Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29. 3. 2007

Kazalo

1394. Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic, stran 3770.

Na podlagi drugega odstavka in 4. točke četrtega odstavka 204. člena v povezavi s prvim odstavkom 211. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep podrobneje določa obseg in vsebino revizijskega pregleda letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila bank in hranilnic (v nadaljevanju: banka) ter vsebino revizorjevega poročila.
(2) Določbe tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnice bank tretjih držav.
(3) Določbe tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi, kadar se revizijski pregled iz prvega odstavka opravi za obdobje, ki je krajše od poslovnega leta.
(4) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-1, kot na primer:
(a) kreditno tveganje v 109. členu;
(b) tržna tveganja v 111. členu;
(c) operativno tveganje v 112. členu;
(d) likvidnostna pozicija v prvem odstavku 184. člena;
(e) tveganje koncentracije v 188. členu.
2. OBSEG IN VSEBINA REVIZIJSKEGA PREGLEDA
3. člen
(Uporaba določb drugih zakonov in predpisov)
(1) Revizijski pregled letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila banke se opravi v skladu Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljevanju: ZGD-1), Zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01, 118/05 in 42/06), revizijskimi standardi in načeli, stališči Slovenskega inštituta za revizijo in ob upoštevanju predpisov Banke Slovenije ter drugih zakonov in predpisov.
(2) Za namen tega sklepa predpisi Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena vključujejo:
(a) Sklep o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o razkritjih);
(b) Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o upravljanju s tveganji);
(c) Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07; v nadaljevanju: sklep o ocenjevanju izgub);
(d) Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o izračunu kapitala).
4. člen
(Revizijski pregled in revizorjevo poročilo)
(1) Revizijski pregled obsega revidiranje in pregled:
(a) letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila po prvem odstavku 57. člena ZGD-1;
(b) razkritij iz prvega odstavka 207. člena ZBan-1;
(c) kvalitete informacijskega sistema in
(d) izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji.
(2) Na podlagi revizijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni revizor pripravi revizorjevo poročilo, ki vključuje vsebine iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 in vsebine glede razkritij, kvalitete informacijskega sistema in izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji.
3. REVIZIJSKI PREGLED LETNEGA POROČILA PO PRVEM ODSTAVKU 57. ČLENA ZGD-1
5. člen
(Splošno)
(1) Revizor opravi revizijski pregled letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila banke iz točke (a) prvega odstavka 4. člena tega sklepa ob upoštevanju prvega odstavka 57. člena ZGD-1 in drugih pravil revidiranja.
(2) V okviru revizijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena mora revizor revidirati računovodske izkaze in pregledati poslovno poročilo. Revizor mora zlasti pregledati:
(a) ali so računovodski izkazi in pojasnila v prilogah k računovodskim izkazom vsebinsko popolni in odražajo resničen in pošten prikaz finančnega položaja banke;
(b) ali je poslovno poročilo vsebinsko usklajeno z računovodskim poročilom.
(3) Revizor pri presojanju o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov iz točke (a) drugega odstavka tega člena preverja vzpostavitev in delovanje notranjih kontrol na način, kot ga predvidevajo mednarodni standardi revidiranja.
4. REVIZIJSKI PREGLED RAZKRITIJ
6. člen
(Splošno)
(1) Revizor opravi revizijski pregled razkritij banke iz točke (b) prvega odstavka 4. člena tega sklepa ob upoštevanju določb sklepa o razkritjih.
(2) V okviru revizijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena mora revizor poročati glede ustreznosti:
(a) politik o razkritjih banke;
(b) obsega in pogostosti razkritij;
(c) obsega in vsebine informacij, ki so predmet razkritij.
(3) Revizor mora v okviru revizijskega pregleda preveriti tudi vsebinsko skladnost razkritij iz drugega odstavka tega člena z letnim poročilom.
7. člen
(Politike o razkritjih)
Revizor mora pri presoji ustreznosti politik o razkritjih banke iz točke (a) drugega odstavka 6. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelano in sprejeto politiko za izpolnjevanje zahtev glede razkritij;
(b) ali ima banka politiko za ocenjevanje ustreznosti razkritij, ki obsegajo tudi presojo in preverjanje ustreznosti vsebine in pogostosti teh razkritij;
(c) ali politike, ki se nanašajo na razkritja banke vsebujejo opredelitev bistvene informacije, informacije, ki vsebujejo poslovno skrivnost, in zaupne informacije;
(d) ali politike o razkritjih banke določajo, katere informacije banka razkriva več kot enkrat letno.
8. člen
(Obseg in pogostost razkritij)
Revizor mora pri presoji ustreznosti obsega in pogostosti razkritij iz točke (b) drugega odstavka 6. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali banka razkriva vse informacije, ki so predpisane z drugim poglavjem sklepa o razkritjih;
(b) ali banka objavlja ta razkritja vsaj enkrat letno;
(c) ali banka v skladu s svojimi politikami o razkritjih določene informacije razkriva pogosteje kot enkrat letno in presoditi primernost teh informacij.
9. člen
(Informacije, ki so predmet razkritij)
Revizor mora pri presoji obsega in vsebine informacij, ki so predmet razkritij banke iz točke (c) drugega odstavka 6. člena tega sklepa, zlasti pregledati popolnost in pravilnost:
(a) splošnih informacij v zvezi s politiko in cilji upravljanja s tveganji, oseb, ki so vključene v razkritja, kapitalom, minimalnimi kapitalskimi zahtevami za kreditno, tržno in operativno tveganje in procesom ocenjevanja notranjega kapitala;
(b) podrobnejših informacij o izpostavljenosti posameznim tveganjem;
(c) dodatnih informacij, vezanih na pristop banke pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje, tržna tveganja in operativno tveganje.
5. REVIZIJSKI PREGLED KVALITETE INFORMACIJSKEGA SISTEMA
10. člen
(Splošno)
(1) Revizor opravi revizijski pregled kvalitete informacijskega sistema iz točke (c) prvega odstavka 4. člena tega sklepa ob upoštevanju določb sklepa o upravljanju s tveganji.
(2) V okviru revizijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena mora revizor poročati glede:
(a) celovitosti informacijske podpore upravljanju s tveganji;
(b) splošne varnosti informacijskega sistema.
11. člen
(Celovitost informacijske podpore upravljanju s tveganji)
Revizor mora pri presoji celovitosti informacijske podpore iz točke (a) drugega odstavka 10. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali informacijski sistemi za upravljanje kreditnega tveganja, tržnih tveganj, obrestnega tveganja, operativnega tveganja in likvidnostnega tveganja ustrezajo obsegu in kompleksnosti pripadajočih poslovnih aktivnosti;
(b) ali informacijska podpora za spremljanje posameznih tveganj vključuje ustrezne notranje kontrole;
(c) ali ima banka za izdelavo notranjih in zunanjih poročil vzpostavljeno ustrezno informacijsko podporo.
12. člen
(Splošna varnost informacijskega sistema)
Revizor mora pri presoji splošne varnosti informacijskega sistema iz točke (b) drugega odstavka 10. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelano in sprejeto politiko varnosti informacijskih sistemov;
(b) ali je politika varnosti informacijskih sistemov usklajena s strategijo razvoja informacijskih sistemov;
(c) ali politika varnosti informacijskih sistemov upošteva priporočila slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 17799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo oziroma drug pooblaščeni organ.
6. REVIZIJSKI PREGLED IZPOLNJEVANJA PRAVIL O UPRAVLJANJU S TVEGANJI
13. člen
(Splošno)
(1) Revizor opravi revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji iz točke (d) prvega odstavka 4. člena tega sklepa ob upoštevanju določb sklepa o upravljanju s tveganji, sklepa o ocenjevanju izgub in sklepa o izračunu kapitala.
(2) V okviru revizijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena mora revizor poročati glede:
(a) izpolnjevanja splošnih standardov upravljanja z naslednjimi tveganji:
– kreditno tveganje,
– tržna tveganja,
– obrestno tveganje,
– operativno tveganje,
– likvidnostno tveganje;
(b) kapitala, kapitalskih zahtev in ustreznega notranjega kapitala;
(c) ustreznosti delovanja službe notranje revizije.
(3) Revizorjevo poročilo iz drugega odstavka tega člena mora vključevati tudi:
(a) morebitne pomanjkljivosti, ugotovljene pri revizijskem pregledu področij iz točke (a) in (b) drugega odstavka tega člena;
(b) ugotovitve glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil iz preteklih let;
(c) priporočila glede izboljšanja politik, procesov in postopkov, vezanih na točki (a) in (b) drugega odstavka tega člena.
6.1. Revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s kreditnim tveganjem
14. člen
(Splošno)
Revizor mora pri pripravi poročila glede prve alinee točke (a) drugega odstavka 13. člena tega sklepa v zvezi z izpolnjevanjem splošnih standardov upravljanja s kreditnim tveganjem iz priloge I sklepa o upravljanju s tveganji in sklepa o ocenjevanju izgub presojati zlasti:
(a) izpolnjevanje organizacijskih zahtev glede kreditnega tveganja;
(b) ustreznost obravnave kreditnega tveganja v banki;
(c) ustreznost razvrščanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in prevzetih obveznosti iz zunajbilančnih postavk ter ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja.
15. člen
(Organizacijske zahteve)
Revizor mora pri presoji ustreznosti izpolnjevanja organizacijskih zahtev glede kreditnega tveganja iz točke (a) 14. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka vzpostavljeno jasno organizacijsko strukturo odločanja v okviru kreditnega procesa;
(b) ali banka zagotavlja jasno razmejitev pristojnosti in nalog med enoto komercialnega poslovanja, enoto upravljanja s tveganji in zaledno službo, vključno z vodstvenimi ravnmi.
16. člen
(Obravnava kreditnega tveganja)
Revizor mora pri presoji ustreznosti obravnave kreditnega tveganja iz točke (b) 14. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelane in sprejete strategije ter politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na kreditno tveganje;
(b) ali banka deluje v skladu z vzpostavljenim in dokumentiranim kreditnim procesom;
(c) ali ima banka vzpostavljen proces in ustrezne kazalnike zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja;
(d) ali ima banka oblikovane ustrezne metodologije ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja tveganja koncentracije;
(e) ali banka pred nastankom izpostavljenosti ocenjuje in analizira dejavnike, ki vplivajo na oceno tveganja dolžnika in/ali izpostavljenosti;
(f) ali ima banka vzpostavljena ustrezna merila za razvrščanje dolžnikov in/ali izpostavljenosti v bonitetne razrede in/ali skupine;
(g) ali ima banka izdelano politiko sprejemljivih vrst zavarovanja;
(h) ali ima banka določeno metodologijo ocenjevanja vrednosti zavarovanja in jo tudi izvaja.
17. člen
(Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja)
Revizor mora pri presoji ustreznosti razvrščanja finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in prevzetih obveznosti iz zunajbilančnih postavk ter ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja iz točke (c) 14. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ustreznost lastne metodologije banke za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja;
(b) pravilnost razvrščanja finančnih sredstev in prevzetih obveznosti iz zunajbilančnih postavk v skupine glede na lastno metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja;
(c) skladnost opravljenih oslabitev in oblikovanih rezervacij, izračunanih po lastni metodologiji, z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja;
(d) pravilnost izračuna višine odbitne postavke od temeljnega kapitala glede na določbe iz 23. in 24. člena sklepa o ocenjevanju izgub ter njenega upoštevanja pri izračunu temeljnega kapitala.
6.2. Revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tržnimi tveganji
18. člen
(Splošno)
Revizor mora pri pripravi poročila glede druge alinee točke (a) drugega odstavka 13. člena tega sklepa v zvezi z izpolnjevanjem splošnih standardov upravljanja s tržnimi tveganji iz priloge II sklepa o upravljanju s tveganji presojati zlasti:
(a) izpolnjevanje organizacijskih zahtev glede tržnih tveganj;
(b) ustreznost obravnave tržnih tveganj v banki, upoštevajoč vrsto in obseg finančnih instrumentov, povezanih s tržnimi tveganji.
19. člen
(Organizacijske zahteve)
Revizor mora pri presoji ustreznosti izpolnjevanja organizacijskih zahtev glede tržnih tveganj iz točke (a) 18. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka vzpostavljeno jasno operativno in organizacijsko ločitev med enoto za trgovanje in zaledno službo, vključno z vodstvenimi ravnmi ter, kjer je primerno, ločitev zaledne službe od funkcije upravljanja s tržnimi tveganji in računovodstva;
(b) ali banka zagotavlja jasno razmejitev pristojnosti in nalog med in v okviru funkcij iz prejšnje točke tega odstavka;
(c) ali je banka vzpostavila varnostne in delovne postopke ter pravila dostopanja do informacijske tehnologije;
(d) ali banka dopušča opravljanje poslov po končanem trgovanju ali zunaj delovnega mesta ter pod kakšnimi pogoji;
(e) ali se pogovori, ki potekajo v enoti za trgovanje med trgovci in strankami, snemajo;
(f) ali ima vsak trgovec svojo identifikacijsko številko, pod katero lahko samo on vnaša podatke o poslu v informacijski sistem;
(g) ali ima banka natančno opredeljene postopke, ki jih morata izvesti enota za trgovanje in zaledna služba po sklenitvi vsakega posla.
20. člen
(Obravnava tržnih tveganj)
Revizor mora pri presoji ustreznosti obravnave tržnih tveganj iz točke (b) 18. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelane in sprejete strategije in politike prevzemanja tveganja in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na tržna tveganja;
(b) ali banka zagotavlja, da so tveganja, ki izhajajo iz trgovalnih dejavnosti, obravnavana s strani službe, ki je neodvisna od enote za trgovanje;
(c) ali banka izvaja teste izjemnih, vendar verjetnih situacij;
(d) ali banka izvaja proces upravljanja s tržnimi tveganji, kot na primer:
– spremljanje in analiziranje trendov na svetovnih in domačih finančnih trgih,
– dnevno spremljanje podatkov o pozicijah trgovanja, izkoriščenosti, preseganju limitov in rezultatih trgovanja,
– analiza nestanovitnosti tečajev finančnih instrumentov in tujih valut, ki so pomembni za banko,
– ocenjevanje likvidnosti finančnega instrumenta ali tuje valute pred nameravanim nakupom,
– določanje sistema limitov in ugotavljanja preseganja limitov,
– dnevno poročanje o realiziranih in nerealiziranih dobičkih in izgubah iz trgovanja;
(e) ali je zagotovljeno pravočasno posredovanje ustreznih poročil upravi banke in odgovornemu višjemu vodstvu.
6.3. Revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju obrestnega tveganja iz bančne knjige
21. člen
(Splošno)
Revizor mora pri pripravi poročila glede tretje alinee točke (a) drugega odstavka 13. člena tega sklepa v zvezi z izpolnjevanjem splošnih standardov upravljanja z obrestnim tveganjem iz priloge III sklepa o upravljanju s tveganji presojati zlasti ustreznost obravnave obrestnega tveganja v banki, upoštevajoč vrsto in obseg sredstev in obveznosti ter zunajbilančnih obveznosti.
22. člen
(Obravnava obrestnega tveganja)
Revizor mora pri presoji ustreznosti obravnave obrestnega tveganja iz 21. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelane in sprejete strategije in politike prevzemanja tveganja in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na obrestno tveganje;
(b) ali banka izvaja postopke ocenjevanja izpostavljenosti obrestnemu tveganju;
(c) ali banka izvaja postopke kontroliranja in spremljanja obrestnega tveganja, vključno z določanjem in spremljanjem limitov za omejevanje izgube;
(d) ali banka izvaja postopke obvladovanja obrestnega tveganja;
(e) ali so predpostavke, ki jih je banka uporabila pri ocenjevanju izpostavljenosti obrestnemu tveganju, dokumentirane;
(f) ali je pogostost spremljanja obrestnega tveganja prilagojena izpostavljenosti banke temu tveganju, velikosti banke ter dejavnostim, ki spreminjajo izpostavljenost banke obrestnemu tveganju;
(g) ali so postopki za primer preseganja limitov dokumentirani.
6.4. Revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju z operativnim tveganjem
23. člen
(Splošno)
Revizor mora pri pripravi poročila glede četrte alinee točke (a) drugega odstavka 13. člena tega sklepa v zvezi z izpolnjevanjem splošnih standardov upravljanja z operativnim tveganjem iz priloge IV sklepa o upravljanju s tveganji presojati zlasti ustreznost obravnave operativnega tveganja v banki.
24. člen
(Obravnava operativnega tveganja)
Revizor mora pri presoji ustreznosti obravnave operativnega tveganja iz 23. člena tega sklepa zlasti upoštevati:
(a) ali ima banka izdelane in sprejete strategije in politike prevzemanja tveganja in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na operativno tveganje;
(b) ali banka ugotavlja in ocenjuje pomembna operativna tveganja vsaj enkrat letno;
(c) ali banka nemudoma analizira vzroke realiziranih pomembnih izgub iz operativnega tveganja;
(d) ali je zagotovljeno obveščanje uprave in višjega vodstva banke o pomembnih izgubah ter izpostavljenostih iz operativnega tveganja;
(e) ali je zagotovljeno spremljanje uresničevanja sprejetih ukrepov za obvladovanje operativnega tveganja.
6.5. Revizijski pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju z likvidnostnim tveganjem
25. člen
(Splošno)
Revizor mora pri pripravi poročila glede pete alinee točke (a) drugega odstavka 13. člena tega sklepa v zvezi z izpolnjevanjem splošnih standardov upravljanja z likvidnostnim tveganjem presojati zlasti ustreznost obravnave likvidnostnega tveganja v banki.
26. člen
(Obravnava likvidnostnega tveganja)
Revizor mora pri presoji ustreznosti obravnave likvidnostnega tveganja iz 25. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelane in sprejete strategije in politike prevzemanja tveganja in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na likvidnostno tveganje;
(b) ali banka redno preverja pravilnost in ustreznost predpostavk, ki so bile uporabljene pri oblikovanju politik upravljanja z likvidnostjo;
(c) ali banka izvaja proces upravljanja z likvidnostnim tveganjem;
(d) ali je bila banka prisiljena najemati vire sredstev po pomembno višjih obrestnih merah od tržnih;
(e) ali ima banka izdelane scenarije upravljanja likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije ob upoštevanju normalnega teka poslovanja (osnovni scenarij) in morebitnih položajev likvidnostnih kriz (scenarij izjemnih situacij);
(f) ali ima banka vzpostavljene ukrepe za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastop nelikvidnosti.
6.6. Kapital, kapitalske zahteve in ustrezni notranji kapital
27. člen
(Splošno)
Revizor mora pri pripravi poročila glede kapitala, kapitalskih zahtev in ustreznega notranjega kapitala iz točke (b) drugega odstavka 13. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ustreznost strategij in politik upravljanja kapitala;
(b) izračun kapitala in kapitalskih zahtev.
28. člen
(Strategije in politike upravljanja kapitala)
Revizor mora pri presoji ustreznosti strategij in politik upravljanja kapitala iz točke (a) 27. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka izdelane in sprejete strategije in politike upravljanja kapitala na posamični podlagi ter v primeru, da ima banka položaj nadrejene osebe v skupini tudi zadevne strategije in politike na konsolidirani podlagi;
(b) ali ima banka izdelane in sprejete strategije in politike za izvajanje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala;
(c) ali politike upravljanja kapitala vključujejo tudi načrtovanje ohranjanja ustreznega obsega kapitala.
29. člen
(Izračun kapitala in kapitalskih zahtev)
Revizor mora pri presoji izračuna kapitala in kapitalskih zahtev iz točke (b) 27. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali ima banka vzpostavljene in dokumentirane ustrezne postopke za učinkovito spremljanje kapitala in kapitalskih zahtev, ki zagotavljajo izpolnjevanje trenutne in načrtovane zahteve po kapitalu;
(b) ali ima banka izdelana navodila za izračunavanje kapitala in kapitalskih zahtev;
(c) ali banka zagotavlja ustrezno višino in strukturo kapitala glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter glede tveganj, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena;
(d) ali banka izvaja teste izjemnih, vendar verjetnih situacij in ocenjuje njihov vpliv na kapital in kapitalske zahteve.
6.7. Ustreznost delovanja službe notranje revizije
30. člen
(Splošno)
(1) Revizor mora pri pripravi poročila glede ustreznosti delovanja službe notranje revizije iz točke (c) drugega odstavka 13. člena tega sklepa presojati zlasti:
(a) ustreznost organizacijskega položaja službe notranje revizije;
(b) ustreznost vključevanja službe notranje revizije v pregledovanje sistema upravljanja iz 124. člena ZBan-1.
(2) Revizorjevo poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vključevati tudi:
(a) pomanjkljivosti delovanja službe notranje revizije;
(b) priporočila revizorja za izboljšanje delovanja službe notranje revizije.
31. člen
(Organizacijski položaj službe notranje revizije)
Revizor mora pri presoji ustreznosti organizacijskega položaja službe notranje revizije iz točke (a) prvega odstavka 30. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali je zagotovljena neodvisnost službe notranje revizije;
(b) ali osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja v banki, opravljajo tudi druge naloge;
(c) ali je služba notranje revizije neposredno podrejena upravi banke;
(d) ali uprava banke določa strateške usmeritve delovanja službe notranje revizije;
(e) ali uprava banke odobri letni program dela ter podrobnejši načrt dela službe notranje revizije.
32. člen
(Pregledovanje sistema upravljanja)
Revizor mora pri presoji ustreznosti vključevanja službe notranje revizije v pregledovanje sistema upravljanja iz 124. člena ZBan-1 iz točke (b) prvega odstavka 30. člena tega sklepa zlasti pregledati:
(a) ali služba notranje revizije zagotavlja celovito pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti organizacijskega ustroja, procesa upravljanja s tveganji ter notranjih kontrol banke;
(b) ali služba notranje revizije zagotavlja redne preglede ugotovljenih nasprotij interesov, če le-ti izjemoma nastanejo zaradi pomanjkanja kvalificiranih zaposlenih.
7. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
33. člen
(Prenehanje uporabe sklepa)
(1) Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o najmanjšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in revizorjevega poročila (Uradni list RS, št. 26/06).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se revizijski pregled poslovanja bank za poslovno leto 2006 opravi v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena.
34. člen
(Uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 21. marca 2007
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.

AAA Zlata odličnost