Na podlagi 27. in 67. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZKK1) in na podlagi 7. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 86/06) je župan Občine Loški Potok dne 10. 1. 2007 sprejel

S tem programom priprave se določa priprava in postopek sprejemanja Strategije prostorskega razvoja Občine Loški Potok (v nadaljevanju tudi strateški akt občine) in Prostorski red Občine Loški Potok (v nadaljevanju tudi izvedbeni akt – oba skupaj pa v nadaljevanju tudi oba prostorska akta občine).
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo obeh prostorskih aktov občine
Meje Občine Loški Potok so se formirale v današnjem obsegu leta 1994, ko se je odcepila od Občine Ribnica in Kočevje. Meri 134,5 km2. Po statutu ima 17 naselij, ob popisu prebivalstva leta 2002 pa je štela 1958 prebivalcev. Meji na občine Loška Dolina, Bloke, Sodražica, Ribnica, Kočevje in Osilnica, ter na državo Hrvaško, natančneje na Primorsko-gorjansko županijo. Osrednje naselje v Občini Loški Potok je občinsko središče Hrib-Loški Potok. Večja naselja v občini so še Retje, Travnik in Mali Log. Preostalo prebivalstvo pa živi v ostalih 13 ruralnih oblikah poselitve. Občina je vključena v statistično regijo Jugovzhodna Slovenija, ki obsega občine kočevsko ribniškega območja ter območja ožje Dolenjske in Bele Krajine. Območje občin Loški Potok, Ribnica in Sodražica je dokaj enovit geografski prostor, v katerem pa je kulturno in gospodarsko središče nekoliko oddaljeno mesto Ribnica. Hrib-Loški Potok opravlja predvsem upravno funkcijo v občini. Zaradi geografske lege v odnosu do osrednjeslovenske regije, obmejnosti, oddaljenosti od glavnega mesta Ljubljane ima občina relativno neugoden položaj za gospodarski razvoj in poselitev, ima pa zelo ugoden položaj za razvoj dejavnosti, povezanih s specifičnim kvalitetnim naravnim okoljem.
Priprava novih prostorskih aktov občine je vsebinsko potrebna zlasti za omogočanje razvoja občinskega središča navznoter in v širšem zaledju, skladnega razvoja podeželskega dela občine, usklajenega prostorskega razvoja občine s sosednjimi območji, omogočanje razvoja tržnega gospodarstva, za izboljšanje pogojev bivanja in drugih poselitvenih potreb, varovanja okolja, varstva narave, ohranjanja kulturne dediščine ter razvoja gospodarske javne in družbene infrastrukture.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine od leta 1986 do leta 1990, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi, v okviru sistema družbenega planiranja so bile vse do leta 2004 naknadno spreminjane in dopolnjevane. Vendar pa že vrsto let ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja, saj so bile izdelane na podlagi strokovnih osnov in družbenih smernic v obdobju preživetega ekonomskega družbenega sistema in drugačne pravne ureditve. Podobno velja za veljavne odloke o PUP. Tudi zakonodaja na tem področju in še posebej vsakdanja praksa zahtevajo, fleksibilnejši in pravno določnejši koncept prostorskih aktov, ki morajo biti izdelani na zahtevnejših strokovnih izhodiščih. Cilj izdelave tega akta je tudi preseganje omenjenih neskladij.
V skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 morajo vse občine sprejeti Strategijo prostorskega razvoja in Prostorski red občine v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007. Pravna podlaga za oba prostorska akta občine je torej Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03-ZKK1 – v nadaljevanju: ZUreP-1), in sicer v 27. členu, ob upoštevanju zakonskih določil od 56. do 71. člena. Strategija prostorskega razvoja, ki je strateški prostorski akt občine in Prostorski red občine, ki je prostorsko izvedbeni akt občine, bosta v celoti nadomestila sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov. Glede na to, da oba nova prostorska akta obravnavata isto prostorsko ureditev, se lahko na podlagi 22. člena ZUreP-1 pripravljata in sprejemata sočasno.
Nove usmeritve prostorskega razvoja občine ter podlage za trajnostno rabo prostora potrebuje občina zaradi svojih razvojnih potreb v novih družbeno gospodarskih pogojih, zaradi tehnološke globalizacije in vključitve Slovenije v krog držav Evropske unije. Občina Loški Potok želi z obema prostorskima aktoma doseči naslednje vsebinske premike:
– v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,
– sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh,
– določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja,
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor,
– zagotoviti dobro podlago za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.
2. Predmet in programska izhodišča novih prostorskih aktov občine
Z novima aktoma občina na strateški in izvedbeni ravni določa prostorski razvoj in opredeljuje usmeritve za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev glede varovanja okolja, ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine ter usmeritev strategije prostorskega razvoja Slovenije zagotavlja vzdržen in usklajen razvoj območja Občine Loški Potok. Predmet postopka je tudi priprava urbanističnih zasnov razvojno pomembnih naselij v občini, za katere se bo skozi strokovne podlage izkazala potreba.
Strateški akt naj s prostorskega vidika zagotavlja predvsem izpolnjevanje naslednjih ciljev:
– oblikovanje razvojnih potreb občine v celovito razvojno strategijo prostora občine,
– usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja,
– povezovanje posameznih območij Občine Loški Potok z ostalimi občinami v regiji in v sosednjih regijah,
– razvoj kakovosti bivanja v urbanem in podeželskih naseljih,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij za obrambne potrebe države,
– krepitev identitete prostora občine kot prvine kakovosti tega prostora – torej prepoznavnih naravnih in kulturnih, še posebej naselbinskih značilnosti. Skupaj z drugimi kakovostmi in prednostmi občine naj se razvijajo tudi kot osnove za razvoj okolju usmerjenih oblik turizma.
Z izvedbenim aktom občine se, skladno s strateškim aktom občine in ob upoštevanju strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Slovenije, določi območja namenske rabe prostora, pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje posegov v prostor ter njegovo varovanje. Predmet izvedbenega akta občine je določen z ZUreP-1 in se nanaša predvsem na opredelitev podrobnejših meril in pogojev za gradnjo in druge ureditve. V izvedbenem aktu občine se določijo:
a) Območja namenske rabe prostora.
b) Merila in pogoji za urejanje prostora:
– členitev prostora za določitev meril in pogojev za urejanje prostora,
– funkcionalna merila in pogoji,
– merila za določanje gradbenih parcel in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo,
– druga merila in pogoji za urejanje prostora,
– merila in pogoji za projektiranje in za pripravo lokacijskih načrtov.
c) Ukrepe za izvajanje izvedbenega akta občine določajo izhodišča za pripravo izvedbenega akta občine, Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Prostorski red Slovenije in Strateški akt občine ter veljavna prostorska zakonodaja.
d) Cilji:
– usmerjanje poselitve v obstoječa naselja- spodbujanje prenove, boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet, zgoščevanja, dopolnjevanja in razvoja stavbne strukture v višje oblike urbanih struktur v okviru obstoječih poselitvenih površin (notranji razvoj poselitvenih območij),
– zagotavljanje kvalitetnih funkcionalnih in ambientalnih pogojev za urejanje in gradnjo na obstoječih in novih gradbenih parcelah,
– določitev območij naselij v dejanskih, optimalnih mejah (raven izvedbenega akta) in maksimalnih mejah (raven strateškega akta), območij razpršene poselitve ter preprečevanje in sanacija le te,
– zagotavljanje razvoja naselbinskih in gradbenih struktur (stavb) iz kvalitetnih avtohtonih principov, tipov in drugih prvin, ki razvijajo identiteto prostora,
– varovanje vodnega obvodnega prostora ter eko sistemov vodotokov ter varovanje krajinsko zaključenih sistemov in območij,
– ohranjanje kompleksov kmetijskih zemljišč za primarno rabo izven poselitvenih območij večjih naselbinskih struktur v občini,
– zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti ob upoštevanju ciljev varstva okolja in ohranjanja kakovosti bivalnih okolij ter prepoznavnosti,
– prikazati vplive in povezave s sosednjimi območji,
– usmerjanje dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti,
– načrtovanje širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme in razpoložljivih investicijskih resursov,
– oblikovanje izhodišč za postavitev enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje,
– določitev pogojev za gradnjo zunaj poselitvenih območij, ki so dopustne v skladu s 6. členom ZUreP-1,
– določitev drugih pogojev za urejanje prostora, ki bi izhajali iz smernic nosilcev urejanja prostora in strokovnih podlag,
– prikazati podrobnejše prostorske ukrepe občine,
– določiti območja, za katera se pripravijo samostojni prostorski izvedbeni akti.
Obvezna formalno pravna ter vsebinska podlaga oziroma izhodišča za pripravo obeh prostorskih aktov občine so naslednji dokumenti:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04),
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04 in 133/04 – popr.),
– razvojni dokumenti in strokovna gradiva posameznih nosilcev urejanja prostora,
– odloki o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, ki so še v veljavi,
– vsi veljavni odloki o prostorsko ureditvenih pogojih v občini,
– strokovna gradiva, ki so bila pripravljena za potrebe izdelave regionalne zasnove prostorskega razvoja jugovzhodne Slovenije in strokovna gradiva za pripravo regionalnega razvojnega programa te regije,
– Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03),
– strokovne podlage – obstoječe, dopolnjene oziroma nove, ki se jih v sklopu priprave obeh novih prostorskih aktov občine izdeluje,
– veljavni prostorsko izvedbeni akti,
– druga strokovna gradiva in različne študije, raziskave ter statistični in drugi podatki,
– pobude fizičnih in pravnih oseb kot ena od orientacij glede obsega in značaja pričakovanj v zvezi s prostorom,
– strokovna gradiva v zvezi s pripravo novih zakonskih in podzakonskih aktov s področja urejanja prostora.
3. Območje urejanja, potek in vsebina dela
Oba prostorska akta občine se pripravljata in sprejmeta za območje celotne občine. Temeljita naj na strokovnih podlagah, ki obravnavajo, poleg območja Občine Loški Potok tudi širše območje občin Ribnica in Sodražica ter območje širše regije Jugovzhodne Slovenije.
Priprava obeh prostorskih aktov naj poteka v štirih stopnjah aktivnosti. V prvi naj se opravi analiza obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravi strokovne podlage, ki so potrebne za določanje vsebin obeh prostorskih aktov. Pri tem se smiselno uporabi vse že izdelane študije in raziskave povezane z načrtovanjem in usmerjanjem nadaljnjega prostorskega razvoja občine. V drugi stopnji se poda vizijo nadaljnjega prostorskega razvoja občine ter rešitve za posamezna območja urejanja in posamezna naselja, sektorje. V primeru, da predhodne strokovne podlage pokažejo potrebo po variantnih rešitvah potem se te tudi pripravijo. V tretji stopnji se izdela predlog strateškega akta, ki vključuje tudi predloge vsebinsko razširjenih urbanističnih zasnov naselij/krajinskih zasnov, opredeljenih v strokovnih podlagah, z eventualnimi variantami.
Hkrati se izdela tudi izvedbeni akt. V zadnji stopnji se izdelata predloga obeh aktov – v obliki, primerni za izvedbo postopkov javne razgrnitve in dopolnjevanja na podlagi sprejetih stališč in pridobivanja mnenja o usklajenosti s smernicami nosilcev urejanja prostora. Na koncu postopka pa morata biti predloga povsem usklajena in primerna za odločanje na občinskem svetu ter potrditev na pristojnem ministrstvu.
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije ter njihove naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag
Pripravljavec obeh prostorskih aktov občine, strateškega in izvedbenega je Občina Loški Potok. Naloge pripravljavca v zvezi s pripravo in sprejemanjem obeh aktov so, da:
– skrbi za metodološko in vsebinsko konsistentnost postopka priprave in sprejemanja,
– sodeluje pri pripravi ustreznih podatkov, analiz in strokovnih podlag,
– sodeluje z izbranim izdelovalcem pri pripravi in uskladitvi predloga prostorske strategije in PRO,
– zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopku priprave, usklajuje njihovo delo ter pridobi njihove smernice, strokovne podlage in mnenja,
– organizira prostorske konference, javno razgrnitev in javne obravnave ter omogoči sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorske strategije in PRO,
– vodi spis o postopku.
Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi obeh prostorskih aktov občine so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi, in sicer:
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 48, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1001 Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve MORS, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje, Tržaška cesta19, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za rudarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana,
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje, Rožna ulica 39, 1330 Kočevje,
– Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana,
– Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Tržaška 4, 1000 Ljubljana,
– Elektro Ljubljana, DE Kočevje, Cesta na trato 6, 1330 Kočevje,
– Telekom Slovenije, Cigaletova 15, 1000 Ljubljana,
– Komunalna Ribnica, Goriča vas 11 A, 1310 Ribnica,
– Hydrovod, Ljubljanska cesta 38, 1330 Kočevje,
– Energetika, Verovškova 70, 1000 Ljubljana,
– drugi nosilci urejanja prostora, organi ali organizacije, za katere se v postopku izkaže, da jih je potrebno vključiti.
5. Način pridobitve strokovnih rešitev
Z analizo stanja in teženj v prostoru ter drugimi strokovnimi podlagami bodo ugotovljene potrebe in možnosti za pripravo posamičnih ali variantnih rešitev za predvidene zasnove prostorskega urejanja naselij ali za posamezna ožja območja urejanja.
6. Strokovne podlage za prostorsko strategijo in prostorski red
Strokovne podlage morajo biti izdelane tako, da omogočajo celovito ovrednotenje stanja v prostoru, procesov v njem in drugih elementov, ki so potrebni za kvalitetne odločitve v procesu načrtovanja prostorskega razvoja. Za potrebe priprave obeh prostorskih aktov občine bodo izdelane zlasti naslednje vrste strokovnih podlag:
– analiza stanja in teženj s podrobnimi strokovnimi podlagami po naseljih (AST):
– izhodišča, cilji in metodologija izdelave AST s kriteriji vrednotenja obravnavanih vsebin,
– analiza in ocena vloge občine v širšem prostoru,
– osnovni podatki o naravnih značilnostih prostora,
– demografska analiza,
– ekonomsko geografska struktura občine,
– struktura poselitve in gospodarska infrastruktura,
– prometna študija,
– komunalno energetska študija,
– analiza trga zemljišč na ravni občine,
– analiza pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja,
– inventarizacija prostora naselja po vsebinskih sklopih,
– zbirne analize prostora,
– povzetek teženj prostorskega razvoja občine,
– analiza razvojnih pobud (ARP),
– analiza razvojnih potreb in možnosti dejavnosti (ARPMD),
– urbanistične zasnove (UZ) in krajinske zasnove (KZ) za naselja ter območja, predvidena za razvoj in prenovo oziroma sanacijo,
– študija ranljivosti prostora in okoljsko poročilo (ŠRP, OP),
– program opremljanja za komunalno infrastrukturo (POKI).
7. Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO)
V postopku priprave obeh prostorskih aktov občine je potrebno izvesti celovito presojo vplivov njunih izvedb na okolje. Z njo se ugotovi in oceni vplive na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. Nato se pridobi potrdilo – sklep Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o sprejemljivosti izvedbe obeh prostorskih aktov občine v odnosu do okolja.
Pred tem mora pripravljavec zagotoviti tudi informacije, potrebne za CPVO. Pripravljavec obeh prostorskih aktov občine mora zagotoviti tudi okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informacije, potrebne za CPVO. Pripravljavec mora zagotoviti tudi izdelavo in revizijo okoljskega poročila in od MOPE pridobiti potrdilo o ustreznosti poročila. Okoljsko poročilo, revizija poročila in predlog se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan z ZUreP-1.
Ker so določena območja občine uvrščena v posebna varstvena območja – npr. območje Natura 2000 in druga potencialna posebna ohranitvena območja, ki so ugotovljena s strokovnimi podlagami, je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti vplivov oziroma posledic obeh prostorskih aktov občine glede na varstvene cilje teh območij. Oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah prostorske strategije in prostorskega reda na posebna varstvena območja poda MOP v postopku CPVO po ZVO-1.
8. Postopek in roki priprave obeh prostorskih aktov občine
Priprava obeh prostorskih aktov občine bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala sočasno. Vzporedno z njuno pripravo je potrebno izvesti – voditi postopek CPVO po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti obeh prostorskih aktov po ZON-B.
Po obravnavi osnutka programa priprave na 1. prostorski konferenci se dokončno oblikuje in sprejme program priprave prostorskih aktov Občine Loški Potok. Z objavo programa priprave se prične formalni postopek priprave obeh prostorskih aktov občine. Zbiranje razvojnih potreb fizičnih in pravnih oseb, ki neformalno že poteka na podlagi javnega poziva, bo še naprej potekalo na podlagi novega formalnega poziva do 20. februarja 2007. V ostalem delu postopka novih vlog pripravljavec ne bo sprejemal.
V primeru pravočasnega sprejema nove zakonodaje, torej do začetka javne razgrnitve, bosta nova prostorska akta občine zaključena po novem zakonu. Prilagoditev aktov na novi zakon bo v tem primeru reguliral sklep župana.
Oba prostorska akta občine se objavita v Uradnem listu Republike Slovenija. Izdelovalec po objavi aktov v uradnem glasilu kompletira in preda končne dokumente pripravljavcu v roku 30 dni od sprejema aktov na občinskem svetu oziroma objave v Uradnem listu RS.

+----------------------------------------------+------------------+----------+
|Faze                                          |Čas               |Okvirni   |
|                                              |                  |rokovnik  |
|                                              |                  |(l. 2007) |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|Sprejem programa priprave in njegova objava po|                  |20.       |
|izvedeni 1. prostorski konferenci             |                  |januar    |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|1. faza: Pridobitev smernic in strokovnih     |30 dni od sprejema|20.       |
|podlag nosilcev urejanja prostora ter         |in objave programa|februar   |
|pridobitev razvojnih potreb fizičnih in       |priprave (v       |          |
|pravnih oseb na podlagi javnega poziva        |nadaljevanju tudi |          |
|                                              |od PP)            |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|2. faza: Izdelava in zaključek strokovnih     |120 dni od PP     |20. april |
|podlag; izdelava koncepta predloga akta       |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|3. faza: Izdelava predloga prostorske         |150 dni od PP     |20. maj   |
|strategije in prostorskega reda občine        |oziroma 30. dni po|          |
|                                              |potrditvi strok.  |          |
|                                              |služb občine      |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|4. faza: Izdelava okoljskega poročila,        |150 dni od PP     |20. maj   |
|revizija poročila in pridobitev potrdila o    |                  |          |
|ustreznosti okoljskega poročila               |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|5. faza: 2. prostorska konferenca             |165 dni od PP     |5. junij  |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|6. faza: predaja končnega gradiva za prvo     |180 dni od PP     |20. junij |
|obravnavo predloga na občinskem svetu         |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|7. faza: sprejem predloga na občinskem svetu v|45 dni od         |5. avgust |
|prvi obravnavi; sprejem sklepa o javni        |zaključka 6. faze |          |
|razgrnitvi; javna razgrnitev predloga obeh    |                  |          |
|prostorskih aktov občine, okoljskega poročila |                  |          |
|in revizijskega poročila o okoljskem poročilu;|                  |          |
|posredovanje čistopisa pripomb in predlogov iz|                  |          |
|javne razgrnitve izdelovalcu (nosilec faze je |                  |          |
|Občina Loški Potok)                           |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|8. faza: oblikovanje stališč do pripomb in    |15 dni od         |20.       |
|predlogov                                     |zaključka 7. faze |avgust    |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|9. faza: izdelava dopolnjenega predloga       |30 dni od         |20.       |
|prostorske strategije in prostorskega reda    |zaključka 8. faze |september |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|10. faza: pridobitev mnenj nosilcev urejanja  |60 dni od         |20.       |
|prostora                                      |zaključka 8. faze |oktober   |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|11. faza: pridobitev sklepa o sprejemljivosti |70 dni od         |30.       |
|vplivov izvedbe SPRO in PRO na okolje in ocene|zaključka 8. faze |oktober   |
|sprejemljivosti vplivov oziroma o posledicah  |                  |          |
|obeh aktov na posebna varstvena območja       |                  |          |
|(območja Nature 2000)                         |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|12. faza: priprava predloga in predaja gradiva|75 dni od         |5.        |
|pripravljavcu za drugo obravnavo na občinskem |zaključka 8. faze |november  |
|svetu                                         |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|13. faza: sprejem predloga SPRO in PRO,       |100 dni od        |30.       |
|pridobitev sklepa ministra za okolje in       |zaključka 8. faze |november  |
|prostor o skladnosti obeh prostorskih aktov z |                  |          |
|ZUreP-1 in prostorskimi akti države (nosilec  |                  |          |
|faze je občina)                               |                  |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|14. faza: objava v uradnem listu              |30 dni od sprejema|30.       |
|                                              |aktov             |december  |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+
|15. faza: kompletiranje končanih aktov        |30 dni od sprejema|30.       |
|                                              |aktov oziroma     |december  |
|                                              |objave v Uradnem  |          |
|                                              |listu RS          |          |
|                                              |                  |          |
+----------------------------------------------+------------------+----------+

9. Sredstva priprave prostorske strategije in prostorskega reda občine
Sredstva za pripravo obeh prostorskih aktov občine se zagotavljajo v proračunu občine za leto 2006 in 2007. Sredstva za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora zagotavljajo nosilci urejanja iz lastnih virov.
10. Začetek veljavnosti
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem sklepa župana.