postopkih priprave predloga proračuna.

(1) Programi in projekti državnega razvojnega programa, drugi dokumenti razvojnega načrtovanja ter druga gradiva vlade, ki pomembno vplivajo na razvoj, ki posegajo v prostor, morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo rabo prostora in z veljavnimi prostorskimi načrti.
(2) Prostorsko in razvojno načrtovanje morata biti vsebinsko in časovno usklajena.

(1) Za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega načrtovanja je odgovoren predstojnik SVR.
(2) Predstojnik SVR je odgovoren tudi za skladnost med nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij.
(3) Predstojnik SVLR je odgovoren za skladnost med nacionalnimi in regionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja ter za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega načrtovanja na regionalni ravni.

(1) Postopek usklajevanja razvojnih politik vlade vodi minister ali predstojnik vladne službe, v čigar pristojnost dokument sodi (nosilec priprave), ob sodelovanju predstojnika SVR.
(2) Nosilec priprave je dolžan v postopek usklajevanja vključiti vsa ministrstva in vladne službe, na katerih delovno področje vplivajo predlagani ukrepi, glede na njihovo vsebino pa tudi organizacije civilne družbe, strokovno javnost in socialne partnerje.
(3) V postopku usklajevanja je nosilec priprave dolžan pridobiti pozitivno mnenje predstojnika SVR o skladnosti predlaganega dokumenta ali politike z usmeritvami strategije razvoja Slovenije. Predstojnik SVR izda mnenje na podlagi stališča MF o finančnih posledicah in usklajenostjo z javno finančnimi zmožnostmi predlaganega dokumenta ali politike.
(4) O vprašanjih, ki v postopku usklajevanja niso bila soglasno rešena, odloči vlada.

(1) Za izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade so zadolžena ministrstva in vladne službe v skladu s svojimi delovnimi področji. Pri izvajanju ravnajo po načelih dobrega gospodarjenja in učinkovitega upravljanja.
(2) SVR spremlja izvajanje razvojnih politik vlade in usklajenost njihovega izvajanja. Če ugotovi neskladnosti, o tem pred prvo proračunsko sejo obvesti vlado in ji predlaga ustrezne ukrepe.

Vlada, ministrstva in vladne službe izvajajo poleg razvojnih politik vlade tudi druge razvojne politike, sprejete v Državnem zboru Republike Slovenije ali v organih Evropske unije in mednarodnih organizacij.

(1) Spremljanje uresničevanja usmeritev, ciljev in prioritet razvoja, določenih s strategijo razvoja Slovenije, se izvaja s poročilom o razvoju. Poročilo o razvoju, ki se pripravlja letno, spremlja uresničevanje usmeritev, ciljev in prioritet na podlagi posebnega sistema kazalnikov razvoja, strukturnih kazalnikov Evropske unije ter drugih kvalitativnih in kvantitativnih meril. Poročilo pripravlja UMAR vsako leto do 15. aprila.
(2) Učinkovitost programov in projektov državnega razvojnega programa se preverja letno s posebnim poročilom o učinkovitosti ukrepov razvojne politike, ki ga pripravi nosilec priprave državnega razvojnega programa do 15. aprila, pri čemer se ocenjuje tako učinkovitost ukrepov s fizičnega in finančnega vidika kot tudi uspešnost in učinkovitost zagotavljanja in porabe različnih virov financiranja.
(3) Pri spremljanju strateškega in izvedbenega dokumenta razvojnega načrtovanja se poleg določb tega člena smiselno uporabljajo tudi določbe 22. člena te uredbe.
(4) Nosilec priprave pred objavo poročila z njim seznani vlado.

(1) Nosilec spremljanja uresničevanja in poročanja (v nadaljnjem besedilu: nosilec spremljanja) je praviloma nosilec dokumenta razvojnega načrtovanja. Vlada lahko ob sprejemu dokumenta razvojnega načrtovanja in drugih vladnih gradiv, ki pomenijo ukrepe razvojnih politik vlade, v skladu s 4. členom te uredbe, določi tudi drugega nosilca spremljanja.
(2) Nosilec spremljanja mora poročati o izvajanju enkrat letno in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Za posamezen dokument razvojnega načrtovanja lahko vlada določi drugačno dinamiko poročanja.
(3) Nosilec spremljanja poroča v skladu s cilji in kazalniki, določenimi v dokumentu razvojnega načrtovanja (9. in 22. člen te uredbe). Nosilec spremljanja lahko po potrebi oblikuje tudi podrobnejša merila in metodologijo za spremljanje izvajanja posameznega dokumenta razvojnega načrtovanja.
(4) Nosilec priprave pred objavo poročila z njim seznani vlado.

(1) Podlaga za spremljanje uresničevanja dokumentov in ciljev ter politik zapisanih v njih, so metodološka navodila, ki jih kot strokovni pripomoček pripravi UMAR. Metodološka navodila upoštevajo načela preglednosti (transparentnosti), objektivnosti, mednarodne primerljivosti in podatkovne dostopnosti.
(2) Poročila in vsi podatki, na katerih poročila temeljijo, so dostopna javnosti. Dostopnost poročil in podatkov se zagotavlja z objavo na spletnih straneh SVR ali s povezavami do njihovih primarnih – izvornih lokacij.

(1) Za razvojne programe, projekte in ukrepe se vodi enotna evidenca na ravni vlade, ki je zasnovana tako, da prikazuje:
– finančne podatke po programih in projektih (smiselno razdeljenih tudi na nižje ravni), ki obsegajo podatke o financerjih (virih financiranja), prejemnikih, namenih, javno finančnih instrumentih, višini porabljenih finančnih in javno finančnih sredstev ter druge atribute, ki omogočajo, da osrednja evidenca služi potrebam različnih oblik poročanja (investicije, državne pomoči, strukturne pomoči ipd.) ter za statistične in analitične namene,
– podatke o poteku izvajanja programov, projektov in ukrepov glede na cilje, opredeljene v razvojni politiki vlade, z možnostjo analitičnega prikaza stanja po organizacijah po vseh ravneh organizacijske strukture.
(2) Za metodološko oblikovanje evidence in njene vsebine je odgovoren predstojnik SVR.
(3) Skrbnik enotne evidence razvojnih politik vlade je SVR.
(4) Vsi podatki iz evidence, z izjemo zaupnih, so dostopni vladi in institucijam, ki so odgovorne za spremljanje uresničevanja in poročanje iz 20. in 21. člena te uredbe, ter na zahtevo tudi subjektu, ki izkaže pravni interes.

(1) Dokument razvojnega načrtovanja ali drugo gradivo vlade, ki pomembno vpliva na razvoj, se dopolni, spremeni ali nadomesti z novim, če se ugotovi, da obstoječi dokument ni uresničljiv, ker je prišlo do velikega odstopanja dejanskih gibanj od predvidenih, ali ker obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov, ali ker je prišlo do bistvenih sprememb v izhodiščih, na katerih dokument temelji.
(2) Postopek spreminjanja dokumenta razvojnega načrtovanja ali drugega gradiva vlade, ki pomembno vpliva na razvoj, sproži nosilec priprave dokumenta, nosilec spremljanja ali predstojnik SVR. Pobudo za pričetek postopka lahko da tudi ministrstvo ali služba, ki ni nosilec priprave ali spremljanja, če se dokument oziroma drugo gradivo vlade nanaša tudi na zadeve iz njegove delovne pristojnosti.
(3) Organi iz prejšnjega odstavka lahko dajo tudi pobudo, da vlada sproži postopek za spremembo dokumentov, ki so v pristojnosti Državnega zbora Republike Slovenije (19. člen te uredbe).
(4) Za spremembo dokumentov razvojnega načrtovanja na regionalni ravni da pobudo predstojnik SVLR.

(1) Proračunski memorandum je v skladu s 14. členom ZJF akt vlade, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer, strategije razvoja Slovenije in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja, določi:
1. predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti,
2. osnovne usmeritve ekonomske in javno finančne politike ter državne razvojne prioritete,
3. oceno prejemkov in izdatkov državnega in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, ZPIZ, ZZZS ter konsolidiranih bilanc javnega financiranja (po ekonomski klasifikaciji) do leta t+4,
4. globalni razrez (oceno) proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe in glavne programe do leta t+4,
5. globalni pregled prevzetih obveznosti za proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih,
6. predvidene spremembe državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti ter državnega dolga, dolga samoupravnih lokalnih skupnosti in javnega dolga,
7. usmeritve za določitev politike načrta razvojnih programov in
8. ukrepe, potrebne za realizacijo javno finančnega scenarija.
(2) Na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma ter sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.
(3) Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

V drugi polovici aprila tekočega leta izvede ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: MF), predhodno zbiranje podatkov od predlagateljev finančnih načrtov, s katerimi se pridobijo podatki o prenehanju posameznih programov in o obveznostih za oblikovanje novih programov za leta, za katera se določi predlog proračuna in ocena konsolidiranih bilanc javnega financiranja. Pri tem se upoštevajo veljavni zakoni in predvideni zakoni, ki imajo finančne posledice.

(1) Do 25. maja tekočega leta se skliče prva proračunska seja vlade, na kateri predsednik vlade, minister, pristojen za finance, in predstojnik UMAR predstavijo osnutek proračunskega memoranduma.
(2) Vlada se najkasneje na prvi proračunski seji seznani tudi s poročili iz 20. in 21. člena te uredbe.
(3) Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi:
1. globalni nominalni okvir izdatkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let kakor tudi ciljno višino dolga države za to obdobje in
2. državne razvojne prioritete za proračunsko obdobje.

(1) Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične usklajevanje med MF in predlagatelji finančnih načrtov o razrezu proračunskih izdatkov za leto, za katero se pripravlja proračun po:
– področjih proračunske porabe,
– glavnih programih in
– proračunskih uporabnikih.
(2) Usklajevanje se zaključi v roku dveh tednov po prvi proračunski seji.

(1) Druga proračunska seja vlade se skliče do 15. junija tekočega leta. Vlada na njej na predlog MF določi:
1. razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe do ravni glavnih programov in
2. razrez po predlagateljih finančnih načrtov.
(2) Vlada pri usklajevanju upošteva opredeljene državne razvojne prioritete, določene na prvi proračunski seji vlade, in načelo, da je za povečanje proračunskih izdatkov za posamezne glavne programe praviloma potrebno zmanjšati proračunske izdatke na ostalih glavnih programih proračunske porabe tako, da spremembe ne vplivajo na skupni obseg predlaganih proračunskih izdatkov, ki je določen na prvi proračunski seji vlade.

(1) Skladno s sklepi prve in druge proračunske seje izda minister, pristojen za finance, navodilo za pripravo predloga proračuna. Navodilo vsebuje:
1. sklepe prve in druge proračunske seje vlade,
2. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
3. s strani vlade določen razrez pravic porabe za področja proračunske porabe in glavne programe ter na podlagi le–tega izhajajoč razrez pravic porabe po predlagateljih finančnih načrtov, področjih proračunske porabe in glavnih programih, ki ga pripravi MF,
4. navodila in roke za pripravo:
– predlogov finančnih načrtov;
– obrazložitev finančnih načrtov;
– načrta razvojnih programov po letih do vključno leta t+4;
– predloga programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja;
– predloga kadrovskega načrta;
– predloga načrta nabav in gradenj;
– drugih načrtov namenskih in nenamenskih prejemkov in izdatkov proračuna;
– druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo predloga proračuna.
(2) MF pošlje navodilo za pripravo predloga proračuna predlagateljem finančnih načrtov v desetih dneh po zaključku druge proračunske seje.

Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finančnih načrtov MF do 30. julija tekočega leta, če vlada ne določi drugega roka.

(1) Predlagatelji finančnih načrtov se morajo pri pripravi svojih finančnih načrtov uskladiti z ZZZS, ZPIZ, javnimi skladi, javnimi zavodi in agencijami, katerih ustanovitelj je država in drugimi subjekti, ki se financirajo iz državnega proračuna.
(2) Subjekti iz prvega odstavka tega člena, morajo upoštevaje izhodišča proračunskega memoranduma pripraviti predloge finančnih načrtov za proračunsko leto za katero se pripravlja predlog proračuna.
(3) ZZZS posreduje predlog svojega finančnega načrta ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ZPIZ pa ministrstvu, pristojnemu za delo, družino in socialne zadeve, do 30. avgusta tekočega leta, ta pa jih do 10. septembra tekočega leta pošljeta MF, ki ju skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.
(4) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, pošljejo predlog svojega finančnega načrta resornemu ministrstvu do 30. avgusta tekočega leta, ta pa MF do 10. septembra tekočega leta, ki jih skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

(1) Do 20. septembra tekočega leta minister, pristojen za finance, predloži vladi v sprejem:
1. proračunski memorandum in
2. predlog proračuna.
(2) Vlada predloži proračunski memorandum in predlog proračuna Državnemu zboru Republike Slovenije do 1. oktobra tekočega leta.

(1) Pri pripravi predloga proračuna vlada izhaja iz pomladanske napovedi gospodarskih gibanj.
(2) Vlada upošteva jesenske napovedi gospodarskih gibanj pri oblikovanju dopolnjenega predloga proračuna, skladno s poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije.

(1) Po sprejemu proračuna v Državnem zboru Republike Slovenije in njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije morajo predlagatelji finančnih načrtov v skladu s 4. odstavkom 22. člena ZJF pripraviti in dopolniti obrazložitve svojih finančnih načrtov in jih uskladiti s sprejetim proračunom. Obrazložitve morajo pripraviti in jih posredovati MF v 40 dneh po uveljavitvi proračuna.
(2) MF pripravi redakcijo vseh obrazložitev in jih predloži vladi v sprejem najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.
(3) Vlada sprejme obrazložitev sprejetega proračuna in jo objavi.

(1) Vlada določi predlog sprememb proračuna v primeru, kadar se bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javno finančne politike in v primeru, da ocena izvršitve tekočega proračuna pomembno odstopa od sprejetega proračuna.
(2) MF pripravi na podlagi spremenjenih predpostavk novo oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna za leto t+1. Upoštevaje nominalni primanjkljaj ali presežek sprejetega proračuna za leto t+1 pripravi MF nov predlog proračunskih izdatkov.
(3) Nove ocene prejemkov in izdatkov morajo biti upoštevane v osnutku proračunskega memoranduma.

(1) V postopku priprave predloga sprememb proračuna se smiselno uporabijo določbe te uredbe, ki urejajo pripravo predloga proračuna.
(2) Postopek priprave predloga sprememb proračuna poteka časovno hkrati s pripravo predloga proračuna.

(1) Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna se prične s pripravo izhodišč za pripravo predloga rebalansa proračuna, ki jih sprejme vlada.
(2) Predlog rebalansa pripravi MF in se pri tem uskladi s predlagatelji finančnih načrtov.
(3) Predlog rebalansa proračuna se ne pripravi, če izvajanje ukrepov iz 40. člena ZJF uravnoteži proračun. V tem primeru MF vladi poroča o učinkih ukrepov in o uravnoteženju proračuna.

(1) Za pripravo proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti MF pripravi proračunski priročnik za pripravo proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: proračunski priročnik).
(2) Proračunski priročnik vsebuje temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna in navodila za pripravo splošnega dela proračuna, finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov ter načrta razvojih programov.
(3) Proračunski priročnik se pošlje samoupravnim lokalnim skupnostim najkasneje v petnajstih dneh po zaključku druge proračunske seje vlade.

Postopek priprave predloga, sprememb in rebalansa proračuna samoupravne lokalne skupnosti, samoupravna lokalna skupnost določi s svojimi akti.

(1) Predlagatelji finančnih načrtov pripravijo obrazložitve in podrobne predloge finančnih načrtov po strukturi, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Obrazložitev predloga finančnega načrta, ki predstavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, mora vsebovati naslednje obvezne sestavine:
1. povzetek ciljev iz dokumentov razvojnega načrtovanja in glavnih programov ter podprogramov na posameznem področju proračunske porabe;
2. prikaz ciljev projektov in programov v okviru načrta razvojnih programov;
3. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije, glavni programi, podprogrami;
4. fizične, finančne in opisne kazalnike, s katerimi se merijo zastavljeni cilji;
5. izhodišča in kazalnike, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;
6. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih ciljev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za obrazložitev finančnega načrta, ki predstavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, minister, pristojen za finance, določi dodatne sestavine.
(4) Pri pripravi predlogov finančnih načrtov predlagatelji finančnih načrtov upoštevajo:
1. osnutek proračunskega memoranduma in temeljna ekonomska izhodišča ter predpostavke;
2. razrez pravic porabe, ki ga je določila vlada ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, in
3. navodilo za pripravo predloga proračuna.

(1) Načrt razvojnih programov je sestavni del državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki se prikaže po:
1. strukturi programske klasifikacije;
2. posameznih projektih in programih neposrednih uporabnikov in
3. virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov in programov.
(2) Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje celotnega trajanja v načrt vključenih projektov in programov, v proračunu pa se prikaže po posameznih projektih in programih ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša, in za naslednja tri leta (do leta t + 4) za:
1. investicije in investicijske transfere;
2. subvencije in
3. projekte in programe, sofinancirane s sredstvi proračuna Evropske unije.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister, pristojen za finance, z navodilom določi tudi druge projekte in programe ter vire sredstev za njihovo izvedbo, v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(4) Načrt razvojnih programov se dopolnjuje vsako leto ob pripravi predloga proračuna.

(1) V načrt razvojnih programov se prednostno uvrsti programe in projekte, ki so že predvideni za izvajanje v letu, za katero se sprejema proračun, zatem pa se izbira in uvršča programe in projekte, ki se bodo na novo uvrstili v načrt razvojnih programov.
(2) Načrt razvojnih programov se v letih za katera ni sprejet razrez iz 29. člena te uredbe ne sme realno povečevati, razen v primeru, ko je to predvideno s sklepom vlade praviloma sprejetem na drugi proračunski seji.

(1) Program ali projekt se lahko uvrsti v načrta razvojnih programov, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. usklajenost s cilji razvojnega načrtovanja in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Evropske unije vključno s cilji proračunskega memoranduma;
2. za projekt mora biti izdelana dokumentacija v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06), in sicer najmanj dokument identifikacije projekta;
3. program ali projekt mora biti izvedljiv v predvidenem obdobju (realno načrtovanje časa za pridobitev soglasij in dovoljenj, izvedbo javnega razpisa, itd.);
4. za program ali projekt, ki vsebuje elemente državne pomoči, mora biti izveden postopek v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).
(2) O uvrstitvi programov in projektov v načrt razvojnih programov, se poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena, upoštevajo praviloma tudi:
1. merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so določena v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
2. merila, ki odražajo cilje državnega razvojnega programa in državnih razvojnih prioritet za tekoče obdobje, ter
3. merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za rangiranje projektov v okviru posameznega področja (področne metodologije).

UMAR pripravi metodološka navodila za spremljanje uresničevanja dokumentov iz 22. člena te uredbe v roku šestih mesecev po uveljavitvi te uredbe.

Pripravo Državnega razvojnega programa, ki je v pripravi ob uveljavitvi te uredbe, dokonča in predloži v sprejem vladi ter izvaja SVLR, v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi in ob predhodni pridobitvi soglasja SVR.

Enotne evidence, določene v 23. členu te uredbe, se vzpostavijo v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 45/02).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.