Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2007 z dne 18. 4. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2007 z dne 18. 4. 2007

Kazalo

1915. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja SE 12/1-3 del Na Klancu, stran 5084.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95, 47/95, 82/98 in 69/04) je Občinski svet Občine Medvode na 26. seji dne 25. 10. 2005 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja SE 12/1-3 del Na Klancu
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt (v nadaljevanju OLN) za območje urejanja SE 12/1-3 del Na Klancu v Medvodah, ki ga je izdelal City Studio d.o.o., Vurnikova 2, Ljubljana, pod številko projekta CS 653, v aprilu 2005.
OLN vsebuje ureditveno območje OLN, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OLN)
Z OLN se znotraj ureditvenega območja predvidi urejanje območja doma za starejše osebe, izgradnja novih in dokončanje trgovine in stanovanjskih objektov v gradnji ter komunalno energetske in prometne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OLN)
Kartografski del OLN obsega naslednje grafične načrte:
1.      Izsek iz dolgoročnega plana                    M 1:5000
2.      Kopija katastrskega načrta                     M 1:1000
3.      Prikaz ureditvenega območja OLN                M 1:1000
4.      Pregledna situacija                            M 1:1000
5.      Arhitektonsko zazidalna situacija              M 1:500
6.      Situacija zunanje ureditve                     M 1:500
7.      Prometno tehnična situacija, idejna višinska
        regulacija in načrt intervencijskih poti       M 1:500
8.      Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav        M 1:500
9.1     Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel
        na kat. načrtu                                 M 1:1000
9.2     Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel
        na geo. načrtu                                 M 1:500
9.3     Idejni zakoličbeni načrt                       M 1:500
10.     Prikaz vplivnega območja                       M 1:1000.
4. člen
(priloge OLN)
Priloge OLN so:
1. Povzetek za javnost
2. Program priprave
3. Obrazložitev OLN
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Idejne rešitve objektov in komunalne infrastrukture
6. Študije
II. UREDITVENO OBMOČJE OLN
5. člen
(ureditveno območje OLN)
Obseg
OLN obsega južni del območja SE 12/1-3 Na klancu, in sicer:
– površine, ki so v Zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 12/1-1 Na klancu (Uradni list RS, št. 49/99) označene kot 1. etapa izvajanja ter
– površine, ki so se tem površinam dodale kot zazidljivo stavbno zemljišče s Spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana Občine Medvode (Uradni list RS, št. 132/04).
 
Meja
Meja območja OLN poteka v katastrski občini Medvode.
Meja območja OLN poteka po severnem robu parcel št. 308/26, 308/27, 308/28, 308/29, 308/30, 308/31 in 308/32, preseka v isti liniji parcelo št. 308/33, se nadaljuje po vzhodnem, južnem in zahodnem robu parcele št. 308/11, poteka po severnem robu parcel št. 304/2, 304/3, 304/4, 304/22 in 304/6 ter po delu severnega roba parcele št. 308/33, nato teče po zahodnem robu parcel št. 304/ 6, 304/11, 304/16 in 304/21, se zalomi proti jugovzhodu in še enkrat proti vzhodu preko parcele št. 296/1, po parceli št. 300/3 se zalomi proti jugu in poteka po južnem robu parcel št. 300/2, 300/1, 303/17 in 303/16, 303/21, 303/22 in 303/23, se nadaljuje po vzhodnem robu parcele št. 303/23 in po meji med parcelama št. 303/1 in 300/5, se nadaljuje po južnem robu parcele št. 303/1 in se zalomi proti severu deloma po parceli št. 303/1 in deloma po parceli št. 315/1 vse k.o. Medvode.
Meja območja OLN je analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OLN je razvidna iz Prikaza ureditvenega območja OLN (list št. 3), ki je sestavni del opisa poteka meje OLN.
 
Površina
Površina območja OLN znaša 55.922 m2.
6. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje prostorske ureditve iz 2. člena tega odloka v času gradnje in v času uporabe objektov obsega:
– vse gradbene parcele znotraj območja
– parcele na južni strani ureditvenega območja, na katerih se bo izvajalo ukrepe aktivne protihrupne zaščite
– gozdne parcele, ki mejijo na zahodno stran ureditvenega območja.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Z izgradnjo predvidenega naselja vplivov na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi ter pred hrupom ni oziroma se z izvedbo posegov stanje ne poslabša.
Spremenjeno stanje osončenja v skladu s predpisi ne poslabšuje bivalnih razmer.
Za preprečitev poškodb objektov se mora zagotoviti ustrezna tehnologija.
8. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na Arhitektonsko zazidalni situaciji (list št. 5) in na Situaciji zunanje ureditve (list št. 6) iz 3. člena odloka.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OLN
– meja funkcionalne enote (F) – določa mejo površine, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji ter vsebuje eno ali več gradbenih parcel, razdeljena je na enega ali več lastnikov
– regulacijska linija (RL) – razmejuje javne površine od drugih površin
– predviden objekt – določa lego načrtovanega objekta v prostoru z njegovimi tlorisnimi gabariti
– oznaka objekta – označuje tip stanovanjskega objekta glede na njegovo funkcionalno zasnovo
– višinski gabarit – določa maksimalno etažnost objekta
– gradbena meja pomožnih objektov (GMp) – je črta, ki jo zimski vrtovi in nadstreški ob predvidenih objektih ne smejo presegati
– vhod v objekt – določa položaj možnih vhodov v objekt
– uvoz – določa položaj možnih uvozov na parcelo
– zazelenjena površina – določa lego načrtovane zazelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane javne površine namenjene prometu glede na njeno funkcionalno zasnovo
– robnik – razmejuje javno površino namenjeno motornim vozilom in kolesarjem od javne površine namenjene pešcem
– tlakovana površina – določa lego načrtovane tlakovane ureditve v prostoru
– zbirno in odjemno mesto za odpadke – določa lego načrtovanega zbirnega in odjemnega mesta za odpadke v prostoru z njegovimi tlorisnimi gabariti
– zaščitno zelenje – določa lego načrtovane ureditve z zaščitnim zelenjem
– smer slemena – določa smer loma strešine.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje OLN sestavljata dve funkcionalni enoti.
Delitev območja na posamezne funkcionalne enote je razvidna iz Pregledne situacije (list št. 4).
 
Funkcionalna enota F1
V funkcionalni enoti F1 je zgrajen dom starejših oseb v izmeri 9450 m2 BEP.
Objekt je namenjen bivanju 230 starejših oseb z vsemi spremljajočimi dejavnostmi in ureditvami.
V funkcionalni enoti F1 se pripadajoče zunanje površine urejajo kot:
– utrjene – tlakovane površine,
– zazelenjene površine,
– površine z zaščitnim zelenjem,
– brežine in oporni zidovi,
– prometne površine.
Zazelenjene površine ob domu starejših občanov se urejajo parkovno, zasadi se trava, skupine grmovnic in dreves, uredijo se poti in počivališča.
Brežine se zasadijo s travo in z grmovnicami.
Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni mogoče drugače zavarovati. Oporni zidovi morajo biti izvedeni v vidnem kamnu in ozelenjeni s plezalkami.
Zaščitno zelenje se zasadi na vzhodni strani objekta ob parkirišču ter med parkiriščem in regionalno cesto.
Urejanje zelenih površin mora biti enotno.
Zasaditev zelenih površin se izvede z avtohtonimi vrstami grmovnic in dreves.
 
Funkcionalna enota F2
V funkcionalni enoti F2 je predvidena gradnja oziroma dokončanje stanovanjskih objektov in prostora za trgovino z osnovno preskrbo.
V funkcionalni enoti F2 je 13 tipov stanovanjskih objektov, in sicer:
– eno stanovanjski objekti z oznakami P1, P2, P3, P4 ter D,
– eno ali dvo stanovanjski objekti z oznako C,
– dvo stanovanjski objekti z oznakami P3A,
– tri do pet stanovanjski objekti z oznakami P2B, P2C, 3A-G, 2C-G in A ter
– 9–10 stanovanjski objekt s trgovino v severnem delu pritličja objekta z oznako B.
V večstanovanjskih objektih je dopustna ureditev oskrbovanih stanovanj ob upoštevanju pravilnika o minimalnih pogojih za njihovo graditev.
V funkcionalni enoti F2 je predvidena ureditev pripadajočih zunanjih površin:
– utrjene – tlakovane površine,
– zazelenjene površine,
– vaški trg na zemljišču s parcelno številko 308/33 k.o. Medvode,
– otroško igrišče na zemljišču s parcelno številko 300/1 k.o. Medvode,
– površine z zaščitnim zelenjem,
– prometne površine.
 
Ulice
V območju urejanja so naslednji tipi stanovanjskih ulic:
U1 s prečnim prerezom
– cestišče 5,50 m,
– hodnik za pešce 1 x 1,60 m,
– bočno parkiranje 2,00 m,
– zelenica 1 x 1,60 m,
skupaj širine 10,70 m.
 
U2 s prečnim prerezom
Vzhodni del
– cestišče 5,90 m,
– hodnik za pešce 2 x 1,60 m,
skupaj širine max 9,10 m.
 
Osrednji del
– zelenica 1,40–2,00 m,
– cestišče 5,50 m–7,50 m,
– bočno parkiranje 2,00 m,
– hodnik za pešce 1 x 1,60 m,
skupaj širine max 11,10 m.
 
Zahodni del
– hodnik za pešce 1 x 1,00 m,
– bočno parkiranje 2,00 m,
– cestišče 6,20 m,
skupaj širine max 9,20 m.
 
U3 s prečnim prerezom
– cestišče 6,00 m,
– hodnik za pešce 1 x 1,60 m,
skupaj širine 7,60 m.
 
U4 prometno mešana površina s prečnim prerezom
– skupaj širine 6,00 m.
 
U5 prometno mešana površina s prečnim prerezom
– skupaj širine 4,00 m.
 
U6 peš pot s prečnim prerezom
– skupaj širine 1,60–2,00 m.
 
Zazelenjene površine
Urejanje zazelenjenih površin mora biti enotno.
Zasaditev zelenih površin se izvede z avtohtonimi vrstami grmovnic in dreves.
Zaščitno zelenje se zasadi na vzhodni strani funkcionalne enote ob regionalni cesti.
 
Vaški trgi in otroško igrišče
Vaški trg in otroško igrišče se urejata v tlaku in zelenicah z vsemi elementi urbane opreme (drevesa, klopi, igrala, koši za smeti, osvetlitev). Otroško igrišče se lahko ogradi.
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Umestitve objektov v prostor so opredeljene v Arhitektonsko zazidalni situaciji (list št. 5)
 
Funkcionalna enota F1
Objekt je močno členjen. Sestavljajo ga osrednji del L oblike maksimalnih dimenzij 41,40 x 41,40 m, širina kraka je 16,90 m ter podaljški na zahodni in južni strani. Zahodni krak sestavljata dva pravokotna objekta dimenzij 23,10 x 16,90 m in 7,50 x 10,90 m. Vzhodni krak sestavljata pravokoten objekt dimenzij 16,90 x 23,30 m in krožna kapela z radijem 7,50 m.
Upoštevati je treba gradbene meje za pomožne objekte.
Maksimalna etažnost objekta je klet, visoko pritličje in dve nadstropji.
Kota visokega pritličja je na 347,50 metra n.m.v.
Za oblikovanje fasad so uporabljeni materiali: omet.
Za oblikovanje strehe se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Funkcionalna enota F2
Višinska kota pritličja vseh objektov je 0,15 metra nad urejenim nivojem terena.
Upoštevati je treba gradbene meje za pomožne objekte.
Stanovanjski objekti tipa P1 imajo lahko največ pritličje in mansardo (P+M), vsi ostali stanovanjski objekti pa največ pritličje (P+0).
Večstanovanjski objekt s trgovino ima lahko največ pritličje in nadstropje (P+1).
Višinska in tlorisna dimenzijska toleranca objektov je ±0,50 m.
 
Tip P1:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 16,85 x 9,60 m.
Višina slemena je 7,90 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 3,00 m nad utrjenim terenom.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip P2:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 17,85 x 8,60 m.
Višina slemena je 5,40 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 2,80 m nad utrjenim terenom.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip P3:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 15,85 x 8,60 m.
Višina slemena je 5,40 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 2,80 m nad utrjenim terenom.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip P4:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 13,50 x 8,60 m.
Višina slemena je 5,40 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 2,80 m nad utrjenim terenom.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip D:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 14,25 x 8,60 m.
Višina slemena je 5,30 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 3,00 m nad utrjenim terenom.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip C:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 19,30 x 9,80 m.
Višina slemena je 5,30 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 3,00 m nad utrjenim terenom.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip P3A:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 15,85 x 8,50 m.
Višina slemena je 5,40 m.
Višina kapi je 3,00 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip P2B:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 18,00 x 8,60 m.
Višina slemena je 5,40 m.
Višina kapi je 3,00 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip P2C:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 17,90 x 8,70 m.
Višina slemena je 5,40 m.
Višina kapi je 3,00 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip 3A-G:
Tloris je L-oblike, maksimalnih gabaritov 15,90 x 14,20 m. Dolžina krajše stranice je 8,60 in 8,80 m.
Višina slemena je 5,40 m.
Višina kapi je 3,00 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip 2C-G:
Tloris je L-oblike, maksimalnih gabaritov 17,90 x 14,10 m. Dolžina krajše stranice je 8,60 in 8,70 m.
Višina slemena je 5,40 m.
Višina kapi je 3,00 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip A:
Tloris je L-oblike, maksimalnih gabaritov 18 x 14,30 m. Dolžina krajše stranice je 8,80 m.
Višina slemena je 5,20 m.
Višina kapi je 2,60 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
 
Tip B:
Osnovna tlorisna velikost objekta je 30,90 x 12 m.
Višina slemena je 8,30 m.
Višina kapi je 6,00 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: omet in les.
Za oblikovanje strehe objektov in nadzidav se lahko uporabi materiale: bitumenska skodla.
11. člen
(pogoji za gradnje enostavnih objektov)
Znotraj ureditvenega območja je dovoljena gradnja in ureditve naslednjih enostavnih objektov:
– medposestne ograje,
– nosilci elektro omaric,
– nadstreški,
– pergole nad terasami,
– zimski vrtovi,
– ute – senčnice,
– shrambne lope pred večstanovanjskim objektom,
– urbana oprema na javnih površinah (klopi, otroška igrala, javna razsvetljava, koši za smeti, nadstrešnice za zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov).
Za nadstreške, zimske vrtove, pergole nad terasami in ute – senčnice se lahko uporablja naslednje materiale: leseni in kovinski nosilci in okvirji ter zasteklitev. Streha naj bo iz istega materiala, kot pri osnovnem objektu ali steklena. Višina nadstreškov, zimskih vrtov, pergol nad terasami ne sme presegati višine strešne kapi osnovnega objekta.
Za ograje se lahko uporablja naslednje materiale: les in žica z živico. Višina ograje ne sme presegati 1,5m.
Nosilci elektro omaric so iz masivnih elementov in se izvedejo v sklopu ograj ob vhodu na zemljišče.
Za shrambne lope pred večstanovanjskim objektom se lahko uporablja naslednje materiale: leseni in kovinski nosilci in okvirji ter lesena polnila ali polnila zaključena z ometom.
Urbana oprema na javnih površinah naj bo enotno oblikovana.
Umestitev enostavnih objektov v prostor je razvidna iz Arhitektonsko zazidalne situacije (list št. 5) pri čemer je potrebno upoštevati odmike enostavnih objektov od meje sosednjih zemljišč, kot so določeni z GMp.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
12. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Sestavni del pogojev za prometno urejanje je Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (list št. 7).
 
Splošni pogoji
Funkcionalna enota F1 se prometno navezuje neposredno na regionalno cesto II. reda št. 413 Medvode–Zbilje – odsek 4704.
Funkcionalna enota F2 se prometno navezuje na regionalno cesto II. reda št. 413 Medvode–Zbilje – odsek 4704 in preko ulice U1na severni del območja urejanja SE 12/1-3, ki ni v območju obdelave OLN.
Ulica U1 tvori s svojim podaljškom v severnem delu območja urejanja SE 12/1-3 krožno prometno povezavo celotnega območja urejanja.
Skupni dovozi do objektov so široki 6,00 metrov in izvedeni s poglobljenim robnikom. Individualni dovozi do objektov so široki 5,50 m.
Vse prometne površine so utrjene z ustreznim tlakom oziroma asfaltirane.
Minimalni radij vozišč na javnih ulicah je 4 m, minimalni radij uvozov je 2,5 m.
 
Motorni promet
Motorni promet se odvija dvosmerno na cestišču naslednjih tipov stanovanjskih ulic: U1, U2, U3 in U4.
Širina cestišča posamezne ulice je določena v 9. členu tega odloka.
Ulica U 4 je z južne strani zaprta s povoznimi stebrički ter namenjena dovozu do obstoječih objektov. Na zahodni strani sta ulici U1 in U2 zaključeni z obračališčem za komunalna vozila.
 
Mirujoči promet
Mirujoči promet v funkcionalni enoti F1 je organiziran:
– ob uvozu na območje doma za starejše osebe (54 parkirnih mest)
Mirujoči promet v funkcionalni enoti F2 je organiziran:
– na dvoriščih stanovanjskih objektov za potrebe stanovalcev in obiskovalcev,
– v garažah stanovanjskih objektov za potrebe stanovalcev,
– na javnih površinah ob cestah za potrebe stanovalcev in obiskovalcev območja, in sicer ob U1 in U2.
Predvideno število parkirnih mest v naselju znotraj območja OLN je 295.
 
Kolesarski in peš promet
Kolesarski promet se odvija na vozišču vseh ulic znotraj območja urejanja.
Kolesarski promet ni dovoljen na peš poteh v območju (U6).
Vse površine namenjene motornemu prometu so utrjene z ustreznim tlakom oziroma asfaltirane.
Na ulicah U1, U2 in U3 so urejeni hodniki za pešce ob vozišču skladno z opisi v 9. členu tega odloka.
Hodniki za pešce so z dvignjenim robnikom ločeni od vozišča.
Vse površine namenjene peš prometu so utrjene z ustreznim tlakom oziroma asfaltirane.
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja ulic v območju križišč so urejeni brez arhitekturnih ovir.
 
Promet mešane površine
Prometno mešane površine sta ulica U4 in U5 ter skupni dovozi do objektov in skupna parkirišča ob teh dovozih, kot je razvidno iz karte Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (list št. 7).
13. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav (list št. 8).
 
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
 
Kanalizacijsko omrežje
Novopredvideni objekti se bodo preko nove sekundarne kanalizacije priključevali na obstoječo kanalizacijo.
Novopredvidena kanalizacija za odpadne padavinske vode iz cestnih površin se priključuje na obstoječo kanalizacijo za odpadne padavinske vode.
Padavinske vode s strešnih površin bodo speljane v ponikanje.
Trase javne kanalizacije naj potekajo tako, da bo omogočeno vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja.
Za razširitev obstoječega kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati Idejno rešitev za razširitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja za del območja urejanja ŠS 12/1-3 Na Klancu v Medvodah, št. KONO-B-1060/04, ki jo je septembra 2004 izdelal KONO B d.o.o.
 
Vodovodno omrežje
Obstoječi objekti se oskrbujejo z vodo preko obstoječega javnega vodovoda.
Za novogradnje je oskrba z vodo predvidena iz sekundarnega javnega vodovoda PVC D100, ki bo navezan na obstoječ vodovod in bo potekal po ulicah naselja.
Vodovodno omrežje ne zadošča v celoti pogojem v zvezi s hidrantnim omrežjem za gašanje požarov, in zato ga je za potrebe novogradenj potrebno dopolniti in obnoviti.
Novopredvideni vodovodi se izvedejo iz nodularne litine DN100 oziroma DN80 in potekajo tako, da omogočajo neposredno priključevanje posameznih objektov na javno vodovodno omrežje.
Predvidena lokacija hidrantov na javnem vodovodnem omrežju zagotavlja požarno varnost po določilih, ki so podana v Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Projektirani hidranti so razporejeni tako, da je požarno pokrito celotno območje zazidave. Na mestih, na katerih je to mogoče, je predvidena nadzemna izvedba hidrantov.
Na predvideno sekundarno vodovodno omrežje se izvedejo hišni vodovodni priključki do vodmerov za posamezne objekte. Vodomerne ure se namesti v predvidene javne objekte v dostopne prostore kot so pritličja ali v zunanje vodomerne jaške.
Križanja vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti predvidena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje vodovodne mreže in ostalih komunalnih vodov, objektov in naprav.
Za razširitev obstoječega vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati Idejno rešitev za razširitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja za del območja urejanja ŠS 12/1-3 Na Klancu v Medvodah, št. KONO-B-1060/04, ki jo je septembra 2004 izdelal KONO B d.o.o.
 
Plinovodno omrežje
Po obstoječem naselju je izvedeno plinovodno omrežje po trasi N 35340 dimenzije PE110 in PE63, ki bo ob dvigu obratovalnega tlaka s 100 mbar na 200 mbar omogočalo dodatno priključevanje objektov.
Dogradi se glavno plinovodno omrežje po javnih površinah dimenzije DN50 v dolžini 295 m, ki se naveže na obstoječe omrežje PE 63.
Povezovalni plinovod se izvede od RP-37 Preska, do obstoječega nizkotlačnega omrežja v naselju Svetje v Medvodah.
Zemeljski plin se bo uporabljal za potrebe ogrevanja, hlajenja, pripravo sanitarne tople vode, kuho in tehnologijo.
Približevanja in križanja plinovodov z ostalimi podzemnimi instalacijami se izvedejo na predpisanih medsebojnih razdaljah ter kotu križanja.
Za dograditev obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno upoštevati Idejno zasnovo za razširitev plinovodnega omrežja za del območja urejanja ŠS 12/1-3 Na Klancu v Medvodah (Zbiljski gaj), št. R-44-P/17, ki ga je avgusta 2004 izdelala Energetika Ljubljana d.o.o.
 
Elektroenergetsko omrežje
Na obravnavanem območju je izveden nizkonapetostni razvod do obstoječih objektov. Dovod je izveden iz obstoječe nizkonapetostne plošče obstoječe transformatorske postaje TP Zbiljski gaj.
V NN plošči TP Zbiljski gaj je predvidena vgradnja ene tripolne stikalne letve (400A) za tripolni vklop za novo predvideni odcep za objekte in ene tripolne stikalne letve (160A) za tripolni vklop za javno razsvetljavo, katere odcep se prestavi iz obstoječega podnožja.
Ob transformatorski postaji se izvede prostostoječa priključna omarica na betonskem podstavku, ki se predvidi za potrebe rezervnih odcepov.
Za novopredvidene stanovanjske objekte se izvede nov nizkonapetostni kabelski priključni vod od obstoječe TP Zbiljski gaj. Nov nizkonapetostni vod bo deloma potekal po obstoječi kabelski kanalizaciji, deloma pa v novi kanalizaciji.
Vsak objekt bo imel priključno merilno omarico, ki bo vgrajena v betonski prefabricirani zidec in bo opremljena s predpisano merilno opremo.
Zaščita pred električnim udarom mora ustrezati TN sistemu napajanja.
Približevanja in križanja elektroenergetskih vodov in naprav z ostalimi podzemnimi instalacijami se izvedejo na predpisanih medsebojnih razdaljah ter kotu križanja.
Za razširitev nizkonapetostnega električnega omrežja je potrebno upoštevati Projekt za izvedbo razširitve nizkonapetostnega električnega omrežja za del območja urejanja ŠS 12/1-3 Na Klancu v Medvodah (Zbiljski gaj), št. E-04/005-192, ki ga je septembra 2004 izdelal ProFi d.o.o.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je že izvedeno TK omrežje, ki delno odstopa od zbirnega načrta komunalnih naprav iz ZN, za katerega je potrebno izdelati PID.
Za potrebe uporabnikov je potrebna telekomunikacijska povezava na javna kabelska telekomunikacijska omrežja.
Telekom kabelsko omrežje v kabelski kanalizaciji se naveže na obstoječe primarno omrežje v obstoječi kabelski kanalizaciji v kabelskem jašku ob cesti Mevode–Zbilje. Predvidi se izgradnja kabelske kanalizacije od mesta navezave na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo in preko vmesnih kabelskih jaškov do vsake stavbe. Kabelska kanalizacija se zaključi v končnem kabelskem jašku pod fasadnimi Telekom in KKS omaricami na vsaki stavbi.
Približevanja in križanja telefonske kanalizacije z ostalimi podzemnimi instalacijami se izvedejo na predpisanih medsebojnih razdaljah ter kotu križanja.
Za razširitev javnega telekomunikacijskega kabelskega omrežja je potrebno upoštevati Idejno zasnovo javnega telekomunikacijskega kabelskega omrežja za območje urejanja ŠS 12/1-3 Na Klancu v Medvodah št. 1008458, ki ga je oktobra 2004 izdelal Dekatel d.o.o.
 
Javna razsvetljava
Na obravnavanem območju je delno že zgrajena javna razsvetljava. Novopredvidena javna razsvetljava, ki se predvidi na javnih površinah na delu območja urejanja, se bo napajala iz obstoječega prižigališča. Inštalacija se izvede z zemeljskimi kabli.
Predvidijo se standardni tipski elementi razsvetljave.
Kabelske trase morajo potekati v javnih površinah. Zagotovljeni morajo biti predpisani odmiki s preostalimi komunalnimi vodi in napravami.
Za razširitev omrežja javne razsvetljave je potrebno upoštevati Idejno zasnovo za razširitev omrežja javne razsvetljave za del območja urejanja ŠS 12/1-3 Na Klancu v Medvodah (Zbiljski gaj) št. 09-30-1825/1896, ki ga je oktobra 2004 izdelal JRS d.d.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
14. člen
(varovanje okolja)
Varstvo pred hrupom
Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup prometa bo vplival na načrtovano naselje. Zagotoviti je potrebno ustrezno aktivno in pasivno zaščito fasad objektov, ki gledajo proti regionalni cesti I. reda št. 211 Jeprca-Medvode.
Aktivna zaščita: postavitev zelene protihrupne zaščite na nasipu višine 2,0 m na parceli 296/1 k.o. Medvode, za kar mora investitor z lastnikom zemljišča skleniti služnostno ali drugo ustrezno pogodbo.
Pasivna zaščita: povečana zvočna izolativnost fasad proti cesti z ustreznimi okni. Skupna zvočna izolativnost Rw zahodne in južne fasadne stene objektov 48 in 50 v oddaljenosti 75m je 38 dB, objektov 46, 49 in 51 v oddaljenosti 90 m pa 37 dB.
Lokacija pritihrupne zaščite in oznake objektov so razvidne iz Pregledne situacije (list št. 4).
 
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno.
Odjemna mesta za odpadke so urejena na javnem zemljišču. Na severozahodni strani naselja je odjemno mesto urejeno v neposredni bližini javnega zemljišča.
Urejena morajo biti na tlakovani površini, zaščitena z nadstreškom in locirana tako, da je omogočen neoviran dostop komunalnega vozila in odvoz odpadkov.
Razmestitev odjemnih mest za odpadke je razvidna iz Situacija zunanje ureditve (list št. 6).
 
Emisije
Z ustreznimi komunalnimi priključki in prometno tehničnimi rešitvemi je treba zagotoviti, da se z novogradnjami in ureditvami zunanjih površin, ne povzroča nedovoljenih emisij v zemljo ali zrak.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
15. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti izdelana študija požarne varnosti. Objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
 
Intervencijske poti in površine
Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti izvedene na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
 
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov v skladu s študijo požarne varnosti.
VI. NAČRT PARCELACIJE
16. člen
(načrt parcelacije)
Določene so nove gradbene parcele in sicer gradbena parcela javnega dobra, gradbena parcela doma za starejše osebe, gradbene parcele posameznih stanovanjskih objektov in gradbene parcele za dvorišča, parkirišča in dovoze (zasebne parcele v skupni lasti).
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. Površine parcel smejo odstopati do 5%.
Sestavni del parcelacije so Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel na katastrstem načrtu (list št. 9.1), Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel na geodetskem načrtu (list št. 9.2) in Idejni zakoličbeni načrt (list št. 9.3).
17. člen
(javno dobro)
V ureditvenem območju so naslednje parcele v javnem dobru: pretežni del parcele št. 308/33 in deli parcel št. 296/1, 300/1, 300/2, 300/3, 303/14, 303/18, 303/19 in 303/20 vse k.o. Medvode. Kot javno dobro se določijo tisti deli parcel, ki so opredeljeni kot ulice U 1-6, vaški trg in zelenica z otroškim igriščem.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost gradnje)
OLN se izvaja etapno.
1. etapa predstavlja legalizacijo in dokončanje izgradnje predvidene komunalne infrastrukture v obstoječem že zgrajenem delu naselja (cesti U1 in U4 ter v območju severno od ceste U1) in je predpogoj za pristop k izvedbi ostalih etap.
2. etapa predstavlja legalizacijo in dokončanje izgradnje obstoječih objektov.
3. etapa predstavlja izgradnjo novopredvidenih objektov.
Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vsemi elementi zunanje ureditve, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo.
Nadzor na gradnjo in ureditvijo v 1. etapi izgradnje nadzoruje pet članska komisija, ki jo imenuje Občinski svet Občine Medvode.
Komisija ima nalogo, da poroča občinskemu svetu o morebitnih nepravilnostih.
19. člen
(začasna raba in ureditve)
Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.
20. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
V primeru neuspelega razpisa za pridobitev končnega kupca za prostor trgovine osnovne preskrbe, je dopustno prostoru za trgovino osnovne preskrbe spremeniti namembnost v trgovino osnovne preskrbe kombinirano z gostinskim lokalom ali v stanovanje.
Protihrupno ograjo v višini 2.5 m se lahko izvede tudi ob regionalni cesti I. reda št. 211 Jeprca–Medvode.
Lokacija protihrupne zaščite je razvidna iz Pregledne situacije (list št. 4).
VIII. KONČNE DOLOČBE
21. člen
(obveznost sklenitve urbanistične pogodbe)
Obveznosti med investitorjem in občino se uredijo z urbanistično pogodbo.
22. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OLN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 12/1-1 Na klancu (Uradni list RS, št. 49/99), ki se nanašajo na 1. etapo izvajanja Zazidalnega načrta.
23. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN)
Po prenehanju veljavnosti OLN so dopustna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 11. členu tega odloka in v skladu s pogoji določenimi v 11. členu tega odloka.
24. člen
(vpogled OLN)
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Občinski upravi Občine Medvode,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška,
– Krajevni skupnosti Medvode center.
25. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-322/04-27
Medvode, dne 25. oktobra 2005
Župan
Občine Medvode
Stanislav Žagar l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti