Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2007 z dne 20. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2007 z dne 20. 3. 2007

Kazalo

1246. Odlok o lokacijskem načrtu sanacije gradnje počitniških hiš na območju Planine v KS Gorenje, stran 3102.

Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02, 100/03, 85/04 in 76/06) je Občinski svet Občine Zreče na seji dne 15. 2. 2007 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu sanacije gradnje počitniških hiš na območju Planine v KS Gorenje
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za sanacijo gradnje počitniških hiš na območju Planine v KS Gorenje, ki ga je izdelal IGRE d.o.o. Maribor pod št. projekta 7U372.
2. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
Vsebina lokacijskega načrta iz prejšnjega člena:
I. SPLOŠNI DEL:
– registracija podjetja
– potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
II. ODLOK
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA:
+------------------------------------------------+-------------+
|– pregledna situacija                           |     M 1:5000|
+------------------------------------------------+-------------+
|– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega   |     M 1:5000|
|plana Občine Slovenske Konjice                  |             |
+------------------------------------------------+-------------+
|– situacija obstoječega stanja                  |      M 1:500|
+------------------------------------------------+-------------+
|– ureditvena situacija                          |      M 1:500|
+------------------------------------------------+-------------+
|– situacija prometne, komunalne, energetske in  |      M 1:500|
|teleprenosne infrastrukture                     |             |
+------------------------------------------------+-------------+
|– geodetska zazidalna situacija                 |      M 1:500|
+------------------------------------------------+-------------+
IV. SEZNAM PRILOG LN:
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
2.1 Prostorski plan občine
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA
3.1 Opis prostorske ureditve
3.2 Ureditveno območje lokacijskega načrta
3.3 Razlogi za izdelavo lokacijskega načrta
3.4 Načrt parcelacije
3.5 Etapnost izvedbe prostorske ureditve
3.6 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN
IV/4 SEZNAM STROKOVNIH PODLAG, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE
IV/5 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OLN
Analiza smernic
Smernice nosilcev urejanja prostora
Mnenja nosilcev urejanja prostora
IV/6 OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA NAČRTA
Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:
– tekstualni del
– program opremljanja
– smernice in mnenja
– grafične priloge
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)
Ureditveno območje lokacijskega načrta meri cca 5500 m2 in zajema parcele 213/1, 213/12, 213/13, 213/14, 213/15, 213/16, 213/17, 213/18, 213/19, 213/20 in del parcele 217/1 vse k.o. Padeški vrh, Občina Zreče.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4. člen
(umestitev načrtovane ureditve)
Območje je v celoti namenjeno bivalnim funkcijam. Objekti so locirani severno od obstoječe ceste, od koder je predvideno napajanje območja počitniških hišic.
V območju so možni sledeči posegi v gradbeno strukturo: sanacija objektov, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist v skladu z določili občinskega lokacijskega načrta.
5. člen
(dovoljeni posegi v prostor)
Ministrstvo za obrambo:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– odmik med objekti za požarno varnost (požarnovarnostni odmik po smernici SZPV 204),
– prometne in delovne površine za intervencijo (SIST DIN 14090),
– voda za gašenje (Uradni list SFRJ, št. 30/91 – pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov),
– upoštevati požarna tveganja za širjenje požara.
 
Občina Zreče:
– tlorisna površina (gabariti) se legalizirajo,
– prizidki se sanirajo v skladu z dovoljenjem,
– strešne frčade se poenotijo za vse objekte enako,
– kolenčni zidi se legalizirajo,
– objekti se sanirajo tako, da so delno vkopani in prilagojeni terenu,
– oporni zidovi se sanirajo v skladu z dovoljenji,
– treba je izvesti notranjo vertikalno komunikacijo, zunanja se sanira.
 
Zavod za gozdove, OE Celje:
– v ureditveno območje, ki ga obravnava OLN, je treba zajeti tudi del parcele 217/1 k. o. Padeški vrh, preko katerega poteka dostopna prometnica do objekta na parceli 213/19 in sosednih parcelah, vse k. o. Padeški vrh. Ureditev mora zajeti tako ureditev planuma dostopne prometnice, kakor tudi odkopnih in nasipnih brežin ob njej (cca 2 metra od roba prometnic) s čemer bo zajeto celotno funkcionalno območje OLN (2. člen Zakona o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji);
– zaradi varnosti objektov se v predvidenih prostorskih ureditvah načrtuje minimalni odmik objektov od obstoječega gozdnega roba, vsaj za 1 drevesno višino odraslega gozda, katere višina ocenjena na cca 20 metrov. V primeru manjšega odmika se z lastnikom parcele, na kateri je gozd, sklene pisno soglasje z dogovorom o ukrepanju in odgovornostih ob nastanku škodnega primera (21. člen Zakona o gozdovih).
– z dostopne prometnice do objekta na parceli 213/19, k. o. Padeški vrh ter sosednjih objektov mora tudi po dokončanih ureditvah ostati prost dostop do gozdnih površin na parceli 217/1, k. o. Padeški vrh. Dostopna prometnica mora biti izdelana tako, da je po njej možno nemoteno spravilo lesa po tleh ali prevoz z gozdarskim kamionom. Kot manjša začasna deponija lesa mora biti ohranjena razširitev prometnice v ovinku na parceli 217/1, k. o. Padeški vrh, kjer je lahko v času, ko ne poteka gozdna proizvodnja v soglasju z lastnikom parcele začasno parkirišče za osebna vozila (21. in 26. člen Zakona o gozdovih);
– odkopno brežino dostopne prometnice do objekta na parceli 213/19 in na sosednjih parcelah, vse k. o. Padeški vrh je treba utrditi pred posedanjem materiala, zaradi vplivov zime. V ta namen se na odprtih delih brežine izdela mehanska utrditev z mrežo, v katero se zasadi avtohtone grmovnice podobno, kot pri ozelenitvah betonskih sten v področju ureditve. Utrditev mora biti v zemljo pritrjena tako, da ne bo možnosti poškodbe zaradi spravila lesa preko brežine (8. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah, Uradni list RS, štev. 104/04);
– odpadni gradbeni material in viške odkopane zemljine iz urejanja v območje LN je treba odpeljati na urejeno deponijo. Lokacija deponije se določi v okviru LN (18. člen Zakona o gozdovih);
– pri posegih v gozd in gozdni prostor se je treba izogibati vseh dejanj, ki lahko gozd razvrednotijo ali ga poškodujejo (29. in 30. člen Pravilnika o varstvu gozdov), za vsak poseg je treba pridobiti soglasje ali v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo predpisano dovoljenje za poseg v prostor (21. člen Zakona o gozdovih, 50. člen Zakona o graditvi objektov, 31. člen Pravilnika o varstvu gozdov);
– pri izgradnji in urejanju objektov je treba upoštevati tudi naslednje projektne pogoje:
– skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor je treba pridobiti tudi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje (v nadaljevanju OE Celje). Soglasje Zavoda za gozdove, OE Celje se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov (21. člen Zakona o gozdovih)
– investitor ureditev oziroma lastnik zemljišč mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej
– odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji počitniških objektov ter spremljajočih ureditev, se ne sme odlagati v gozd (18. člen Zakona o gozdovih), ampak le na urejene deponije odpadnega materiala oziroma ga vkoplje v zasip. Deponije gradbenega materiala je treba predvideti ob izdelavi OLN in morajo biti v primeru, da se nahajajo v območju gradnje znotraj ureditvenega območja OLN.
– za izdelavo OLN so podane še naslednje usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri OLN:
– pri izboru avtohtonih grmovnic, s katerimi se bo izvajalo obsaditve saniranih betonskih sten se vključi več grmovnih in drevesnih vrst, ki so odporne na moker sneg. Z večjimi količinami le tega lahko pride do lomljenja in puljenja grmovnic, kar bo posledično imelo negativne učinke na izgled sanacije
– pri razporeditvi zasaditev je treba upoštevati možnost dostopa ter kasnejšega podiranja oziroma odstranjevanja drevja, ki bi potencionalno ogrozilo posamezne objekte. V izboru drevesnih vrst se uporabi večji delež listavcev, zaradi mehanske stabilnosti pa predvsem drevesne vrste z globljim koreninskim sistemom
– ob dostopni prometnici do parcele 213/19 ter sosednjih parcel, vse k. o. Padeški vrh je treba na odseku, ki poteka ob vodotoku, ki poteka ob vodotoku, upoštevati zadostne pretočne dimenzije struge za primer večjih vod. Še posebej je treba to upoštevati pri dostopu prometnice na lokalno cesto. V tem delu je treba predvideti prostor za izdelavo morebitnega peskolova. Vse kanale za odvod meteornih vod z dostopne prometnice, kakor tudi odvode z mulde ob sanirani betonski steni je treba utrditi vse do iztoka v prvotno strugo potoka, pri tem pa upoštevati tudi morebitno erozijo ob višjih pretokih vod. Zaradi možnosti nabiranja listja na vtokih morebitnih propustov je treba namestiti rešetke
– upoštevati je treba tudi že izdelane strokovne podlage s področja gozdarstva(zakoni, raziskave, študije ipd):
– Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02),
– Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98),
– Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS 92/00),
– Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Celje z veljavnostjo 2001–2010 (potrjen z Odlokom o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega območja Celje (Uradni list RS, št. 70/03),
– Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Zreče z veljavnostjo 2001–2010.
– V območje urejanja OLN je potrebno vključiti vse parcele, kjer se izvajajo posegi v prostor. Celostno obravnavanje območja urejanja zagotavlja nemoteno gospodarjenje z gozdovi na preostalih površinah in sosednjih parcelah. Spravilo lesa v drugih smereh namreč ni možno.
– Pri izboru drevesnih in grmovnih vrst se predvidi uporaba večjega števila avtohtonih drevesnih vrst listavcev, ki bi zaradi pojava mokrega lesa in žleda zmanjšale možnost lomljenja zarasti. Delež smreke bo zaradi plitvega koreninskega sistema in statične nestabilnosti minimalen.
 
Kulturnovarstvene smernice:
– Nova gruča z obstoječo pozidavo tvori oblikovno enotno gručo – arhitekturno poenotiti obstoječi heterogeni in vidno izpostavljen zaselek.
– Gabariti novogradenj se prilagajajo obstoječim (max. višina enaka najvišjemu obstoječemu objektu), prilagajanje oblikovni tradiciji objektov z možno sodobno interpretacijo.
– Zasaditev rahlja grajeno strukturo zaselka, drevesni zaslon kot vizualna zaščita pred izpostavljenimi objekti
 
Smernice za elektro napeljavo:
– Grafično prikazati obstoječe vode.
– Upoštevati obstoječe pravilnike (Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov, Uradni list SFRJ, št. 51/73), Tipizacija elektroenergetskih kablov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (tipizacija DES, januar 1981).
– Pri gradnji zakoličiti obstoječe vode in zagotoviti nadzor.
– Napajanje objektov ostane izvedeno na osnovi obstoječih soglasij za priključitev št. 513037, št. 513038, št. 522854 in 513035 z obstoječimi priključki.
– V karto obstoječih vodov dodati obstoječe nizkonapetostne vode.
 
Naravovarstvene smernice:
Varstvo na območju naravne vrednote Bohoriščnica s pritoki
– Potok (pritok Bohorinščice) naj ohrani svoj prvotni potek struge.
– Na bregove struge se ne odlaga gradbenega materiala.
– Ni dovoljena klasična regulacija, zasipavanje ali kanaliziranje potoka.
– Dovozna cesta ne sme segati v varovalni pas potoka 5 m.
– Ne sme se sekati obrežne vegetacije; zgolj selektivna odstranitev posamičnih dreves, da se ne poveča osvetlitev potoka.
– Odstraniti obstoječi betonski oporni zid ali zniža na max. višino 2 m; v tem primeru se ga obloži s kamnom in za zeleni s popenjavkami.
 
Varstvo Ekološko pomembnega območja Pohorje
– Višina zemljišča mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča, z namenom čim manjših višinskih razlik na parcelah. Višje ležeče parcele z vidika urejanja terena ne smejo negativno vplivati na nižje ležeče parcele.
– Treba je preveriti potrebo po ohranjanju obstoječih opornih zidov, sicer se jih odstrani ali zniža.
– Premostitev višinskih razlik se izvede v obliki travnih brežin, izjemoma škarp. Treba je ohraniti morfoloških značilnosti terena.
– Treba je v največji meri ohranjati obstoječe drevja in jih vključiti v krajinsko zasnovo naselja.
– Za zasaditev se uporablja avtohtone vrste drevnine.
– Parcele se ne obrobljajo z žično ograjo ali obrobo.
– Posegi v gozd niso dovoljeni.
– Gradbena dela potekajo izven vegetacijske dobe in gnezdenja.
– Preprečiti je treba iztok naftnih derivatov in odpadnih olj iz strojev.
 
Varstvo Natura 2000 Pohorje
– Ob objektih se ne namešča razsvetljave, ki razpršuje svetlobo v nebo.
– V bližini gnezdišč ogroženih vrst raven hrupa ne sme presegati 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči.
6. člen
(drugi dovoljeni posegi)
V območju je razen prikazanih in opisanih objektov dovoljeno:
– Dovoljeni so posegi, ki se nanašajo na dela manjšega obsega, kot so zasaditvena dela, bioinženirska dela, utrjevanje manjših površin, ki ne presegajo 20 m2 na enoto počitniškega objekta skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04). Vsi ti posegi pa ne smejo vzpostavljati ali simulirati stanja, ki je privedel v sanacijske ukrepe.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
7. člen
(merila in pogoji za posege v prostor)
Območje, namenjeno zazidavi počitniških hiš, leži znotraj Ekološko pomembnega območja (v nadaljevanju EPO), na severnem robu neposredno meji na posebno varstveno območje območje Natura 2000, na vzhodnem delu zajema del hidrološke in ekosistemske naravne vrednote. Celotno območje je vključeno v predlagani regijski park in leži znotraj območja pričakovanih naravnih vrednot. S kulturnovarstvenega vidika leži zaselek na območju nacionalne prepoznavnosti 60 Južno Pohorje (območje kompleksnega varstva kulturne dediščine, OKV), ki je obvezno izhodišče veljavnega prostorskega plana občine.
Glede na naravna in varstvena izhodišča je treba gručo sedmih počitniških objektov arhitekturno in krajinsko arhitekturno prilagoditi zatečenim naravnim ter ustvarjenim vrednotam. V ta namen je treba zagotoviti naslednje oblikovne in infrastrukturne pogoje:
– arhitekturne elemente objektov je treba (tudi s sodobnimi elementi) prilagoditi merilu in strukturi stavbne tradicije na območju,
– zmanjšati vizualno in percepcijsko izpostavljenost objektov, višinskih razlik in infrastrukturnih posegov (cesta, zidovi ...)
– zmanjšati vizualno in strukturno izpostavljenost podpornih zidov,
– ohraniti naravne vrednote na območju obdelave,
– ohranjati obstoječo vegetacijo,
– zmanjšati višinske razlike med parcelami na minimum,
– preprečiti vnos gradbenih in škodljivih snovi v okolje.
 
Oblikovanje objektov
Objekti se bodo prilagajali (tudi s sodobnimi oblikovalskimi prijemi) lokalni tipologiji. Predvideni so naslednji sanacijski ukrepi:
– Obstoječa tlorisna površina počitniških objektov se legalizira.
– Izzidki objektov se sanirajo z dodajanjem lesenih elementov v enotnih barvah na fasadah, da dobijo objekti pravokotno tlorisno gabaritno obliko.
– Strešna kritina mora biti enotna. Na objektih mora biti enotna strešna kritina tip Bramac clasik ali ekvivalentni tip kritine po kvaliteti, teksturi in RAL lestvici.
– Strehe s strešnimi frčadami se morajo poenotiti. Dovolijo se samo strešna okna v liniji strešine (npr.: tip velux).
– Nujna je sanacija odprtih vertikalnih komunikacij. Izzidki objektov se sanirajo z dodajanjem lesenih vertikalnih elementov okoli vertikalnih komunikacij v enotnih barvah na fasadah, da dobijo objekti enotno pravokotno tlorisno gabaritno obliko.
– Prizidki (garaže) se morajo sanirati v skladu s smernicami občine Zreče. Prizidki se morajo odstraniti ali pa zasuti z zemljino in služijo kot klet, dostopna iz počitniškega objekta. V primeru rušitve prizidkov – garaž je potrebno območje zasuti z zemljino in intenzivno ozeleniti, da podporni zidovi za objekti ne bi bili še bolj vizualno izpostavljeni.
– Kolenčni zidovi se legalizirajo.
– Oporni zidovi se sanirajo z bioinžinirskimi deli in izrazito ozelenijo. Zidovi višji od 2 m se porežejo in znižajo na maksimalno višino 2 m. V primeru zahteve geotehničnega poročila po ohranjanju previsokih zidov se sanacija izvaja tako, da se višina 2 m dosega z načinom zniževanja krone nasipov (višja kota), nasutjem materiala pete nasipa (nižja kota) in s kaskadnim reševanjem utrjevanja brežin, da je odprta in vidna višina opornega zidu max. 2 m. Ne glede na tip sanacije podpornih zidov je potrebno zidove intenzivno zasaditi s popenjavkami in grmovnicami.
– Sanacija arhitekturnih elementov je skladno s pravilnikom in programom priprave določena v grafičnih prilogah in se preverja v izvedbenem aktu pridobitve gradbenega dovoljenja. Projekt sanacije objektov in okolja je nujen zaradi spremembe konstrukcijskih ali podpornih elementov in zahtevnosti sprememb.
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|objekt             |ukrepi                           |učinek                   |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 1  |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in          |
|                   |izstopajočih balkonskih          |horizontalnimi razmerji  |
|                   |elementih. Zasajanje betonskih   |objektov. Uvajanje       |
|                   |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih (lesenih)        |
|                   |kritina tip Bramac clasic ali    |arhitekturnih elementov  |
|                   |ekvivalentni tip kritine po      |za poenotenje            |
|                   |kvaliteti, teksturi in RAL       |arhitekturnih prvin.     |
|                   |lestvici. Strešna frčada se      |Zmanjšanje negativnih    |
|                   |sanira v strešna okna v liniji   |vizualnih vplivov.       |
|                   |strešine. Prizidki se morajo     |                         |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |                         |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 2  |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in          |
|                   |izstopajočih balkonskih          |horizontalnimi razmerji  |
|                   |elementih. Zasajanje betonskih   |objektov. Uvajanje       |
|                   |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih (lesenih)        |
|                   |kritina tip Bramac clasic ali    |arhitekturnih elementov  |
|                   |ekvivalentni tip kritine po      |za poenotenje            |
|                   |kvaliteti, teksturi in RAL       |arhitekturnih prvin.     |
|                   |lestvici. Strešna frčada se      |Zmanjšanje negativnih    |
|                   |sanira v strešna okna v liniji   |vizualnih vplivov.       |
|                   |strešine. Prizidki se morajo     |                         |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |                         |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 3  |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob izstopajočih          |vertikalnimi in          |
|                   |balkonskih elementih. Zasajanje  |horizontalnimi razmerji  |
|                   |betonskih zidov med objekti.     |objektov. Uvajanje       |
|                   |Enotna strešna kritina tip Bramac|enotnih (lesenih)        |
|                   |clasic ali ekvivalentni tip      |arhitekturnih elementov  |
|                   |kritine po kvaliteti, teksturi in|za poenotenje            |
|                   |RAL lestvici. Prizidki se morajo |arhitekturnih prvin.     |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |Zmanjšanje negativnih    |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |vizualnih vplivov.       |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 4  |Leseni fasadni element (Esal ali |Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in          |
|                   |izstopajočih balkonskih          |horizontalnimi razmerji  |
|                   |elementih. Zasajanje betonskih   |objektov. Uvajanje       |
|                   |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih (lesenih)        |
|                   |kritina tip Bramac clasic ali    |arhitekturnih elementov  |
|                   |ekvivalentni tip kritine po      |za poenotenje            |
|                   |kvaliteti, teksturi in RAL       |arhitekturnih prvin.     |
|                   |lestvici. Prizidki se morajo     |Zmanjšanje negativnih    |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |vizualnih vplivov.       |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 5  |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in          |
|                   |izstopajočih balkonskih          |horizontalnimi razmerji  |
|                   |elementih. Zasajanje betonskih   |objektov. Uvajanje       |
|                   |zidov med objekti. Enotna strešna|enotnih (lesenih)        |
|                   |kritina tip Bramac clasic ali    |arhitekturnih elementov  |
|                   |ekvivalentni tip kritine po      |za poenotenje            |
|                   |kvaliteti, teksturi in RAL       |arhitekturnih prvin.     |
|                   |lestvici. Strešna frčada se      |Zmanjšanje negativnih    |
|                   |sanira v strešna okna v liniji   |vizualnih vplivov.       |
|                   |strešine. Prizidki se morajo     |                         |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |                         |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 6  |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in          |
|                   |izstopajočih balkonskih          |horizontalnimi razmerji  |
|                   |elementih. Zasajanje betonskih   |objektov. Uvajanje       |
|                   |zidov med objekti. Leseni        |enotnih (lesenih)        |
|                   |elementi ob podpornem zidu na    |arhitekturnih elementov  |
|                   |skrajnem vzhodnem robu gruče.    |za poenotenje            |
|                   |Zmanjšanje betonskih elementov   |arhitekturnih prvin.     |
|                   |prizidkov za oblikovanje         |Zmanjšanje negativnih    |
|                   |enostavnih arhitekturnih         |vizualnih vplivov.       |
|                   |elementov. Enotna strešna kritina|                         |
|                   |tip Bramac clasic ali            |                         |
|                   |ekvivalentni tip kritine po      |                         |
|                   |kvaliteti, teksturi in RAL       |                         |
|                   |lestvici. Strešna frčada se      |                         |
|                   |sanira v strešna okna v liniji   |                         |
|                   |strešine. Prizidki se morajo     |                         |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |                         |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|počitniška hiša 7  |Leseni fasadni elementi (Esal ali|Večje ravnovesje med     |
|                   |Trespa) ob zunanjem stopnišču in |vertikalnimi in          |
|                   |izstopajočih balkonskih          |horizontalnimi razmerji  |
|                   |elementih. Zmanjšanje betonskega |objektov. Uvajanje       |
|                   |balkona na južni strani. Lesene  |enotnih (lesenih)        |
|                   |obloge ob zahodnem stopnišču.    |arhitekturnih elementov  |
|                   |Enotna strešna kritina tip Bramac|za poenotenje            |
|                   |clasic ali ekvivalentni tip      |arhitekturnih prvin.     |
|                   |kritine po kvaliteti, teksturi in|Zmanjšanje negativnih    |
|                   |RAL lestvici. Strešna frčada se  |vizualnih vplivov.       |
|                   |sanira v strešna okna v liniji   |                         |
|                   |strešine. Prizidki se morajo     |                         |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |                         |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
|skupne površine    |Zasajanje betonskih podpornih    |Povečanje sonaravnih     |
|(odprte brežine,   |zidov in v okviru tehničnih      |prvin na območju         |
|dostopne ceste)    |možnosti dodatno nasutje dovoznih|obdelave. Izboljšanje    |
|                   |poti. Zasaditev avtohtone        |mikroklimatskih pogojev. |
|                   |drevnine in grmovnic na brežinah.|Zmanjšanje negativnih    |
|                   |Zatravljanje z nastilom in       |vizualnih vplivov.       |
|                   |kolidnimi delci na odprtih       |Zmanjšanje enovitih      |
|                   |brežinah. V okviru geotehničnih  |višin podpornih zidov in |
|                   |zmožnosti in varnosti ljudi in   |večja členjenost         |
|                   |premoženja se zmanjšujejo        |utrjenih brežin z        |
|                   |podporni zidovi na ciljno netto  |vegetacijo.              |
|                   |višino 2 m (višina betonskega    |                         |
|                   |elementa, ki je odprta in vidna).|                         |
|                   |Takšna višina se dosega z načinom|                         |
|                   |zniževanja krone nasipov (višja  |                         |
|                   |kota), nasutjem materiala pete   |                         |
|                   |nasipa (nižja kota) in s         |                         |
|                   |kaskadnim reševanjem utrjevanja  |                         |
|                   |brežin. Prizidki se morajo       |                         |
|                   |odstraniti ali pa zasuti z       |                         |
|                   |zemljino in služijo kot klet,    |                         |
|                   |dostopna le iz počitniškega      |                         |
|                   |objekta.                         |                         |
+-------------------+---------------------------------+-------------------------+
Ureditev zunanjih površin
Gruča počitniških objektov bo prilagojena lokalni arhitekturni tipologiji in intenzivno zasajena z avtohtonimi drevesnimi, grmovnimi in pokrivnimi rastlinskimi vrstami. Višinske razlike zaradi podpornih zidov bodo zmanjšane na minimum, obenem pa bodo prehodi v relief čim mehkeje zaobljeni in bioinženirsko obdelani.
Treba je izvesti gradbeno konstrukcijske in arhitekturno oblikovalske posege in zasaditev vegetacije za zmanjšanje vizualne izpostavljenosti gruče počitniških hiš in pripadajoče infrastrukture na območju. Pri izboru rastlinskih vrst je treba upoštevati ekološke značilnosti prostora in cilje sanacije.
 
Sanacija obstoječih podpornih zidov
Podporni zidovi na obravnavanem območju so predimenzionirani ter zaradi specifične umestitve v strmo brežino vizualno izjemno moteči. Zahtevana je ustrezna sanacija s poudarkom na njihovi ozelenitvi in omilitvi neugodnih pogledov. Podporne zidove se sanira glede na:
– višino zidu,
– širino odmika zidu od cestišča,
– lokacijo ob cestišču (nad in pod cestiščem).
Oporne zidove se zmanjša na višino 2 m, če to dopuščajo geotehnično poročilo. Alternativno se takšna višina (višina betonskega elementa, ki je odprta in vidna) dosega z načinom zniževanja krone nasipov (višja kota), nasutjem materiala pete nasipa (nižja kota) ali s kaskadnim reševanjem utrjevanja brežin
Glede na ta merila se izvede sanacijo z ustreznim ozelenjevanjem na vrhu zida, ozelenitvijo armirane mreže s substratom, ki je fiksirana v ustreznem naklonu vzdolž zidu ter ozelenitvijo baze zidu, kjer je to primerno.
Izbor gradiv in rastlin mora ustrezati lokalnim ekološkim razmeram (izbor avtohtonih rastlin). Za zasaditev ob zidovih se uporabi vzpenjalke in manjše grmovnice. Drevesa se zasadi na robovih naselja, in sicer tam, kjer je dovolj raščenega terena in je možen ustrezen odmik od cestišča.
Ozelenitev podpornih zidov pomembno izboljša neugodni učinek predimenzioniranega zidu. Ozelenitev podpornega zidu v obcestnem prostoru ne sme omejevati preglednosti na cestišču.
Sanacija obstoječih podpornih zidov se izvede na enega od štirih načinov ali s kombinacijo različnih tipov sanacije:
– tip 1: ozelenitev podpornega zidu ob objektu
– tip 2: nižanje zidu na maksimalno višino 2 m.
 
Tip1: ozelenitev podpornega zidu ob objektu
Obstoječe stanje
Betonski podporni zidovi ob objektih so visoki do 4 m. Večinoma so obrnjeni proti jugu, zato so to tople in sončne lege. Za zidovi je raščen teren, medtem ko ob bazi zidu zasajevanje ni mogoče. Zidovi so predimenzionirani in vizualno moteči.
 
Predlagana sanacija
Podporni zid se sanira na način, da se vzdolž zidu na zgornji strani zasadi rastline, ki s svojo povešavo rastjo prerastejo robove zidu in s tem vizualno členijo in omilijo njegov neustrezen izgled. V primerih, da pride do nasutja zemljine na območjih prizidkov – garaž je potrebno zasaditi tudi vznožje zidov s popenjavkami in grmovnicami. Substrat za zidom se ustrezno pripravi in zagotovi dobro dreniranje s plastjo drobljenca. Po zasaditvi rastlin se površino zastrte z lesnimi sekanci.
Primerne rastline za ozelenitev so avtohtone rastline, ki so toploljubne, svetloljubne in primerne za suha rastišče. Med vzpenjalkami so za zasaditev primerni bršljan (Hedera helix), srobot (Clematis vitalba), kovačnik (Lonicera caprifolium) in divji hmelj (Humulus lupulus). Za zasaditev posamičnih grmovnic so primerne naslednje avtohtone rastlinske vrste: češmin (Berberis vulgare), rdeči dren (Cornus sanguinea), navadni glog (Crataegus monogyna)rumeni dren (Cornus mas), trdoleska (Euoynimus europaeus), rakitovec (Hippophae rhamnoides), kalina (Ligustrum vulgare), črni trn (Prunus spinosa), japonski šipek (Rosa rugosa) ter kosteničevje (Lonicera xylosteum). Med drevesi so za utrjevanje brežin najustreznejše naslednje avtohtone vrste: maklen (Acer campestre), beli gaber (Carpinus betulus), jerebika (Sorbus aucuparia), bukev (Fagus sylvatica).
 
Tip 2: zniževanje netto višine zidu na max višino 2 m
Obstoječe stanje
Betonski podporni zidovi ob oziroma nad cestiščem so visoki od 3.9 – 4,0 m. Zidovi so predimenzionirani in vizualno moteči.
 
Predlagana sanacija
Sanacija se izvede z zniževanjem zidu na maksimalno višino 2 m. V primeru, da takšen princip zaradi geotehničnih priporočil in naravovarstvenih smernic ni mogoč, se uporablja princip kaskadnega utrjevanja brežin ali opcijsko z zniževanjem krone nasipov (višja kota prečnega prereza) in nasutjem materiala pete nasipa (nižja kota prečnega prereza). Takšen princip ohranja geološko in pedološko trdnost brežin z enakovredno bruto višino podpornih zidov, ki pa so razdeljeni na več manjših zidov, ki ne presegajo višine 2 m in imajo vmesne pasove za bioinženirkse zasaditve.
 
Tolerance – namembnost
Lokacijskimi načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov, potek infrastrukture.
Kot tolerance so dovoljene:
– po višini se dopušča toleranca ±0,5 m,
– odmik od gradbene linije ni dovoljen, dovoljeni so le manjši odmiki fasadnih elementov in tlorisni odmiki v dimenzijah do ±0,3 m,
– gradnja prizidka za namembnost garaže ali carporta, vetrolovov in nadstreškov ni možna.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije lokacijskega načrta.
Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja.
V. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
8. člen
(merila in pogoji za komunalno urejanje)
Prometno omrežje
Dovozne ceste morajo upoštevati naravovarstvene in kulturno varstvene zahteve ter smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Celje, podane za dovozno cesto do parcele 213/19, k. o. Padeški vrh. Dovozna cesta ne sme segati v varovalni pas potoka in obenem mora zmanjšati geološko-strukturne, krajinske in vizualne vplive na okolje.
 
Vodovodno in hidrantno omrežje
Gruča počitniških hiš se priključuje na obstoječe vodovodno omrežje. Priključek na krajevno mrežo je za posamezne objekte izveden preko jaškov v objektih, kjer je vodomer z zaporno armaturo in izpustom. Koridor z obstoječim vodovodnim vodom poteka po južni od severovzhodne strani območja proti jugozahodu.
 
Kanalizacijsko omrežje
Na območju lokacijskega načrta ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Predvideno je ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Načrtovani posegi upoštevajo varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
Do izgradnje javne kanalizacije je potrebno komunalne odpadne vode pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na individualnih čistilnih napravah (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Uradni list RS, št. 105/02). Za odvajanje komunalnih odpadnih voda je potrebno predvideti vodotesno kanalizacijo. Izpust iz individualnih čistilnih naprav je urejen skladno z odvajanjem meteornih vod.
Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije, ki se priključuje preko peskolovov in lovilcev olj v odprti meteorni odvodnik in deloma uporablja sistem ponikovanja meteornih vod peskolovov in lovilcev olj. na iztoku meteornih vod v površinski vodotok je potrebna AB iztočna glava v območju iztoka in predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.
V kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00).
 
Električno omrežje
Gruča počitniških hiš je priključena na obstoječe električno omrežje. Koridor po katerem so speljani obstoječi komunalni vodi poteka po južni strani gruče hiš, od zahodne meje parcele 213/12, do vzhodne meje parcele 213/19. Objekti se priključujejo na obstoječe NN omrežje preko razdelilnika do merilnih fasadnih omaric RE s priključno močjo cca 15 kW, kjer so vgrajeni enofazni števci in glavna varovalka. Podzemni vodi so zaščiteni v alkaten ceveh ustreznega premera.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Gruča počitniških hiš je že priključena na telefonsko omrežje. Priključitev na telekomunikacijsko omrežje je razvidno iz grafičnih prilog.
 
Ogrevanje
Gruča počitniških hiš se ogreva individualno. Uporablja se lahko individualni viri energentov plin, elektrika oziroma kurilno olje. Viri energentov za ogrevanje (plinski ali oljni rezervoar) morajo biti projektirani in izvedeni ustrezno z zakonodajo.
 
Splošno
Vse trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je treba upoštevati, da gredo morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo (dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe ...) v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se mora vzpostaviti zatečeno stanje.
Izgradnja skupne komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod, komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk gredo v proporcionalni strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta. Vsi pogoji za izgradnjo javne infrastrukture ob upoštevanju zasebnih interesov se določijo z urbanistično pogodbo med občino Zreče in skupnostjo investitorjev.
VI. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
9. člen
(merila in pogoji za varovanje okolja)
Vsi ukrepi za varovanje okolja morajo biti izvedeni skladno z načrtom krajinske arhitekture, skladni s smernicami Zavoda za varstvo naravne dediščine, smernicami Zavoda za gozdove Slovenije OE Celje, kot tudi skladno s priporočili podanimi na prostorski konferenci, smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje ter v skladu z normativi varovanja okolja.
 
Hrup
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale prekomerni hrup.
 
Zrak
Predvidena dejavnost v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir je predviden plin. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
 
Vode
Vsi predvideni posegi v prostor so skladni s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) in od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od zgornjega roba brežine ali eventuelnih protipoplavnih ukrepov, odmaknjeni več kot 5 m.
Na območju OLN niso načrtovani posegi v vodno zemljišče, kot tudi ne premostitve vodotokov.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Na območju OLN je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je treba predvideti sistem meteorne kanalizacije.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
 
Okolje
V ureditveno območje spada tudi del parcele 217/1 k.o. Padeški vrh, preko katere poteka dostopna cesta do objekta na parceli 213/19 k.o. Padeški vrh in sosednjih parcelah. Del dostopne ceste se uredi skladno z naravovarstvenimi in bioinženirskimi smernicami ter smernicami Zavoda za gozdove, OE Celje.
Počitniški objekti morajo biti odmaknjeni vsaj eno drevesno višino odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba (na lokaciji je ta razdalja 20 metrov). V primeru manjšega odmika je potrebno pisno soglasje lastnika parcele, kjer se nahaja gozd. Soglasje določa načine ukrepanja in odgovornosti ob nastanku škodnega primera.
Z dostopne ceste do objekta na parceli 213/19 k.o. Padeški vrh mora biti omogočen dostop do gozdnih površin na parceli 217/1 k.o. Padeški vrh. Dostopna prometnica mora biti izdelana tako, da je po njej možno nemoteno spravilo lesa po tleh ali prevoz z gozdarskim tovornjakom. Kot manjša začasna deponija lesa se ohrani razširitev dostopne prometnice v ovinku na parceli 217/1, k. o. Padeški vrh.
Brežine dostopne ceste je pred vplivi posedanja zaradi vplivov zime treba trditi z bioinženirsko armaturno mrežo. Utrditev ne sme onemogočati spravila lesa preko brežin.
 
Odpadki
Skupina investitorjev je na dostopni mikrolokaciji, znotraj mej OLN, v neposredni bližini obstoječe prometnice, dolžna zagotoviti prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z določili občine Zreče o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim predpisom:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma max. 4% v klančini.
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, so ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik,
– zbirna mesta morajo biti primerno utrjena,
– zbirno mesto mora biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnikov.
Gradbene odpadke je treba odvažati na urejeno deponijo za tovrstne odpadke. Deponija za gradbene odpadke ni na območju OLN. Ravnanje z odpadki mora biti skladno z zakonodajo na tem področju in aktualnimi občinskimi predpisi.
 
Požarna varnost
V OLN so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Minimalni odmiki med obstoječimi in predvidenimi objekti in deli objektov zagotavljajo požarno varnost in znašajo minimalno 7 m.
Zagotovljene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču).
Požarno vodo je potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem vodovodnem omrežju.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
10. člen
Z urbanistično pogodbo (ZureP-1, 73. člen) se določi, da morajo investitorji vse ali del v OLN določenih gradenj izvesti v določenem roku po njegovi uveljavitvi, ali da morajo zgraditi v lokacijskem načrtu določene objekte, ki so v javno korist, oziroma, da mora v določenem roku zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo na območju OLN, v skladu s programom opremljanja zemljišč. Če urbanistična pogodba zajema finančne obremenitve investitorja, ki bi jih sicer morala prevzeti občina, se obremenitve lahko odštejejo investitorju od predpisanih dajatev občini, kar se določi s to pogodbo.
Graditelji na območju zazidave morajo obvezno naročiti geološke preiskave terena zaradi nosilnosti tal, geomehanskih ukrepov, višine talne vode in njenega varovanja.
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji, ki so sestavni del tega OLN. Lokacijski načrt je pravna podlaga za izdajo lokacijske informacije in izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
11. člen
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci OLN upoštevati:
– Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila OLN.
– V okviru izdelave tehnične dokumentacije in izvedbe mora investitor in izvajalec poleg obveznih vsebin projektne dokumentacije pridobiti načrt krajinske arhitekture v fazi PGD, PZI in PID.
– Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev. Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja OLN spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati. Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih. Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in Občino Zreče.
IX. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Zreče. Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-16/2004-2
Zreče, dne 15. februarja 2007
Župan
Občine Zreče
mag. Boris Podvršnik l.r.

AAA Zlata odličnost