Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2007 z dne 20. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2007 z dne 20. 3. 2007

Kazalo

1231. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Inpos, stran 3071.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01 in 70/06) na korespondenčni seji dne 13. in 14. marca 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Inpos
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
Občinski lokacijski načrt Inpos (projekt št. 01-2006, URBANISTI, d.o.o.) je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01).
2. člen
(območje občinskega lokacijskega načrta)
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta Inpos zajema naslednje parcelne številke: 868/9, 869/2, 868/7, 826/6, 874/2, 874/3, 874/4, 862/7, 848/12, 848/3, 844, 845, 1721/19, 1731/4, 1721/18, 1721/1, 1712/2, 846/1, 846/2, 848/9, 848/8, 848/7, 847, 852/1, 852/2, 853, 863, 862/1, 854/1, 854/2, 855/3, 855/1, 855/2, 856, 857, 858, 861/2, 861/1, 860/1, 860/3, 860/4, 860/5, 859/1, 862/2, 862/5, 862/1, 862/2, 862/3, 862/4, 864/2, 867/3, 865/4, 958/2, 865/1, 947/2, 947/3, 1708/6, 945/2, 865/2, 865/3, 866, 1708/2, 868/5, 868/3, 868/6, 1721/33 k.o. Spodnja Hudinja, po projektu iz prejšnjega člena.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje zajema območje parcel navedenih v prejšnjem členu in leži znotraj kompleksa bivše tovarne Libela v Celju. Meja ureditvenega območja poteka na jugu po Dečkovi cesti, na zahodu po Opekarniški cesti, na severu po predvideni povezovalni cesti med križiščem pri Planetu Tuš ter priključkom pri podjetju Mollier, na vzhodu pa po Mariborski cesti. Ureditveno območje je veliko ca. 5,5 ha.
III. VSEBINA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
4. člen
(vsebina občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena vsebujejo besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom,
– ureditveno območje lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor opis vplivov in povezav,
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje nara-ve, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravni-mi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta,
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''načrt namenske rabe prostora'',
– grafični načrt 2: ''načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije'',
– grafični načrt 3: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – odstranitve objektov'',
– grafični načrt 4: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova objektov'',
– grafični načrt 5: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova rabe površin'',
– grafični načrt 6: ''načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zasnova prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture '',
– grafični načrt 7: ''značilni pogledi'',
– grafični načrt 8: ''maketa območja '',
– grafični načrt 9: ''prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''.
5. člen
(vsebina obveznih prilog)
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
– strokovne podlage:
Strokovne podlage za zazidalni načrt Spodnja Hudi-nja, cona XII in XIII (št. 06-11, Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., julij 2006).
Strokovne podlage za prometno in komunalno infra-strukturo za lokacijski načrt Inpos (RC PLAN M d.o.o., Celje, februar 2007),
Hidro-geološko in geomehansko poročilo o sestavi tal in nivoju podtalnice za izvedbeni prostorski načrt – objekt Inpos Celje (Samo Marinc s.p., januar 2007),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sek-torskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani,
– ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– spis postopka priprave in sprejemanja,
– podatki o lastnikih zemljišč.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje ima v širšem kontekstu mestnega prostora strateško lego. Nahaja se neposredno ob glavni mestni severni vpadnici (Mariborska cesta), v bližini križišča glavnih prometnih tokov (priključek na avtocesto). S tega vidika je prometno izredno dobro dostopno in kot tako predstavlja potencial za investicije v dejavnosti, ki zahtevajo dobro komunikacijo s širšim prometnim sistemom.
Območje se nahaja na stiku kompleksov različnih vrst namenskih rab prostora. Na severu meji na stanovanjsko rabo (stanovanjska soseska Hudinja), na jugu na sejemski center (dvorana Golovec), na vzhodu na trgovsko storitveno dejavnost (Planet Tuš, City center), na zahodu na obsežne mestne zelene površine (Golovec) in športni kompleks (dvorana Zlatorog, arena Petrol). S tega vidika predstavlja potencial za umestitev dejavnosti, ki bi nudile podporo kompleksom raznolike namenske rabe. Prav zaradi različnih namenskih rab, ki neposredno mejijo na območje, pa se le-to zaradi nejasne vizije oblikuje v nepregleden nabor uresničevanja različnih neusklajenih interesov. Sejmišče pritiska na območje z vidika prometne uzurpacije (parkiranje v času sejma, moteni prometni tokovi) in umestitve dejavnosti, ki jih samo sejmišče ne nudi (gostinske storitve, namestitvene zmogljivosti), trgovina na vzhodu pa vpliva na bistveno povečane prometne tokove.
7. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Na obravnavanem območju je za rešitev nastalih težav predvidena izgradnja nove povezovalne ceste vzhod-zahod, ki poteka od dovoza k Planetu Tuš preko severnega roba ureditvenega območja do poslovnega objekta podjetja Mollier. Preko te nove ceste je predviden tudi ves tovorni promet in glavnina osebnega. Uredi se tudi napajanje podjetja Inpos iz zahodne strani, kjer se že obstoječi nelegalni priključek prestavi proti severu Opekarniške ceste in se ustrezno legalizira. Predvideno je tudi povečanje stavbne mase podjetja Inpos, spremembo namembnosti ter ureditev mirujočega prometa. Gostilna Amerika bo imela možnost širitve v manjši hotel, hkrati pa se ji uredi dostop ter mirujoči promet. Za izvedbo načrtovane prometne ureditve ter ureditve celotnega območja pa je potrebno del objektov tudi odstraniti, ki pa so glede na fizično stanje v izredno slabem stanju in tako že amortizirani. Znotraj območja je že izgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki pa se po potrebi rekonstruira.
8. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Enota urejanja Inpos
Zajema celoten kompleks podjetja Inpos. V njej se nahaja obstoječa poslovna stavba z manipulativnimi površinami. Enota urejanja Inpos je namenjena trgovskim, poslovnim ter proizvodnim dejavnostim. Del objekta je možno nameniti tudi za izgradnjo parkirne hiše, ki pa mora imeti neposredno napajanje preko nove povezovalne ceste. Znotraj enote urejanja je dovoljena rekonstrukcija obstoječega objekta, adaptacija, nadomestna gradnja, gradnja prizidkov ali gradnja novega objekta. Dovoljeno je povečati gabarite že obstoječega objekta, povečanje pa mora biti oblikovano enovito. Hkrati je na zahodu dovoljeno postaviti povsem ločen objekt, ki pa se mora funkcionalno navezovati na že obstoječe objekte.
Gabariti objektov so določeni z gradbeno mejo, ki je ne smejo presegati. Znotraj gradbene meje morajo biti vsi izzidki in vetrolovi, izjemoma so dopustni nadstreški izven gradbene meje, vendar zgolj v smislu pokrivanja manipulacijskih površin. Objekti so lahko do etažnosti K+P+2, višinsko pa ne smejo presegati sosednjega objekta City centra.
Oblikovanje objektov mora biti sodobno in primerno sosednjim objektom. Poseben poudarek mora biti dan oblikovanju fasad, še posebej ob Mariborski in Dečkovi cesti, ki postaja osrednja nakupovalna mestna avenija. Fasade morajo biti oblikovane reprezentativno, pri čemer se naj pretežno uporabljajo sodobni materiali kot so steklo, kovinske ali druge fasadne obloge. Na območju proti križišču med Mariborsko in Dečkovo cesto se praviloma postavi vhod v objekt, ki ga je možno označiti s postavitvijo totema oziroma z napisom označbe objekta, ki pa ne sme presegati višine strešnega venca. Južni del vzhodnega roba fasade, ki neposredno meji na objekt gostišča Amerika mora biti oblikovan enotno, barvno in materialno nevtralno ter brez kakršnihkoli reklamnih napisov. Višina fasade na tem delu naj ne presega višine objekta gostišča Amerika. Okolica objekta mora biti urejena ter vzdrževana, na njej pa ni dopustno prosto skladiščiti ali razstavljati prodajne izdelke. Le-te je dovoljeno skladiščiti ali razstavljati v objektu oblikovanem v skladu z zgoraj navedenimi pogoji oziroma je potrebno razstavni prostor ograditi z ograjo v višini minimalno 3 m.
Enota urejanja Amerika
Zajema območje gostišča Amerika. Znotraj njega se nahajata objekt gostišča ter zimski vrt. Namenjena je gostinski dejavnosti, dopustna je tudi hotelska dejavnost. Znotraj enote urejanja je dovoljena rekonstrukcija obstoječega gostinskega objekta ki pa mora biti oblikovana tako, da varuje primarno maso obstoječega objekta in zunanjo arhitekturno podobo iz začetka 20. stoletja. Na zahodni in južni strani objekta je dovoljena gradnja prizidka, ki pa mora biti oblikovno ločen in dokaj nevtralen, da se lahko ohrani podoba varovanega dela objekta. Gabariti prizidka objekta so določeni z gradbeno mejo, ki je ne smejo presegati, izjema je le kletna etaža, ki lahko sega izven gradbene meje. Znotraj gradbene meje morajo biti vsi izzidki, vetrolovi in nadstreški. Višina prizidka ne sme presegati višine slemena obstoječega objekta, etažnosti pa je lahko do K+P+2. Kletna etaža se prvenstveno nameni za parkiranje, tlorisno pa lahko zajema celotno območje gradbene parcele.
9. člen
(krajinska ureditev)
Celotno območje je potrebno ustrezno krajinsko urediti. Neposredno ob Mariborski cesti je obvezna zasaditev dreves, izbira vrste pa mora biti primerna lokaciji.
10. člen
(geomehanski pogoji in usmeritve)
Pri vsakem posegu graditve objektov je potrebno pridobiti geološko poročilo.
11. člen
(pogoji za postavitev enostavnih objektov)
Ograj okoli objektov ni dovoljeno postavljati, razen v primeru posebnih varnostnih oziroma sanitarnih zahtev. Izključno znotraj območja enote urejanja Inpos ob Mariborski cesti, kjer se trenutno nahaja razstavljeni gradbeni material, je le tega potrebno ograditi z ograjo v višini minimalno 3 m, ki pa mora biti oblikovana kot mestna fasada in mora v celoti vizualno zakriti vse razstavljene izdelke. Ograja mora biti postavljena znotraj ali na rob gradbene meje. Na njej oziroma ob njej je dovoljeno postaviti reklamne panoje samo tipa 'city light'. Neposredno ob Mariborski cesti je dovoljena postavitev avtobusnega postajališča. Znotraj ureditvenega območja je dovoljeno postavljati urbano opremo ter 'city light' panoje. Hkrati do dovoljeni pomožni objekti v podporo komunalnemu in energetskemu ter prometnem urejanju območja.
12. člen
(odstranitve objektov)
Predvidena je odstranitev objektov na naslednjih par. št. (vse k.o. Spodnja Hudinja), in sicer:
– stanovanjski objekt na par. št. 861/2,
– poslovni objekt na par. št. 853,
– poslovni objekt na par. št. 847,
– stanovanjski objekt na par. št. 845,
– stanovanjski objekt na par. št. 844,
– stanovanjski objekt na par. št. 843,
– proizvodni obrat na par. št. 848/12, 862/7,
– skladišče na par. št. 862/6.
Ravno tako je potrebna sanacija naslednjih cestnih priključkov, ki se ukinejo oziroma prestavijo, in sicer:
– uvoz iz Opekarniške ceste k južni strani objekta Inpos se ukine in prestavi proti severu,
– uvoz iz Opekarniške ceste k zahodni in severni strani objekta Inpos se ukine in se nadomesti z uvozom iz nove vezne ceste,
– postopoma z odstranitvijo objektov se ukinejo vsi dovozi iz Mariborske ceste, ohrani se zgolj uvoz pri gostišču Amerika.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
13. člen
(prometna infrastruktura)
Obravnavano širše območje obsega južni del predela mesta Celje, med Mariborsko cesto in Opekarniško cesto od vzhoda proti zahodu ter med Dečkovo cesto in Podjavorškovo ulico v smeri juga proti severu. Območje Inpos-a je je konkretno locirano med Dečkovo cesto na jugu, Mariborsko cesto na vzhodu in Opekarniško ulico na zahodu. Na severni strani je napajanje objektov preko obstoječih manipulacijskih površin še iz časa podjetja Libela Celje. Ta lokacijski načrt je nadaljevanje prometne študije izdelane in potrjene Julija 2006, katere povzetek je zato tudi predmet tega OLN-ja. Omenjene ceste oziroma ulice (Mariborska, Podjavorškova, Opekarniška in Dečkova) na vogalih območja tvorijo križišča, ki so vsa razen križišča Opekarniške in Dečkove ceste pred kratkim urejena, kot je razvidno iz te študije, ustrezna in jih ni potrebno spreminjati.
Odsek Podjavorškove ceste od križišča Mariborske ceste do krožišča z Opekarniško cesto
Na tem odseku, ki obroblja širše območje na severni strani ni predvidenih novih priključkov cest in s tem novih križišč. Edino križišče, ki je že urejeno z levimi zavijalci ostane nespremenjeno in preko njega se bo napajalo območje severno od Podjavorškove ulice (Selmar, Salezijanski dom, Mercator …), hkrati pa bo omogočeno napajanje obravnavanega območja, oziroma izvedba vezne ceste sever-jug, ki je delno že izgrajena, del pa jo bo potrebno še izgraditi in jo navezati na predvideno povezovalno cesto vzhod-zahod, ki bo povezovala Mariborsko cesto in Opekarniško cesto.
Odsek Opekarniške ceste od krožišča s Podjavorškovo ulico in križišča z Dečkovo cesto
Na tem odseku, ki obroblja območje na zahodni strani je več priključkov cest, ki so urejeni brez levih zavijalcev. Predlog je da se dolgoročno vsi priključki uredijo z levimi zavijalci, novo predvidene priključke ceste, pa je nujno urejati z levimi zavijalci, zato je potrebno ohranjati koridor, ki bo omogočal izgradnjo treh prometnih pasov, z vsaj enostranskim hodnikom za pešce in kolesarsko stezo.
Predlagana rešitev v tem lokacijskem načrtu predvideva novo trikrako križišče na mestu sedanjega uvoza na parkirišče Olimp, ki bi Opekarniško cesto povezalo preko povezovalne ceste z Mariborsko cesto. Križišče je dimenzionirano na podlagi prometne analize, ki je bila narejena na osnovi štetja prometa.
Na Opekarniški cesti je predvideno še priključevanje parkirišča za osebna vozila pri trgovini Inpos na južnem delu območja, kar je urejeno z dodatnim levim zavijalcem. Na tem odseku se ob njegovi rekonstrukciji uporabijo ustrezni ukrepi za umiritev prometa.
Odsek Dečkove ceste od priključka Opekarniške ceste do križišča z Mariborsko cesto
Na tem odseku, ki obroblja območje na južni strani je le priključek neimenovane ulice-ceste, ki omogoča napajanje jugovzhodnega dela območja – gostišča Amerika, primerna je le za osebna vozila, hkrati pa je primere le za izvoz-uvoz desno-desno, zaradi neposredne bližine križišča Mariborske ceste z Dečkovo cesto. Ta del ceste je pomemben za intervencijo v primeru zastojev na Mariborski cesti. Za dodatno varnost in preprečevanje levega zavijanja iz Dečkove ceste in na njo je potrebno podaljšati vmesni otok na križišču Dečkove ceste z Mariborsko cesto.
Odsek Mariborske ceste od križišča z Dečkovo cesto do križišča s Podjavorškovo ulico
Na tem odseku, ki obroblja območje na vzhodni strani, je možnost uvažanja in izvažanja na Mariborsko cesto le na prometna pasova iz smeri iz severa proti jugu. Na omenjenem odseku je le ena prečna prometna povezava s tako imenovano vezno cesto sever-jug, pa še ta je precej severno v obravnavanem območju, ki poteka po južni meji bencinskega servisa MOL. Preko hišnih priključkov desno-desno pa je omogočeno napajanje vseh individualnih stanovanjskih hiš. V bodoče se z odstranitvijo hiš vsi hišni priključki ukinejo, ohrani se zgolj priključek neposredno na severnem robu gostišča Amerika, ki se nameni za napajanje tega gostišča in območja Inpos.
Na tem odseku je predlagana rešitev s predelavo obstoječega trikrakega križišča pri Planetu Tuš v polno štirikrako križišče, bi omogočilo izgradnjo vezne ceste vzhod-zahod in s tem omogočilo kvalitetno napajanje celotnega območja v navezavi z vezno cesto sever-jug. S tem bi tudi odpadel problem napajanja iz Mariborske ceste, ki se sedaj vrši preko niza internih priključkov. Predmetna navezava bi v prihodnosti zagotavljala dobro prometno napajanje območja, hkrati pa v kontekstu s povezovalno cesto sever-jug omogočala odvijanje težkega tovornega prometa predvsem preko Mariborske ceste in po obeh veznih cestah, s tem pa bi dolgoročno razbremenila predvsem Opekarniško cesto.
Odsek od predvidenega štirikrakega križišča na Mariborski cesti do Opekarniške ceste – Povezovalna cesta
Za izvedbo tako imenovane povezovalne ceste je potrebno predelati obstoječe trikrako križišče na Mariborski cesti pri odcepu za Planet Tuš v štirikrako križišče, predvideti novo trikrako križišče na priključku povezovalne ceste na Opekarniško cesto, in za navezavo Podjavorškove ulice na severu in kompleksa INPOS na jugu vmes predvideti še štirikrako krožišče. Idejna zasnova povezovalne ceste s križišči je bila izvedena na podlagi posnetka terena in štetja prometa in na podlagi računalniške simulacije s prometnim modelom Celja v okviru predhodne prometne študije, ki jo je za potrebe tega OLN-ja izvedlo podjetje CPI, d.o.o., Maribor. Iz izvršene analize so izhajale dimenzije posameznih prometnih pasov. Izračuni iz omenjene analize, ki je priloga tega OLN-ja, izkazujejo med obema prometnima konicama v letu 2016 nivo usluge C. Daljše zajezitev lahko pričakujemo med obema prometnima konicama le na Mariborski cesti.
Območje mora biti širše prehodno; omogočen mora biti peš dostop iz Podjavorškove do izvoza povezovalne ceste na Opekarniško.
14. člen
(energetska infrastruktura)
Električno omrežje
Energija za napajanje obravnavanega območja je na voljo v obstoječih transformatorskih postajah. V primeru, da bodo objekti v ZN spodnja Hudinja, cona XII in XIII predvidevali večjo priključno moč, kot je na voljo v obstoječih TP jih, bo potrebo izgraditi novo oziroma nove transformatorske postaje. Izgradnja novih trafo postaj ni predmet tega lokacijskega načrta, saj ni konkretnih podatkov o zahtevanih močeh, hkrati, pa je sedanja kapaciteta obstoječih zmogljivosti štirikrat do petkrat večja od potreb, kar je posledica spremembe dejavnosti iz proizvodnje v trgovino.
Javna razsvetljava
Sistem javne razsvetljave je potrebno izgraditi ob predvideni povezovalni cesti.
15. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Izdelati je potrebno projekt priključitve objektov na javno TK omrežje, projekt naročniškega razvoda in projekt zaščite oz. prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
16. člen
(plinovod)
Na obravnavanem območju je izgrajeno nizkotlačno (p = 0.1 bar) in srednje tlačno (p = 3.0 bar-a) plinovodno omrežje v opravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in hišni priključni plinovodi.
Zemeljski plin se na obravnavanem območju ne uporablja za ogrevanje objektov. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice upravljavca plinskega omrežja v MOC.
17. člen
(vročevod)
Na obravnavanem območju je zgrajeno nadzemno in podzemno primarno vročevodno omrežje (130/70 stopinj Celzija, 16 bar-a) v opravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja daljinskega ogrevanja in priključni vročevodi za obstoječe stanovanjske in poslovne objekte. Po energetski zasnovi mestne občine Celje, velja to območje za področje daljinskega ogrevanja, kjer je možno tudi ogrevanje STV neprekinjeno preko celega leta in tudi v nočnem času. Upoštevati je potrebno zaščito koridorjev za obstoječi in predviden vročevod, s potrebnimi minimalnimi odmiki od ostalih komunalnih vodov in objektov ter drugimi potrebnimi zaščitami. Sistemski operater distribucijskega omrežja daljinskega ogrevanja v Celju bo po letu 2008 gradil na severnem robu obravnavanega področja ob Podjavorškovi ulici, za oskrbo zahodnega vročevodnega omrežja v Novi vasi iz nove bodoče Toplarne Celje, glavni vročevod med Graevenbroichovo in Podjavorškovo ob Severni vezni cesti, za povezavo z obstoječim vročevodnim omrežjem. Tam kjer na področju vročevodno omrežje ne obstaja, je potrebno predvideti glavne energetske koridorje za izgradnjo vročevodnega omrežja. Za oskrbo obstoječih in predvidenih objektov je možno predvideti in izvesti odcepe iz obstoječih vročevodov. Vročevodno omrežje mora biti projektirano s predizoliranimi cevmi z nadstandardno debelino izolacije in sistemom za kontrolo vlažnosti v izolaciji za nazivni tlak, PN 16 bar-a in obratovalni režim (130/70 stopinj Celzija).
Na severu vzhodnem vogalu obravnavanega območja, je predvidena delna sprememba trase obstoječega glavnega nadzemnega vročevoda in sicer na območju povezovalne ceste, kjer so obstoječe industrijske hale, po katerih poteka, predvidene za rušenje. Na tem delu bo trasna in niveletna sprememba. Vročevod, ki zdaj poteka po energetskem mostu oziroma po objektih, bo prestavljen v zemljo. Prestavitev vročevoda bo izvedena iz predizoliranih cevi z nadstandardno debelino izolacije v skladu s pogoji upravljavca.
Na jugozahodnem delu območja, med objektom Inpos in Dečkovo cesto, kjer predviden gabariti pozidave potekajo po trasi obstoječega podzemnega vročevoda, bo po potrebi, potrebna prestavitev vročevoda, v odvisnosti od dejanske velikosti predvidenega objekta. Vsi stročki prestavitve bremenijo investitorja.
18. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od zunanje stene obstoječe javne kanalizacije, oziroma javno kanalizacijo je potrebno prestaviti najmanj 4 m vstran od predvidenih objektov na stroške investitorja. Komunalne odpadne vode se speljejo v javno kanalizacijo preko obstoječih in novih kanalskih priključkov. Novi kanalski priključki morajo biti priključeni na javno kanalizacijo preko revizijskih jaškov. Interna kanalizacija, ki poteka skoz prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Padavinske vode s strehe bodo preko hišnih peskolovov speljane v meteorno kanalizacijo, če je to možno, sicer pa v mešan sistem kanalizacije, enako velja za vode s povoznih površin. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo. Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
Meteorne vode bodo priključene na predvideno kanalizacijo preko zadrževalnikov meteornih voda, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list, RS, št. 67/02). Natančni izračuni bodo predmet PGD dokumentacije, ko bodo znane točne površine-razlike med utrjenimi in sedaj travnatimi površinami in s tem spremembe koeficientov odtoka (strehe, asfaltne površine, tlakovane površine). Razvod obstoječe in predvidene kanalizacije je razviden iz grafičnih načrtov. Pri izvedbi vseh del za kanalizacijo na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde. Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode« (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je potrebno predvideti v skladu s 92. člena Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Pri projektiranju in gradnji ostalih komunalnih vodov je potrebno upoštevati odmike od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znaša:
– odmik pri približevanju 1 m
– odmik pri križanju 0,5 m.
19. člen
(vodovod)
Vodovod AC ø 80 mm, ki se bo nahajal na območju ceste ter njegovo prestavitev, je potrebno pred gradnjo ceste zamenjati z vodovodom iz duktilne litine na stroške investitorja.
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 4.0 m od osi obstoječega javnega vodovoda fi 400 mm in fi 300 mm, ter najmanj 3 m od javnih vodovodov manjših dimenzij. Natančnost vrisa javnega vodovoda je po podatkih VO-KA-ja je omejena, zato je potrebno pri nadaljnjem projektiranju naročiti zakoličbo na terenu. Oskrba z vodo je možna preko obstoječih priključkov in novih priključkov iz javnega vodovodnega omrežja. V primeru povečane porabe vode je potrebno obstoječe priključke povečati na stroške investitorja. Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 2–5 bar-a. Novi hidranti zunaj objektov morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
20. člen
(obveznost priključevanja)
Obstoječi objekti so že priključeni gospodarsko infrastrukturo, ravno tako pa se morajo nanjo priključiti vsi novi objekti oziroma druge gradnje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
21. člen
(varstvo voda)
Obstoječi in predvideni objekti znotraj ureditvenega območja so že priklopljeni na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.
22. člen
(varstvo pred hrupom)
Na podlagi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi v III. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
23. člen
(varstvo zraka)
Obstoječi in predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se prvenstveno uporablja toplovodno omrežje, ki je delno že zgrajeno in pripeljano na to območje.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
Za vse objekte je potrebno zagotoviti zbirna mesta za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
25. člen
(varstvo tal)
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic oziroma okolice stavb.
26. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
27. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Obravnavano območje leži izven evidentiranih in zaščitenih arheoloških območij, zato je pri zemeljskih delih obvezujoč zgolj splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje in obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V obravnavanem območju pa stoji hiša Mariborska cesta 79 – gostišče Amerika. Objekt je valoriziran in zavarovan kot kulturna dediščina. Varstveni režim določa varovanje primarne mase in zunanje arhitekturne podobe iz začetka 20. stoletja. Razen tega je potrebno objektu ohraniti pripadajočo primarno dvoriščno-vrtno parcelo. Na navedenem zunanjem prostoru je možno načrtovati samo dejavnosti, ki so vezane na funkcijo zaščitenega objekta.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
Pri pripravi lokacijskega načrta so v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
VIII. NAČRT PARCELACIJE
29. člen
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel za posamezne objekte in je prikazan v grafičnem načrtu št. 2: ''Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije''. Določene so 3 gradbene parcele, in sicer za naslednje objekte:
– enota urejanja Inpos,
– enota urejanja Amerika,
– vezna cesta.
Določena je okvirna velikost gradbenih parcel. Pri izvedbi objektov je določena maksimalna velikost gradbene parcele. Ker je možno objekte izvajati fazno, se temu prilagaja tudi velikost gradbene parcele, ki pa pri tem ne sme biti manjša od velikosti objekta.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
30. člen
Izvedba prostorske ureditve je razdeljena na več ločenih sklopov. Vsak sklop se lahko prične neodvisno od drugih sklopov, posamezne sklope je možno med sabo tudi združevati, deliti pa jih ni možno. Tako je urejanje območja razdeljeno na 3 sklope, in sicer:
– Sklop A/ zajema ureditev enote urejanja Inpos. Razdeljen je na dve fazi. V prvi fazi je možno legalizirati že zgrajene objekte, ki so v skladu z lokacijskim načrtom. V drugi fazi pa je možna širitev objekta, pri čemer ji mora slediti ureditev tako prometne kot komunalne infrastrukture. Pri nadaljnjem povečanju bruto površine obstoječega objekta oziroma števila obiskovalcev je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, ki pa se morajo prvenstveno napajati iz nove povezovalne ceste.
– Sklop B/ zajema ureditev enote urejanja Amerika. Enota se lahko ureja fazno, pri čemer pa ji mora slediti ureditev tako prometne kot komunalne infrastrukture. Pogoj za gradnjo prizidka k obstoječemu objektu oziroma razširitev zimskega vrta je zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
– Sklop C/ zajema ureditev vezne ceste od priključka pri Planetu Tuš do priključka pri podjetju Moliere s priključkom na Podjavorškovo cesto. Za vezno cesto je potrebno oblikovati enoten projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobitev samega gradbenega dovoljenja pa lahko poteka fazno za posamezne odseke in sicer skladno s pridobivanjem potrebnih zemljišč. Hkrati z izgradnjo celotne vezne ceste se obstoječi prometni priključek iz Mariborske ceste pri gostišču Amerika nameni zgolj ta potrebe osebnih vozil, dostave ter avtobusov, promet s kamioni ter vlačilci pa se prepove.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
31. člen
Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov objektov, povečanje ni dovoljeno. Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo lokacijskega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
Objekti, predvideni za rušitev, se lahko do odstranitve ohranijo, dovoljene je sprememba namembnosti v poslovne namene.
XI. NADZOR
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri pristojnem organu na Mestni občini Celje.
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati do sedaj veljavni izvedbeni prostorski akti za obravnavano območje.
34. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-16/2006
Celje, dne 14. marca 2007
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.

AAA Zlata odličnost