Uradni list

Številka 120
Uradni list RS, št. 120/2006 z dne 23. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 120/2006 z dne 23. 11. 2006

Kazalo

5163. Odlok o PUP CT2 – »Vzhodni vstop 1« – spremembe, stran 12860.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99 in 24/03) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 42. redni seji dne 10. 10. 2006 sprejel
O D L O K
o PUP CT2 – »Vzhodni vstop 1« – spremembe
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
(podlaga prostorskih ureditvenih pogojev)
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja Ct2 – »Vzhodni vstop 1« (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 5032 v aprilu 2006.
2. člen
(sestava prostorskih ureditvenih pogojev)
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
A.  TEKSTUALNI DEL
1   Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih
2   Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor
 
B.  KARTOGRAFSKI DEL
1   Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine
    Slovenj Gradec s prikazom obravnavanega območja                  M 1:5000
 
2   Meja območja in členitev območja                                 M 1:5000
3   Situacija komunalne in energetske infrastrukture v merilu        M 1:5000
4   Regulacijska karta horizontalnih gabaritov                       M 1:1000
5   Regulacijska karta vertikalnih gabaritov                         M 1:1000
C.  PRILOGE
1.  Program priprave
2.  Seznam sektorskih aktov in predpisov
3.  Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
4.  Izvleček iz prostorskega akta (veljavnega plana)
3. člen
(pomen izrazov)
Uporabljeni izrazi oziroma definicije posameznih besed in njihovega pomena, ki so uporabljene v tem odloku:
– objekt pomeni stavbe in gradbene inženirske objekte definirane v ZGO –1
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled
– nujni posegi in ureditve so vrste posegov, ki zmanjšujejo ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč ter vojne. Podlaga za vrste posegov, ki se nanašajo na nujne posege in ureditve je v 14. členu Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list RS, št. 14/85)
– funkcionalna enota (FE) je površina) znotraj katere veljajo enaka določila za urejanje, oblikovanje in izrabo prostora
– gradbena meja je linija, ki jo predvideni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost
– minimalni delež zelenih površin je procent gradbene parcele, v katerega niso vključene parkirne površine, poti, utrjena dvorišča in otroška igrišča
– poslovna dejavnost obsega dejavnosti, ki so navedene v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, 111/5 Odl. US: U-I-212-03-14) pod oznako
– J   – finančno posredništvo,
– K   – poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve,
– L   – dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje,
– M   – izobraževanje (80.4 Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje,
      izpopolnjevanje in usposabljanje),
– N   – zdravstvo in socialno varstvo,
– O   – druge javne, skupne in osebne storitve (91 dejavnosti združenj,
      organizacij; 92 rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti; 93 druge
      storitvene dejavnosti),
– stavbe in gradbeni inženirski objekti so povzeti pretežno po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 78/05 – popr.).
II. MEJA IN ČLENITEV OBMOČJA PUP
4. člen
(območje obravnave)
Območje PUP je obstoječ kompleks bivše tovarne Meril, ki je proti južni strani omejeno s Pohorsko cesto, na severu s funkcionalnim zemljiščem avtosalona SEAT in na zahodu z reko Mislinjo.
Meja obravnavanega območja urejanja je prikazana v kartografskem delu elaborata, navedenem v 2. členu tega odloka in sicer v karti št. 2: »Meja območja in členitev območja«.
5. člen
(členitev območja)
Območje PUP je členjeno na 3 funkcionalne enote, v nadaljevanju FE: FE1, FE2 in FE3.
6. člen
(vsebina odloka)
S temi PUP se za posege v prostor določa:
– Meja in členitev območja urejanja PUP
– Merila in pogoji za gradnjo:
   – Merila in pogoji za dopustne dejavnosti;
   – Merila in pogoji glede vrste dopustnih gradenj;
   – Merila in pogoji glede vrste dopustnih objektov;
   – Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih ureditev;
   – Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel;
   – Merila in pogoji prometnega urejanja;
   – Merila in pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez;
   – Merila in pogoji za varovanje okolja; 75
– Tolerance
– Prehodne in končne določbe.
III. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO
Merila in pogoji za dopustne dejavnosti
7. člen
(dopustne dejavnosti)
+------+---------------------------------------------------------------------+
|FE    |DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                                  |
+------+---------------------------------------------------------------------+
|FE1,  |bivanje,  rekreacijske in  športne dejavnosti,  trgovske in  poslovne|
|FE2   |dejavnosti, gostinske dejavnosti brez prenočitve                     |
+------+---------------------------------------------------------------------+
|FE3   |trgovske dejavnosti, gostinske dejavnosti brez prenočitve            |
+------+---------------------------------------------------------------------+
Merila in pogoji glede vrste dopustnih gradenj
8. člen
(vrste gradenj)
V vseh funkcionalnih enotah je dopustna:
– gradnje novih objektov,
– rušenje objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije (funkcionalne izboljšave) in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru osnovne namembnosti območja urejanja, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če je na zemljišču možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest in če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju,
– sprememba rabe,
– gradnja enostavnih objektov,
– vzdrževanje objektov (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist).
Merila in pogoji glede vrste dopustnih objektov
9. člen
(vrste dopustnih objektov)
+---------+------------------------------------------------------------------+
|FE       |DOPUSTNI OBJEKTI                                                  |
|         |                                                                  |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|FE1, FE2 |stavbe:                                                           |
|         |– večstanovanjske stavbe                                          |
|         |– upravne in pisarniške stavbe                                    |
|         |– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti               |
|         |– stavbe za promet – garažne stavbe                               |
|         |– stavbe splošnega družbenega pomena                              |
|         |gradbeni inženirski objekti:                                      |
|         |– ceste                                                           |
|         |– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi      |
|         |– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih |
|         |območjih                                                          |
|         |– objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas     |
|         |– drugi gradbeni inženirski objekti – nadstrešnice, oporni zidovi |
|         |enostavni objekti:                                                |
|         |– ograje (oporni zid)                                             |
|         |– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, |
|         |protihrupna ograja, objekt javne razsvetljave, pločnik in         |
|         |kolesarska steza ob vozišču ceste, avtobusno postajališče)        |
|         |– začasni objekti,                                                |
|         |– vadbeni objekti,                                                |
|         |– spominska obeležja,                                             |
|         |– urbana oprema                                                   |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|FE3      |stavbe:                                                           |
|         |– trgovske stavbe,                                                |
|         |– bencinski servisi                                               |
|         |gradbeni inženirski objekti:                                      |
|         |– ceste                                                           |
|         |– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi      |
|         |– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih |
|         |območjih                                                          |
|         |– drugi gradbeni inženirski objekti – nadstrešnice                |
|         |enostavni objekti:                                                |
|         |– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, |
|         |protihrupna ograja, objekt javne razsvetljave, pločnik in         |
|         |kolesarska steza ob vozišču ceste, avtobusno postajališče)        |
|         |– začasni objekti,                                                |
|         |– vadbeni objekti,                                                |
|         |– spominska obeležja,                                             |
|         |– urbana oprema                                                   |
+---------+------------------------------------------------------------------+
Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
10. člen
(horizontalne regulacije)
Pri vseh novogradnjah in parcelacijah v območju je potrebno upoštevati omejitve, ki so podane z gradbeno mejo, kar je razvidno iz regulacijske karte.
Znotraj gradbene meje je mogoče postaviti en sam objekt, ki zapolnjuje celotno površino gradbene meje ali več objektov, ki prav tako ne smejo presegati gradbene meje. Medsebojni odmik prosto stoječih objektov znotraj gradbenih mej se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi.
Če bo površino gradbene meje zapolnjeval samo en objekt, je mogoče postavljati konzolne previse/ nadstrešnice tudi izven gradbene meje.
Oporni zidovi smejo z vsemi svojimi tehnični elementi segati do sosednje parcelne meje.
Delež zelenih površin pri nestanovanjskih stavbah je min 15% območja funkcionalne enote.
Faktor zazidanosti (FZ) večstanovanjskih stavb je 30–40%. Treba je zagotoviti minimalno 25% zelenih površin (brez parkirnih površin, poti, dvorišč in otroških igrišč) ter minimalno 6m2 otroškega igrišča za starostno skupino do 6 let na stanovanje.
11. člen
(vertikalne regulacije)
Nobena točka stavb ne sme presegati obstoječe višinske kote Legenskega platoja.
+-----+----------------------------------------------------------------------+
|FE   |Maksimalna višina stavb                                               |
+-----+----------------------------------------------------------------------+
|FE1  |417 m NV (nadmorske višine)                                           |
+-----+----------------------------------------------------------------------+
|FE2  |414,5 m NV                                                            |
+-----+----------------------------------------------------------------------+
|FE3  |Predvidena je izgradnja pritlične stavbe.Maksimalna višina            |
|     |nadstrešnice se prilagodi tehnologiji.                                |
+-----+----------------------------------------------------------------------+
Na območju FE2 je višina konzolnega previsa/ nadstrešnice nad glavnim vhodom v objekt lahko višja od predpisane, vendar ne bo presegala 416m NV. Njena dolžina ne sme presegati 1/5 dolžine objekta, kateremu pripada. Višina preostale nadstrešnice ne sme presegati višine 414,5m NV.
Nulta kota objektov se v skladu s členi predmetnega odloka določi v projektni dokumentaciji glede na nivelete cest ob katerih so objekti locirani.
Na podlagi geološke presoje je možno umestiti eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt. V odvisnosti od geoloških in hidroloških projektnih pogojev je dovoljena tudi gradnja kleti (lahko tudi več podzemnih etaž).
12. člen
(splošni pogoji za oblikovanje)
Obdelava fasad je v sodobnih materialih – beton, steklo, jeklo …
Strehe objektov so ravne ali v rahlem naklonu. Nadstrešnice so lahko oblikovane v poljubnem naklonu.
Oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
Vse gradnje na javnih objektih ali javnih površinah morajo biti načrtovane brez arhitektonskih ovir.
13. člen
(stanovanjske stavbe)
Večstanovanjske stavbe se zgradijo po enotnem načrtu.
Klimatske naprave je treba namestiti na strehi ali na skritih delih fasad (na terasi ali na zastrtem balkonu). Izjemoma so lahko na vidni fasadi stavbe kot dekorativni element na osnovi enotne oblikovne rešitve stavbe.
14. člen
(rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.
15. člen
(podrobnejša merila za oblikovanje enostavnih objektov)
Za enostavne objekte veljajo določila pravilnika, ki definira tovrstno gradnjo, če s tem odlokom ni drugače določeno:
 
Pomožni objekti – ograje
V primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi oziroma škarpe, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
 
Pomožni infrastrukturni objekti
Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
Pomožni cestni objekti:
Objekt za odvodnjavanje cest ne sme biti izveden kot odprti odvodni jarek,
Protihrupne ograje – morajo biti transparentne ter imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
Avtobusno postajališče – morajo biti opremljena z nadstreški, s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu: vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij.
Pomožni energetski, telekomunikacijski in komunalni objekti (ekološki otoki, transformatorji, plinske postaje ...)
Locirajo se lahko v novogradnjah oziroma predvidijo pri rekonstrukcijah. Če so grajeni na odprtem prostoru, morajo biti postavljeni kar se da nevpadljivo na terenu v brežini Legenske planote oziroma oblikovno usklajeno z obstoječimi in predvidenimi sosednjimi objekti. Ekološki otoki morajo biti vizualno zakriti in ograjeni.
Začasni objekti
Začasni objekti, namenjeni skladiščenju, ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.
Spominska obeležja
Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Urbana oprema
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja ter mora omogočati funkcionalno oviranim osebam samostojno gibanje.
Objekti za oglaševanje morajo biti postavljeni tako, da:
– niso nameščeni na prometne znake,
– ne ovirajo pogleda na prometno signalizacijo, oziroma da ne zakrivajo postavljenih prometnih znakov, ne odvračajo voznikov od postavljenih prometnih znakov in ne ogrožajo hoje pešcev,
– ne ovirajo namembnosti prostora in ne kazijo videza okolja,
– ne ovirajo sporočila ali pogleda na oglasu drugega objekta za oglaševanje in ga ne žalijo,
– ne ovirajo preglednosti na cesti,
– ne spominjajo na prometno signalizacijo,
– so v primeru osvetlitve z lastnim virom osvetljeni tako, da ni moteča za stanovalce v soseščini.
Nesvetleči steber kot tudi plakati ne smejo biti refleksni.
16. člen
(ureditev odprtih površin)
Ob ulicah oziroma cestah se zasadijo drevoredi. Zelenica za postavitev drevoreda mora biti široka najmanj 2 m. Izkop jame v primeru zasaditve drevesa pod drevesno rešetko na ploščadi mora biti velikosti najmanj 2 x 2 x 1 m. Odmik od fasade objekta mora biti pri velikih drevesih 6 m in 3 m pri manjših objektih. Zagotoviti je treba zasaditev iste rastlinske vrste vzdolž ulice ali ceste. Menjava drevesne vrste je možna v prehodu v drugo ulico oziroma od križišča dalje.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Pred vsako gradnjo se mora odgrniti plodna zemlja in nato uporabiti za ureditev zelenih površin.
Ureditve vodotokov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
V skladu z veljavno zakonodajo se v projektni dokumentaciji natančneje določi vsa oprema, izbor in število rastlinskih vrst. Prav tako se določi ostala oprema (tlaki, svetila, zidci, nadstrešnice itd.).
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
17. člen
(gradbene parcele)
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objektov na parcelah, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine)
– sanitarno tehnične in požarno varnostne zahteve.
Delitev stavbno-zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel, primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop. Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna zaradi izgradnje javne infrastrukture.
Maksimalna velikost gradbene parcele za večstanovanjske stavbe je 2000 m2.
Merila in pogoji za prometno urejanje
18. člen
(prometna navezava)
Območje bo prometno navezano na omrežje javnih cest. Funkcionalni enoti FE3 in FE2 bosta navezani na Francetovo cesto. Treba je rekonstruirati in dograditi priključke na Francetovo cesto. Funkcionalna enota FE1 bo prometno navezana na križišče glavne ceste Dravograd–Arja vas s Pohorsko cesto. Obstoječe križišče bo rekonstruirano v krožišče. Rekonstrukcija krožišča leži zunaj obravnavanega območja in ni predmet tega PUP.
Funkcionalni enoti FE2 in FE1 je možno skladno s podrobnejšimi programi investitorjev povezati z notranjim cestnim omrežjem.
19. člen
(varovalni pasovi ob javnih cestah)
Pri posegih v prostor na obravnavanem območju je treba upoštevati varovalne pasove ob javnih cestah:
– pri glavni cesti 25 m,
– pri zbirni mestni cesti 10 m,
– pri javni poti 6 m.
Za vse posege v območju varovalnih pasov je treba pridobiti soglasja upravljavcev.
20. člen
(splošna merila in pogoji za gradnjo cestnega omrežja)
Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati izgradnje dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo.
Ceste morajo biti asfaltirane in izgrajene s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa.
Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objektov, ograj, zasaditev ipd.) višjih od 30 cm.
Veljavne predpise s področja varnosti cestnega prometa je treba uporabljati za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, ceste v zasebni lasti.
Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska in dostavna vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavitvene in delovne površine za gasilsko službo.
V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.
Za pešce je treba urediti varne prometne površine (pločnike, ploščadi, poti za pešce, skupne prometne površine), ki morajo biti brez arhitektonskih ovir.
Ob novogradnjah je treba urediti parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|DEJAVNOST                                  |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST (PM)     |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|stavbe javne uprave, banke, pošte,         |1 PM/20 m2 neto površine        |
|zavarovalnice                              |                                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|druge upravne in pisarniške stavbe         |1 PM/30 m2 neto površine        |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|nakupovalni centri, večji trgovski centri  |1 PM/15 m2 prodajne površine    |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|trgovine, butiki, pokrite tržnice,         |1 PM/30 m2 prodajne površine    |
|sejemske dvorane, lekarne ipd.             |oziroma min. 2 PM               |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|bencinski servisi, prodajne galerije,      |1 PM/50 m2 prodajne površine    |
|razstavišča in stavbe za druge storitvene  |oziroma min. 2 PM               |
|dejavnosti                                 |                                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|dvorane za družabne prireditve, igralnice, |1 PM/20m2 neto površine         |
|plesne dvorane in diskoteke                |                                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|muzeji in knjižnice                        |1 PM/5 sedežev + 1PM/2,5        |
|                                           |zaposlenih ali 1 PM/20 m2 neto  |
|                                           |površine                        |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|gostilne, restavracije, točilnice          |1 PM/4 sedeže + 1 PM/2,5        |
|                                           |zaposlenih                      |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|stavbe za znanstveno delo, raziskovalni    |1 PM/30 m2 neto površine        |
|laboratoriji                               |                                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|proizvodni obrati                          |1 PM/50 m2 neto površine ali 1  |
|                                           |PM/2,5 zaposlene                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|rezervoarji, silosi in skladišča           |1 PM/80 m2 neto površine ali 1  |
|                                           |PM/2,5 zaposlene                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|avtomehanične in druge delavnice za servis |6 PM/1 popravljalno mesto       |
|motornih vozil                             |                                |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|igrišče za šport na prostem brez prostora  |1 PM/250 m2 površine + 1 PM/10  |
|za gledalce                                |gledalcev                       |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|tenis igrišča                              |4 PM/1 igrišče + 1 PM/10        |
|                                           |gledalcev                       |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|kegljišča                                  |4 PM/1 stezo                    |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
|strelišča                                  |1 PM/1 tarčo                    |
+-------------------------------------------+--------------------------------+
Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.
21. člen
(podrobnejša merila in pogoji urejanja cestnega omrežja)
Cestno omrežje je prikazano v grafični prilogi na karti 4. Predvidene ceste imajo delovna imena. Cesta A je javna cesta na območju funkcionalne enote FE2. Cesta B je intervencijsko-dostavna cesta na območju funkcionalne enote FE2.
Funkcionalni enoti FE3 in FE2 je treba prometno navezani na Francetovo cesto na območju obstoječega štirikrakega križišča. Jugovzhodni krak tega križišča, (priključek ceste A) je treba rekonstruirati tako, da bosta obstoječi vzporedni cesti združeni v eno, ki bo zagotavljala prometno-tehnično ustrezno in varno navezavo.
Za zagotavljanje intervencijskega in dostavnega prometa do objektov v funkcionalni enoti FE2 je treba izgraditi novo intervencijsko-dostavno cesto (cesto B). Cesta B bo na severovzhodu navezana na Francetovo cesto na območju obstoječega trikrakega križišča.
V območju priključka ceste A in Ceste B na obstoječo Francetovo cesto je treba določiti pregledne trikotnike v območju katerih ne sme biti vertikalnih ovir višjih kot 30 cm. Pregledne trikotnike je treba določiti skladno s predpisano hitrostjo 50 km na prednostni Francetovi cesti.
Za priključke na Francetovo cesto in gradnjo v njenem varovalnem pasu je treba izdelati projektno dokumentacijo in pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Na območju funkcionalne enote FE2 je treba izgraditi javno cesto A in intervencijsko – dostavno cesto B. Javna cesta A bo zagotavljala dovoz do objektov in parkirnih površin. Speljati jo je treba v obliki zanke, ki bo omogočala krožni promet. Intervencijsko-dostavno cesto B je treba podrejeno navezati na cesto A in tako omogočiti tudi krožni intervencijski in dostavni promet.
Širina vozišč ceste A in ceste B je določena skladno s predvidenimi dejavnostmi in na podlagi teh določenim merodajnimi vozili. Za javno cesto A je kot merodajno določeno tovorno vozilo dolžine do 10 m. Širina dvosmernega dvopasovnega vozišča je 6,5 m. Za intervencijsko-dostavno cesto B je kot merodajno določeno tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom dolžine do 18 m. Širina vozišča, ki je lahko tudi enosmerno, je 6,5 m. Določena širina dostavno-intervencijske ceste B zagotavlja merodajnemu vozilu prevoznost tudi v krivinah in priključkih. Širina vozišča intervencijsko-dostavne ceste B izpolnjuje pogoje za dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Na daljših ravnih odsekih je možno zožiti vozišče intervencijsko-dostavne ceste B. Minimalna širina zoženega vozišča je 3.5 m.
Hitrost na cesti A in intervenijsko-dostavni cesti B je treba omejiti na 30 km/h.
Funkcionalno enoto FE1 je treba prometno navezati na predvideno krožno križišče Pohorska cesta – glavna cesta Dravograd – Arja vas. Navezavo na krožišče je treba uskladiti s projektom krožišča in pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Na območju Funkcionalne enote FE1 je treba izgraditi nekategorizirane lastniške ceste in parkirne površine. Nekategorizirane ceste je možno opredeliti tudi kot javne v primeru, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za izgradnjo takšnih cest.
Cestni omrežji funkcionalnih enot FE2 in FE1 je možno skladno s podrobnejšimi programi investitorjev povezati.
Potrebno število parkirnih mest za osebna vozila v vseh funkcionalnih enotah je treba določiti v odvisnosti od dejavnosti skladno s podrobnim programom investitorjev v projektni dokumentaciji. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički.
Urediti je treba površine za nemotorni promet pešcev in kolesarjev. Ob javni cesti je za pešce treba urediti pločnike. Minimalna širina pločnikov je 1,6m. Potrebno širino pločnikov je treba določiti na podlagi podrobnega programa investitorjev in iz tega določene predvidene gostote prometnega toka pešcev. Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez grajenih in komunikacijskih ovir. Kolesarje je na območju funkcionalnih enot FE2 in FE1 voditi skupaj z motornim prometom. Funkcionalni enoti FE2 in FE1 je treba povezati s skupno prometno površino za pešce in kolesarje. Minimalna širina skupne površine za pešce in kolesarje je 3m. Pri vhodih v objekte je treba postaviti kolesarska stojala.
V grafičnih prilogah prikazane notranje prometne ureditve funkcionalnih enot (dovozi, parkirne in manipulativne površine, ploščadi, pločniki) predstavljajo prevero izrabe prostora in jih je možno spreminjati v okviru toleranc za infrastrukturne ureditve skladno s podrobnimi programi investitorjev.
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje
ter telekomunikacije
22. člen
(splošni pogoji)
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV). Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez. Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.
23. člen
(vodooskrba)
Vse obstoječe in predvidene objekte je treba oskrbeti s pitno in protipožarno vodo z vodovodnega sistema Slovenj Gradec dimenzije PE 110.
Za merjenje porabe vode je treba predvideti jaške z vodomeri in zasuni izven objektov.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
Dimenzijo vodovodnih cevi, kakor tudi mesto priklopa je treba obdelati v projektni dokumentaciji.
24. člen
(odvodnjavanje in kanalizacijsko omrežje)
Treba je načrtovati ločen sistem odvajanja meteornih in fekalnih vod.
Fekalno kanalizacijo je treba speljati v obstoječi kolektor, ki se nato naveže na čistilno napravo.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
Meteorne vode iz strešnic je treba speljati direktno v vodotok ali v tla s ponikanjem. Iz manipulativnih površin bo treba meteorno vodo v vodotok peljati preko peskolovov in lovilcev olj.
Na iztoku v vodotok je treba načrtovati AB iztočno glavo v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.
Dimenzija kanalizacijskih cevi se določi v projektni dokumentaciji.
25. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
Nizko in srednje napetostno omrežje je treba zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.
Na obravnavanem območju bo potrebno zgraditi:
– novo transformatorsko postajo 20/04 kV
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
Električna energija za novo TP je na razpolago na obstoječem SN vodu TP Jakopec – TP Legen naselje. Nova TP mora biti dvostransko napajana.
Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opremo za celotno sosesko.
26. člen
(telekomunikacijsko omrežje in CATV)
Območje je pokrito s primarnim in sekundarnim TK omrežjem. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja.
Za območja predvidenih zazidav je treba zgraditi sekundarno telekomunikacijsko omrežje in ga navezati na obstoječe.
TK omrežje naj bo v zemeljski izvedbi.
Na območju obdelave je potrebno v pločnikih oziroma ob robu ulic cestišč do posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov.
Za predvidene objekte je potrebno naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.
27. člen
(plin)
Za območje predvidenih zazidav je treba predvideti priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je treba projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Zaradi bližine trase glavnega plinovodnega omrežja Legen, mora projektant predvideti zaščito plinovoda oziroma prestavitev.
28. člen
(ogrevanje)
Treba je predvideti ogrevanje na ekološko sprejemljivo gorivo. Zaradi bližine plina je treba vse objekte ogrevati z zemeljskim plinom oziroma alternativno energijo, za katero bodo morali investitorji z lastno izjavo in projektom dokazati, da ne onesnažujejo okolja.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
V skladu z občinskim »Odlokom o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico« predvideti priklop na mestno plinsko distribucijsko omrežje.
Merila in pogoji za varovanje okolja
29. člen
(varstvo pred hrupom)
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
Vlada Republike Slovenije je izdala na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena in sedmega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), v kateri je določila stopnje varstva pred hrupom, določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja in mejne vrednosti ravni hrupa za posamezno stopnjo varstva pred hrupom.
Glede na to uredbo spada območje PUP-a Ct 2, v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa in so opredeljeni v prilogi 1 te uredbe, ki določa naslednje mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa:
+-------------------------+--------+--------+
|III. območje varstva     |  Lnoč  |  Ldvn  |
|pred hrupom              |  (dBA) |  (dBA) |
+-------------------------+--------+--------+
|mejna vrednost           |   50   |   60   |
+-------------------------+--------+--------+
|kritična vrednost        |   59   |   69   |
+-------------------------+--------+--------+
V primeru, da je v okviru določitve obstoječe obremenjenosti okolja s hrupom ugotovljeno, da je celotna obremenjenost s hrupom presežena, je vsakršen nadaljnji poseg možen le pod pogojem, da se predhodno sanira obstoječe stanje in da poseg ne pomeni take dodatne obremenitve okolja s hrupom, ki ne bi bile skladne s predpisanimi mejnimi vrednostmi emisij ravni hrupa.
30. člen
(varstvo voda)
Posegi na vodna in priobalna zemljišča, varstvena in ogrožena območja, posegi, ki so povezani z rabo vode, odvajanje odpadnih voda v vode in vsi drugi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
Na poplavnem območju (na severu območja obdelave)vso prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.
Odvajanje padavinskih voda z večjih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čimvečji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodnik (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni …).
Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba speljati na javno kanalizacijo oziroma v bližnji vodotok (Mislinja) ali s ponikanjem v tla, tako da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotoku 1. reda – Mislinja, 15 m od meje vodnega zemljišča.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, padavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljeni razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromrorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in ohranjanje narave.
Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.
31. člen
(varstvo zraka)
Območje občine spada po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka v II. stopnjo onesnaženosti.
V izogib onesnaženju zraka je treba objekte ogrevati z ekološko neoporečnim gorivom (zemeljski plin …).
Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala …
32. člen
(požarna varnost)
Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom.
Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.
V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Da bo zagotovljena zadostna količina požarne vode, je treba zgraditi vodovodni cevovod minimalne dimenzije PE 110, ki predstavlja hidrantno omrežje.
Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Te površine morajo zagotavljati neoviran in varen dostop gasilcev do stavb.
Dostopne poti za gasilce morajo biti na nivoju zunanjih ureditev. Povezovati morajo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami. Dostopne poti so lahko tudi nadkrite (prehodi). Biti morajo ravne in široke najmanj 1.25 m, prehodi morajo biti visoki najmanj 2 m.
Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti utrjene površine na nivoju zunanjih ureditev, ki so neposredno povezane z javnimi prometnimi površinami in morajo omogočati dostop do postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila. Utrjene morajo biti tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 100 kN. Dovozne poti so lahko tudi nadkrite (prehodi). Ravni deli dovoznih poti morajo biti široki najmanj 3 m. Če je ravna dovozna pot ali podvoz za gasilska vozila na dolžini več kot 12 m obojestransko omejen s stenami, oboki ali podobnim, je treba pot razširiti na najmanj 3,5 m. Kadar dovozne poti za gasilska vozila niso speljane naravnost, morajo biti razširjene. Razširitev je odvisna od zunanjega premera krivine. Pri minimalnem zunanjem premeru krivine, ki je 21,0 m, mora biti zagotovljena minimalna širina dovozne poti 5m. Razširjeni del dovozne poti se mora začeti 11 m pred krivino in zaključiti 11 m za krivino. Enake minimalne horizontalne elemente je treba zagotoviti tudi na priključku dovozne poti na javno prometno površino. Robniki na dovozih iz javne prometne površine morajo biti posneti ali spuščeni. Podvozi dovoznih poti za gasilska vozila morajo biti visoki minimalno 3,5 m. Vzdolžni nagib dovoznih poti za gasilska vozila ne sme presegati 10%. Zapornice ali zaporni količki na dovoznih poteh se morajo odpreti s ključem za nadzemne hidrante.
Postavitvene površine so namenjene postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z dvižno ploščadjo ali z lestvami za reševanje in gašenje. Rob postavitvene površine mora biti od zunanje stene zgradbe, ki jo želimo doseči z lestvijo, oddaljen najmanj 3 m in največ 9m. Minimalna širina postavitvene površine je 3,5 m. Vzdolž postavitvene površine ob njenem zunanjem robu mora biti urejen 2 m širok pas proste površine brez trdnih ovir. Območje med zgradbo in postavitveno površino mora biti prosto (brez objektov, dreves ali podobnega). Nagibi postavitvenih površin ne smejo presegati 5%.
Delovne površine za gasilska vozila so utrjene površine na zemljišču, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali preko dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Locirane morajo biti tako, da so zunaj območja odpadajočih delov objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov. Minimalna dimenzija delovne površine je 7 m x 12 m. Delovne površine za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine.
Pri stavbah s tlorisno površino do 600 m2 mora biti zagotovljen peš dostop, pri stavbah s tlorisno površino nad 600 m2 do 6000 m2 in razmerjem dolžine in širine tlorisa najmanj 3:1, mora biti zagotovljen dostop do najmanj ene strani stavbe ter najmanj ena delovna površina za intervencijo. Pri stavbah s tlorisno površino nad 6000 m2 mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic stavbe ter najmanj dve delovni površini za intervencijo, ki morata biti urejeni ob različnih straneh stavbe.
Potrebno je predpisati odmike med obstoječimi in novimi komunalnimi vodi.
V skladu 11. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05), je potrebno izdelati študijo požarne varnosti.
Za posamezna okolja je potrebno izdelati oceno požarne ogroženosti v skladu s Pravilnikom o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96).
Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov
– z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in tehnoloških procesov in
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
33. člen
(varstvo tal)
Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
34. člen
(erozija)
Na erozijsko ogroženih območjih je treba pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna geomehanska preveritev.
35. člen
(ravnanje z odpadki)
Za odpadke iz dejavnosti si je potrebno v skladu s 7. in 45. členom Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenj Gradec pridobiti mnenje Upravnega organa občine, oziroma ustrezne strokovne institucije o odlaganju odpadkov.
Predvideti je potrebno ustrezen prostor za zbiranje komunalnih odpadkov, do katerega bo možen dostop s smetarskim vozilom.
Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih.
36. člen
(osončenje)
Vsem legalno zgrajenim stanovanjskim stavbam mora biti zagotovljena minimalna osončenost: 1 uro v zimskem solsticiju, 3 ure v ekvinokciju in 5 ur v poletnem solsticiju.
IV. TOLERANCE
37. člen
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), prikazanih v teh PUP, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k tem PUP. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Na območju, ki ga ureja ta odlok, preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Ct2 – “VZHODNI VSTOP 1” (Uradni list RS, št. 54/01).
39. člen
V primeru, ko bodo načrtovani posegi v prostor presegli značaj posegov, ki so dopustni po tem odloku, se za takšno območje urejanja izdela izvedbeni prostorski akt. Vrsto izvedbenega prostorskega akta določi pristojen organ občine glede na naravo načrtovanih posegov.
40. člen
(obveznosti investitorjev)
Pred pričetkom posegov je treba obvestiti prebivalce objektov, ki mejijo na ureditveno območje, in jih seznaniti z načrtovanimi deli, pričakovanimi vplivi na okolje in ukrepi za njihovo zmanjšanje. Slednji se skladno s pripombami prebivalcev lahko dopolnijo.
41. člen
Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Slovenj Gradec,
– Upravni enoti Slovenj Gradec.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
43. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-8/2004
Slovenj Gradec, dne 10. oktobra 2006
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Matjaž Zanoškar l.r.