Uradni list

Številka 135
Uradni list RS, št. 135/2006 z dne 21. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 135/2006 z dne 21. 12. 2006

Kazalo

5668. Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic, stran 15294.

Na podlagi 7. točke 129. člena, 194. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa pravila v zvezi z veliko izpostavljenostjo bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank), in sicer:
(a) opredelitve teh pojmov za namen tega sklepa:
– izpostavljenost;
– izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige in skupna izpostavljenost;
– velika izpostavljenost;
– kapital banke;
(b) navedbo omejitev izpostavljenosti in mogočih zmanjšanj pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev;
(c) pravila glede izračunavanja, spremljanja in poročanja izpostavljenosti.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(3) Ta sklep se smiselno uporablja tudi za podružnice bank tretjih držav. Pri smiselni uporabi določb tega sklepa se kot kapital upošteva zavarovanje iz tretjega odstavka 103. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1).
1. OPREDELITVE POJMOV
2. člen
(Pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v ZBan-1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-1, kot na primer:
(a) banka v prvem odstavku 13. člena;
(b) institucija v tretjem odstavku 14. člena;
(c) družbe, povezane s skupnim vodenjem v 29. členu;
(d) skupina povezanih oseb v 30. členu;
(e) izpostavljenost do posamezne osebe v drugem odstavku 113. člena;
(f) posamezna oseba v drugem odstavku 163. člena;
(g) osebe v posebnem razmerju z banko v 164. členu;
(h) tveganje koncentracije v 188. členu.
3. člen
(Izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka, za katero se v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih) ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja.
(2) Pri izračunavanju izpostavljenosti se upošteva knjigovodska vrednost postavke sredstev (je zmanjšana za oblikovane oslabitve) oziroma zunajbilančne postavke.
Izpostavljenost, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, se izračunava v skladu z eno izmed metod, določenih v Poglavju V sklepa o tržnih tveganjih. Ob pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije se za ta namen lahko uporabi tudi metoda notranjih modelov (IMM) iz 5.3.5. podpoglavja sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri ugotavljanju izpostavljenosti ne upoštevajo tiste postavke, ki so v skladu z 22. členom Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kapitalu) odbitna postavka pri izračunu kapitala banke, namenjenem pokrivanju kapitalskih zahtev oziroma izpolnjevanju zahtev, določenih z drugimi predpisi.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost ne vključuje:
(a) v primeru poslov s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastane med običajnim potekom poravnave, to je v dveh dneh;
(b) v primeru poslov nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastane med običajnim potekom poravnave, to je v petih delovnih dneh od plačila ali izročitve vrednostnih papirjev, kar nastopi prej.
4. člen
(Izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige
in skupna izpostavljenost)
(1) Ne glede na opredelitev izpostavljenosti iz 3. člena tega sklepa mora banka, ki je zavezana izračunavati in izpolnjevati kapitalsko zahtevo za tržna tveganja v skladu s sklepom o tržnih tveganjih, ugotavljati tudi izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige ter skupno izpostavljenost do posamezne osebe.
(2) Izpostavljenost do posamezne osebe iz postavk trgovalne knjige se izračuna kot seštevek:
(a) presežka (pozitivnega) dolgih pozicij nad kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih, ki jih izdajo posamezne osebe, pri čemer se neto pozicije v posameznem finančnem instrumentu izračunajo v skladu s 15. členom sklepa o tržnih tveganjih;
(b) neto izpostavljenosti iz naslova odkupa dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov posamezne osebe zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov, pri čemer se neto izpostavljenosti izračunajo v skladu z 38. členom sklepa o tržnih tveganjih;
Banka mora vzpostaviti ustrezne sisteme za spremljanje in kontrolo svojih izpostavljenosti zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov že med nepreklicnim prevzemom obveznosti odkupa in prvim delovnim dnem zaradi narave tveganj, izhajajočih iz tega posla.
(c) izpostavljenosti do posamezne osebe iz naslova poslov, sporazumov ali pogodb zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke, izračunane v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu), pri čemer se mora upoštevati tudi 46. člen sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Izpostavljenost do skupine povezanih oseb iz postavk trgovalne knjige je vsota izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige do posameznih oseb, ki sestavljajo skupino povezanih oseb.
(4) Skupna izpostavljenost do posamezne osebe je vsota izpostavljenosti, kot je opredeljena v prvem odstavku 3. člena tega sklepa, to je izpostavljenosti iz postavk bančne knjige in izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige, kot je opredeljena v drugem odstavku tega člena.
5. člen
(Velika izpostavljenost)
(1) Velika izpostavljenost banke do posamezne osebe je izpostavljenost banke do te osebe, ki dosega ali presega 10% kapitala banke.
(2) Pri banki, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, je velika izpostavljenost skupna izpostavljenost do posamezne osebe, ki dosega ali presega 10% kapitala banke.
(3) Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati mogočih izvzetij in zmanjšanj iz 12. do 14. člena tega sklepa.
6. člen
(Ugotavljanje skupine povezanih oseb)
(1) Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz 2. točke prvega odstavka 30. člena ZBan-1 mora banka presojati zlasti osebe z naslednjimi oblikami povezav:
(a) pravne osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih so udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb;
(b) družbe, povezane s skupnim vodenjem;
(c) osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času;
(d) posamezne fizične osebe in njihove ožje družinske člane;
(e) fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb;
(f) fizične osebe, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost (npr. samostojni podjetniki posamezniki), in njihove ožje družinske člane.
(2) Pri ugotavljanju oseb, ki tvorijo skupino povezanih oseb, se povezave z enotami centralne ravni Republike Slovenije iz 1. točke drugega odstavka 2. člena o standardiziranem pristopu ne upoštevajo.
7. člen
(Kapital banke)
(1) Za namen tega sklepa je kapital banke seštevek temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I iz drugega oziroma tretjega poglavja sklepa o kapitalu, zmanjšan za odbitne postavke iz točk od (a) do (e) in od (h) do (j) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.
Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, pri izračunu dodatnega kapitala I iz prvega pododstavka tega odstavka ne sme upoštevati pozitivne razlike med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, in zneskom pričakovane izgube, ki je izračun v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko banka, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, v izračunu kapitala upošteva tudi dodatni kapital II, izračunan v skladu s sklepom o izračunu kapitala, pri čemer mora banka izpolnjevati vse omejitve izpostavljenosti iz postavk bančne knjige brez upoštevanja dodatnega kapitala II.
2. OMEJITVE IZPOSTAVLJENOSTI IN MOGOČA ZMANJŠANJA
8. člen
(Največja dopustna izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe, kot je opredeljena s tem sklepom, ne sme presegati 25% kapitala banke.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost banke do teh oseb ne sme presegati 20% kapitala banke:
(a) do njene nadrejene družbe;
(b) do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, in
(c) do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z banko, ne sme presegati 20% kapitala banke.
(4) Pri banki, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, se omejitve izpostavljenosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena nanašajo na skupno izpostavljenost banke do posamezne osebe.
9. člen
(Omejitev vsote izpostavljenosti)
(1) Vsota vseh velikih izpostavljenosti banke ne sme presegati 800% kapitala banke.
(2) Vsota vseh izpostavljenosti banke do oseb v posebnem razmerju z banko ne sme presegati 200% kapitala banke.
(3) Pri banki, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 4. členom tega sklepa, se omejitve vsote izpostavljenosti iz prvega in drugega odstavka tega člena nanašajo na skupno izpostavljenost banke do posamezne osebe.
10. člen
(Prekoračitev omejitev izpostavljenosti
v izjemnih okoliščinah)
(1) Banka mora vedno izpolnjevati omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 8. člena tega sklepa in vsote vseh izpostavljenosti iz 9. člena tega sklepa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora banka, če preseže omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 8. člena tega sklepa oziroma omejitve vsote vseh izpostavljenosti iz 9. člena tega sklepa, zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti).
(3) Obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti mora obsegati opis ukrepov, ki jih bo banka opravila zaradi uskladitve z omejitvami iz 8. oziroma 9. člena tega sklepa in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
(4) Banka Slovenije lahko v primeru iz drugega odstavka tega člena banki z odredbo naloži:
(a) rok za uskladitev z omejitvami iz 8. oziroma 9. člena tega sklepa;
(b) način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga banka v obvestilu o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti, ali izvedbo drugih ukrepov;
(c) način obravnavanja prekoračitev omejitev izpostavljenosti.
11. člen
(Preseganje omejitev izpostavljenosti iz naslova
postavk trgovalne knjige)
(1) Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega sklepa lahko banka presega omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 8. člena tega sklepa oziroma omejitve vsote vseh velikih izpostavljenosti iz 9. člena tega sklepa, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) preseganje omejitev (v nadaljevanju: presežna izpostavljenost) izhaja izključno iz postavk trgovalne knjige, pri čemer banka v celoti izpolnjuje omejitve izpostavljenosti iz postavk bančne knjige, določene v 8. in 9. členu tega sklepa, merjene na kapital, ki ne vključuje dodatnega kapitala II;
(b) banka izpolnjuje kapitalsko zahtevo za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja, izračunano v skladu s 93. členom sklepa o tržnih tveganjih;
(c) izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige do posamezne osebe, pri kateri obstaja presežna izpostavljenost 10 dni ali manj, ne sme preseči 500% kapitala banke;
(d) vsota vseh presežnih izpostavljenosti, ki obstajajo več kot 10 dni, ne sme presegati 600% kapitala banke.
(2) Banka se ne sme namerno izogibati kapitalskim zahtevam za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja iz točke (b) prvega odstavka tega člena, ko presežne izpostavljenosti obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom zadevnih izpostavljenosti na drugo osebo oziroma s sklepanjem navideznih poslov za odpravo presežnih izpostavljenosti med desetdnevnim obdobjem in ustvarjanjem novih izpostavljenosti po izteku tega obdobja.
(3) Banka mora vzpostaviti sistem, ki zagotavlja, da se vsak prenos z učinkom iz drugega odstavka tega člena nemudoma sporoči Banki Slovenije.
12. člen
(Izvzetja za namen ugotavljanja izpolnjevanja omejitev izpostavljenosti)
(1) Za namen 12. do 15. člena tega sklepa se uporabljajo opredelitve pojmov, kot jih določajo sklep o standardiziranem pristopu, sklep o pristopu IRB in Sklep o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih).
Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka osebna jamstva vključujejo tudi kreditne izvedene finančne instrumente, priznane kot primerno zavarovanje v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, razen kreditnih zapisov.
(2) Pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa lahko banka v celoti izvzame oziroma zmanjša naslednje izpostavljenosti:
(a) terjatve do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, katerim bi bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(b) terjatve do mednarodnih organizacij ali multilateralnih razvojnih bank, katerim bi bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(c) terjatve, zavarovane z izrecnimi osebnimi jamstvi enot centralne ravni držav, centralnih bank, mednarodnih organizacij, multilateralnih razvojnih bank ali oseb javnega sektorja, če bi bila nezavarovanim terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(d) druge izpostavljenosti, ki se lahko štejejo kot izpostavljenosti do oseb iz točke (c) tega odstavka ali za katere jamčijo osebe iz točke (c) tega odstavka, če bi bila nezavarovanim terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(e) izpostavljenosti, zavarovane z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo enote centralne ravni držav, centralne banke, mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav članic ali osebe javnega sektorja, če dolžniški vrednostni papirji predstavljajo terjatev do izdajatelja, ki bi ji bila dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(f) izpostavljenosti, zavarovane z vlogami, položenimi pri banki, ki izračunava izpostavljenost, ali njeni nadrejeni ali podrejeni banki;
Upoštevajo se tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova kreditnega zapisa, ki ga izda banka, in krediti banke in depoziti pri njej, ki so predmet bilančnega pobota, priznanega v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(g) izpostavljenosti, zavarovane s potrdili o vlogah, ki jih izda banka, ki izračunava izpostavljenost, ali njena nadrejena ali podrejena banka, in ki so v hrambi pri eni izmed njih;
(h) naložbe v krite obveznice pod pogoji, določenimi s sklepom o standardiziranem pristopu;
(i) izpostavljenosti, zavarovane z vrednostnimi papirji, ki niso zajeti v točki (e) tega odstavka, pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku tega člena;
(j) izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami ali z delnicami v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, in izpostavljenosti iz naslova poslov finančnega zakupa stanovanjskih nepremičnin, če so izpolnjeni pogoji za dodelitev uteži tveganja 35% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% vrednosti zadevne stanovanjske nepremičnine;
Za namen te točke je potrebno vrednost stanovanjske nepremičnine izračunati vsaj enkrat letno na osnovi standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Za stanovanjske nepremičnine se štejejo stanovanjske nepremičnine, kot so določene v 5. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu, ki so v neposredni posesti posojilojemalca ali ki so v neposredni posesti posojilojemalčevega najemnika.
(k) izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, in izpostavljenosti iz naslova poslov finančnega zakupa poslovnih nepremičnin, če so izpolnjeni pogoji za dodelitev uteži tveganja 50% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% vrednosti zadevne poslovne nepremičnine;
(l) zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem, kot so opredeljene v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% njihove vrednosti;
(m) zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem, kot so opredeljene v Prilogi II sklepa o standardiziranem pristopu, če je v sporazumu ali pogodbi določeno, da jo je mogoče realizirati le ob pogoju, da ne povzroči preseganja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa;
(3) Za namen točke (i) drugega odstavka tega člena morajo vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot zavarovanje, izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) vrednoteni morajo biti po tržnih cenah;
(b) vrednost zavarovanja mora presegati vrednost zavarovane izpostavljenosti, in sicer za:
– 50% pri dolžniških vrednostnih papirjih, katerih izdajatelji so institucije, enote regionalne ali lokalne ravni držav članic in multilateralne razvojne banke, razen tistih, ki se jim dodeli utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
– 150% pri delnicah;
– 100% pri vseh drugih vrednostnih papirjih;
Znesek izpostavljenosti, ki ni zavarovan pod pogoji iz prvega pododstavka točke (b) tega odstavka, se v celoti šteje v izpostavljenost.
(c) z njimi se mora bodisi trgovati na borzi ali pa morajo biti dejansko prenosljivi in morajo redno kotirati na organiziranem trgu, na katerem je mogoče v vsakem trenutku preveriti njihovo objektivno ceno za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz prvega pododstavka točke (b) tega odstavka;
(d) njihova zapadlost mora biti usklajena z zapadlostjo izpostavljenosti;
(e) ne smejo biti sestavina kapitala banke.
(4) Osebna in stvarna kreditna zavarovanja, zaradi katerih se lahko izpostavljenosti izvzamejo ali zmanjšajo v skladu z drugim odstavkom tega člena, morajo biti opredeljena kot primerna in izpolnjevati vse minimalne zahteve v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, da se lahko upoštevajo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu.
13. člen
(Izračun izpostavljenosti pri banki, ki uporablja
razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja
s finančnim premoženjem)
(1) Banka, ki uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, lahko pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa namesto celotnega izvzetja ali zmanjšanja izpostavljenosti iz točk (e), (f), (g) in (i) 12. člena tega sklepa uporabi vrednost, ki je nižja od vrednosti izpostavljenosti, vendar ni nižja od polno prilagojene vrednosti izpostavljenosti do posameznih oseb.
Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(2) Banka, ki uporablja pristop iz prvega odstavka tega člena, mora izvajati redne teste izjemnih situacij v povezavi s tveganjem koncentracije, ki morajo vključevati tveganja iz naslova mogočih sprememb na trgu, ki bi lahko škodljivo vplivale na kapitalsko ustreznost banke, in tveganja iz naslova unovčevanja zavarovanja s premoženjem v izjemnih situacijah.
Če test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost sprejetega zavarovanja s premoženjem, kakor bi se upoštevala na podlagi pristopov iz prvega odstavka tega člena, mora banka pri izračunu vrednosti izpostavljenosti zaradi ugotavljanja izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa upoštevati ustrezno zmanjšano vrednost zavarovanja.
(3) Banka, ki uporablja pristop iz prvega odstavka tega člena, mora v svojo strategijo oziroma politiko za upravljanje s tveganjem koncentracije vključiti naslednje:
(a) politike in postopke za obravnavo tveganja iz naslova neusklajenosti med zapadlostjo izpostavljenosti in kreditnega zavarovanja za navedene izpostavljenosti;
(b) politike in postopke za primere, ko test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost prejetega zavarovanja, kakor bi se upoštevala na podlagi pristopa iz prvega odstavka tega člena;
(c) politike in postopke v povezavi s tveganjem koncentracije, ki izhaja iz uporabe kreditnih zavarovanj, še posebej glede velikih posrednih izpostavljenosti (npr. do posameznega izdajatelja vrednostih papirjev, ki se upoštevajo kot zavarovanje).
14. člen
(Izpostavljenost banke do institucij)
(1) Pri izračunavanju izpostavljenosti do institucij lahko banka pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 8. in 9. člena tega sklepa:
(a) izvzame izpostavljenosti do institucij z zapadlostjo eno leto ali manj;
(b) uporabi utež 20% za izpostavljenosti do institucij z zapadlostjo več kot eno leto in manj kot tri leta;
(c) uporabi utež 50% za izpostavljenosti do institucij z zapadlostjo več kot tri leta, ob pogoju, da te izpostavljenosti predstavljajo dolžniški finančni instrumenti, ki so dejansko prenosljivi in dnevno kotirajo na borzi oziroma drugem organiziranem trgu, ali pa so izdajo teh dolžniških finančnih instrumentov odobrili pristojni organi države članice, kjer ima sedež institucija, izdajateljica teh instrumentov;
(2) Nobena od izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena ne sme sestavljati kapitala teh institucij.
(3) Kot institucije se za namen tega člena štejejo tudi investicijska podjetja iz primernih tretjih držav ter priznane borze in klirinške družbe, na katerih se trguje s finančnimi instrumenti, kot so opredeljene v sklepu o tržnih tveganjih.
15. člen
(Obravnava izpostavljenosti v primeru zavarovanja z osebnim jamstvom ali vrednostnimi papirji)
(1) Kadar je izpostavljenost do posamezne osebe zavarovana z osebnim jamstvom tretje osebe ali z vrednostnimi papirji pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 12. člena tega sklepa, se izpostavljenost do te osebe obravnava kot:
(a) izpostavljenost do dajalca osebnega jamstva;
(b) izpostavljenost do izdajatelja vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo kot zavarovanje.
(2) Za obravnavo izpostavljenosti do dajalca osebnega jamstva iz točke (a) prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) kadar je osebno jamstvo denominirano v valuti, drugačni od valute osnovne izpostavljenosti, se znesek pokrite izpostavljenosti izračuna v skladu z določbami za obravnavo valutne neusklajenosti pri osebnih zavarovanjih, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih;
(b) neusklajenost med zapadlostjo osnovne izpostavljenosti in zapadlostjo osebnega jamstva se obravnava v skladu z določbami za obravnavo neusklajenosti zapadlosti, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih;
(c) delno kritje se prizna v skladu z obravnavo, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih.
(3) Kadar se učinki zavarovanja priznajo na način iz prvega odstavka 13. člena tega sklepa, lahko banka zavarovani del izpostavljenosti obravnava kot izpostavljenost do dajalca zavarovanja.
3. IZRAČUNAVANJE, SPREMLJANJE IN POROČANJE
O IZPOSTAVLJENOSTIH
16. člen
(Izračun in izpolnjevanje obveznosti na posamični
in konsolidirani podlagi)
(1) Vsaka banka mora izpolnjevati vse obveznosti glede izpostavljenosti, določene s tem sklepom, na posamični podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora banka iz 131. člena ZBan-1 na ravni Republike Slovenije izpolnjevati obveznosti, določene s tem sklepom, tudi na konsolidirani podlagi, kot določa Sklep o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06).
17. člen
(Spremljanje velikih izpostavljenosti)
Banka mora razviti ustrezen informacijski sistem ter vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne administrativne in računovodske postopke in ustrezen sistem notranjih kontrol za ugotavljanje in spremljanje velikih izpostavljenosti in njihovih sprememb ter za preverjanje njihove skladnosti s politikami banke glede teh izpostavljenosti.
18. člen
(Poročanje o izpostavljenostih Banki Slovenije)
(1) Banka mora zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije o:
(a) velikih izpostavljenostih do posameznih oseb in skupin povezanih oseb oziroma velikih skupnih izpostavljenostih do posameznih oseb in skupin povezanih oseb;
(b) vsoti vseh velikih izpostavljenosti oziroma vsoti vseh velikih skupnih izpostavljenosti;
(c) izpostavljenostih do oseb v posebnem razmerju z banko oziroma skupnih izpostavljenostih do oseb v posebnem razmerju z banko in o njihovi vsoti;
(d) izpolnjevanju omejitev iz 8. in 9. točke tega sklepa in njihovih morebitnih prekoračitvah.
(2) Za namen poročanja o izpostavljenostih iz točke (a) prvega odstavka tega člena se v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega sklepa ne smejo upoštevati mogoča izvzetja in zmanjšanja iz 12. do 14. člena tega sklepa.
Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka se kreditna zavarovanja v obsegu in pod pogoji iz 12. in 13. člena tega sklepa lahko upoštevajo pri izračunavanju izpostavljenosti iz naslova poslov začasne prodaje oziroma odkupa ter posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga.
(3) Banka mora Banko Slovenije četrtletno obveščati o vseh preseganjih največjih dopustnih izpostavljenosti iz naslova postavk trgovalne knjige iz 11. člena tega sklepa v preteklih treh mesecih. Za vsak primer preseganja je potrebno sporočiti znesek preseganja in ime osebe, pri kateri je prišlo do preseganja ter čas trajanja preseganja.
(4) Banka mora za izpolnitev obveznosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena Banki Slovenije predložiti poročila o izpostavljenosti, in sicer po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja. Rok za predložitev omenjenih poročil po stanju na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu.
(5) Poročila iz četrtega odstavka tega člena banka predloži na obrazcih z oznako IZP, banka, ki je v skladu s sklepom o tržnih tveganjih zavezana k izračunavanju in izpolnjevanju kapitalske zahteve za tržna tveganja, pa na obrazcih z oznako IZP-trg. Obrazci z oznako IZP oziroma IZP-trg so sestavni del tega sklepa.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena mora banka iz drugega odstavka 16. člena tega sklepa za izpolnitev obveznosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena na konsolidirani podlagi Banki Slovenije predložiti poročila iz petega odstavka tega člena po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja. Rok za predložitev je najpozneje:
(a) do 31. marca tekočega leta za stanje na dan 31. decembra preteklega leta;
(b) do 31. maja za stanje na dan 31. marca tekočega leta;
(c) do 31. avgusta za stanje na dan 30. junija tekočega leta;
(d) do 31. novembra za stanje na dan 30. septembra tekočega leta.
Naslov poročil iz petega odstavka tega člena se dopolni z besedo konsolidirano.
(7) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora banka poročila iz petega in šestega odstavka tega člena izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Banka Slovenije.
4. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
19. člen
(Uporaba določb)
(1) Banka, ki v skladu s 405. členom ZBan-1 odloži začetek uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje do 1. januarja 2008, do tega dne smiselno uporablja Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 22/03, 65/03, 44/04) in določbe XI. poglavja Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06).
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka tega člena:
(a) se kot kapital upošteva kapital, izračunan v skladu s sklepom o kapitalu;
(b) je največja dopustna izpostavljenost do nadrejene družbe 20% kapitala banke, razen v primeru iz 406. člena ZBan-1;
(c) se za spremljanje in poročanje izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko ne glede na točko 8.2 Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 22/03, 65/03, 44/04) upoštevajo vse izpostavljenosti banke do fizičnih oseb;
(d) se pri poročanju o izpostavljenostih do oseb v posebnem razmerju z banko ne uporablja peti odstavek 6. točke Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 22/03, 65/03, 44/04).
(3) Banka, ki začne uporabljati standardizirani pristop ali pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje tekom leta 2007, mora z dnem začetka uporabe omenjenega pristopa začeti uporabljati tudi določbe tega sklepa. V tem primeru banka izdela prva poročila iz četrtega odstavka 18. člena tega sklepa po stanju ob koncu prvega trimesečja, ki sledi trimesečju, v katerem je začela uporabljati določbe tega sklepa.
(4) Ne glede na šesti odstavek 18. člena tega sklepa mora banka za leto 2007 predložiti konsolidirana poročila le po stanju na dan 30. junija 2007 in 31. decembra 2007.
20. člen
(Veljavnost določb)
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2007.
Ljubljana, dne 6. decembra 2006
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.

AAA Zlata odličnost