Uradni list

Številka 114
Uradni list RS, št. 114/2006 z dne 9. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 114/2006 z dne 9. 11. 2006

Kazalo

4848. Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na Krki, stran 11888.

Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 44. seji dne 16. 10. 2006 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na Krki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za zazidalni načrt)
S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Krško, sprejme zazidalni načrt za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na Krki (v nadaljevanju: ZN). Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. ZN-04/05, v septembru 2006.
2. člen
(vsebina zazidalnega načrta)
Določbe tega odloka so dopolnjene z:
A) Tekstualnim delom (obrazložitvijo), ki obsega naslednja poglavja in priloge:
– Povzetek iz prostorskega plana občine Krško
– Obstoječe stanje v obravnavanem prostoru
– Prostorske ureditve po posameznih področjih
– Smernice za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
– Pogoji za prometno, komunalno in energetsko urejanje območja
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Tolerance pri izvajanju zazidalnega načrta
– Etapnost izvedbe zazidalnega načrta
– Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta
– Podatki o parcelah iz evidence zemljiškega katastra
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
 
B) Grafičnim delom:
+-------------------------------------------------------------------+------+
|1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Krško       |1:5000|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|2. Načrt parcel                                                    |1:2880|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|3. Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja in prikazom  |1:1000|
|posegov izven območja urejanja                                     |      |
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|4. Geodetski načrt                                                 |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|5. Geodetski načrt z vrisom meje ZN                                |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|6. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov                         |1: 500|
|in naprav – obstoječe stanje                                       |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|7. Arhitektonska zazidalna situacija                               |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|8. Prikaz ureditvenih območij                                      |1:1000|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|9. Prometna situacija – 1. faza                                    |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|10. Prometna situacija – 2. faza                                   |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|11. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov                        |1: 500|
|in naprav – novo stanje                                            |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|12. Načrt gradbenih parcel                                         |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|13. Načrt zakoličbe                                                |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|14. Ureditev zelenih površin                                       |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
|15. Ukrepi za obrambo in zaščito                                   |1: 500|
|                                                                   |      |
+-------------------------------------------------------------------+------+
C) Prilogo:
– Program opremljanja zemljišč za gradnjo.
II. UREDITVENO OBMOČJE ZN
3. člen
(ureditveno območje ZN)
Območje ZN je velikosti 3,5 ha. Meja urejanja poteka na severu po zunanji meji zemljišča parc. št. 194/7 in 1749/1 pot, nato preko parc. št. 220/4, stp. 354, 220/3, 220/5, 220/6, 220/1 in 221/1 ter nato spet po zunanji meji parc. št. 1749/1 pot, na vzhodni strani po zunanjih mejah parcel št. 199/1, 199/2, 199/3 in 199/4, na jugovzhodu oziroma jugu po zunanji meji parc. št. 1749/1 pot, na zahodni strani pa po meji cestnega sveta s parc. št. 1787 (lokalna cesta Kostanjevica–Oštrc), vse k.o. Kostanjevica.
V območje urejanja so zajeta zemljišča s parc. št.: 1749/1 pot, 207/2, stp. 354 del, 220/4 del, 220/3 del, 220/5 del, 220/6 del, 220/1 del, 221/1 del, 207/7, 207/6, 207/5, 207/4, 207/3, 206/4, 206/3, 206/2, 206/1, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4, 207/1, 203/1, stp. 381, 203/2, stp. 382, 203/3, 203/4, 203/8, stp. 384, 203/5, stp. 383, 203/6, 203/7, 194/11, 194/12, 193, 1749/1 pot, 194/10, 1751/3 pot, stp. 362, 107/8, 194/8, stp. 222, 194/1, 194/3, stp. 223, 194/4, 194/5, 194/6, stp. 296 in 194/7, vse k.o. Kostanjevica.
Opomba: oznaka »stp.« pred številko parcele pomeni v naravi stavbno parcelo.
4. člen
(posegi izven območja ZN)
Izven območja urejanja s tem ZN se izvede novogradnje oziroma prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, in sicer:
– primarnega vodovoda na parc.št. 194/27, 1749/1 (pot), 1751/1 (pot) in 1787 (cesta), k.o. Kostanjevica,
– fekalne kanalizacije na parc. št. 1787 (cesta) in 1752/2 (cesta), k.o. Kostanjevica,
– krajevnega kabelskega omrežja na parc.št. 1787 (cesta) in 208/1, k.o. Kostanjevica in
– podzemnega električnega voda srednje napetosti na parc. št. 221/3, 221/2 in 221/1, vse k.o. Kostanjevica.
5. člen
(delitev na ureditvene enote)
Območje ZN je razdeljeno na ureditvene enote (UE):
UE1 – območje individualne stanovanjske gradnje,
UE2 – območje javnih površin,
UE3 – južni in del jugozahodnega območja ZN – območje obstoječe novejše pozidave,
UE4 – del jugozahodnega območja ZN – območje obstoječe starejše pozidave.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA, OBLIKOVANJE GRADENJ TER IZVEDBO DRUGIH UREDITEV
6. člen
(območja varovanj in omejitev)
Varovalni koridorji javne gospodarske infrastrukture znašajo:
– lokalne ceste 8 m ob zahodni meji ZN in 5 m ob južni meji ZN,
– primarnega vodovoda 4 m,
– prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, merjeno od osi voda.
V varovalnih koridorjih infrastrukture iz predhodnih alinej je dovoljena gradnja stavb in izvedba drugih ureditev le s predhodnim soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.
V ureditveni enoti UE1, na zemljišču med javno cestno površino in linijo fasade, ni dovoljeno postavljati ograj in živic ter saditi sadnega drevja in ne urejati zelenjavnih vrtov.
7. člen
(vrste dejavnosti)
Območji UE1 in UE3 sta namenjeni primarno bivanju, dovoljeno pa je tudi opravljanje naslednjih dejavnosti (povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, v nadaljevanju: Uredba):
– TRGOVINA (G), dovoljeno je le Posredništvo (G-51.1);
– POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE (K);
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (N), dovoljeno je le Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti (N-85.14), Socialno varstvo (N-85.3);
– DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI (O), razen Storitve javne higiene (O-90);
– ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM (P),
kolikor le-te ne presegajo prostorskih omejitev iz tega odloka in pod pogoji, da:
– se opravljajo v zaprtih prostorih, v stavbnem volumnu stanovanjske stavbe,
– v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene za stanovanjska območja,
– površine, namenjene drugim dejavnostim, ne presegajo površine ene polovice stanovanjske stavbe,
– je zagotovljeno vsaj 1 parkirno mesto na vsakih 30 m2 uporabne površine prostora, namenjenega dejavnosti,
– so parkirišča za stranke locirana na lastniški parceli, v območju med javno cesto in linijo fasade in z odmikom od sosednjih parcel najmanj 1,00 m.
Območje UE4 je namenjeno bivanju, dovoljene pa so tudi naslednje dejavnosti (povzete po Uredbi):
– TRGOVINA (G), Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravilo izdelkov široke porabe (G-52);
– GOSTINSTVO (H), dovoljena je le Dejavnost hotelov in podobnih obratov (H-55.1), Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov (H-55.3), Točenje pijač (H-55.4);
– PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE (I), dovoljene so le Storitve potovalnih agencij in organizacij potovanj, s turizmom povezane dejavnosti (I-63.3) ter Pošta in telekomunikacije (I-64);
– FINANČNO POSREDNIŠTVO (J);
– POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE (K);
– IZOBRAŽEVANJE (M), dovoljeno je le Dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje (M-80.101), Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (M-80.4);
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (N), dovoljeno je le Zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), Druge zdravstvene dejavnosti (N-85.14), Socialno varstvo (N-85.3);
– DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI (O), razen Storitve javne higiene (O-90);
– ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM (P),
kolikor le-te ne presegajo prostorskih omejitev iz tega odloka in pod pogoji, da:
– se opravljajo v zaprtih prostorih, lahko pa tudi na zemljišču za razvoj objektov,
– v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene za stanovanjska območja,
– je stavba lahko tudi v celoti namenjena nestanovanjski dejavnosti,
– je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za konkretno dejavnost.
Območje UE2 je namenjeno izgradnji javne infrastrukture in hortikulturnim ureditvam zelenih površin in ni posebnih omejitev.
8. člen
(vrste gradenj)
V območju ZN so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnja novih objektov (tudi dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– vse vrste vzdrževalnih del na objektih,
– sprememba namembnosti objektov,
– sprememba rabe objektov,
– nadomestne gradnje,
– odstranitve objektov,
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist).
9. člen
(vrste drugih ureditev)
V območju ZN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
10. člen
(vrste objektov)
V območju ZN so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/04), in sicer:
– V UE1 in UE3 so dovoljene enostanovanjske stavbe, ki vključujejo tudi garaže za osebna vozila; na lokacijah št. 18 in 19 sta dopustni prostostoječi garaži za osebna vozila.
– V UE4 so dovoljene stanovanjske in nestanovanjske stavbe, v katerih se lahko ob izpolnitvi pogojev opravljajo dejavnosti iz 7. člena tega odloka.
– V UE2 so dovoljeni naslednji gradbeni inženirski objekti:
– ceste, parkirišča, javna razsvetljava, ekološki otok (zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov),
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovod, plinovod, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– V UE1, UE3 in UE4 so dovoljeni:
– gradbeni inženirski objekti – objekti prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, potrebni za funkcioniranje objektov na posamezni gradbeni parceli;
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04), in sicer:
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe (bazen, drvarnica, lopa za orodje, nadstrešek za osebna vozila na lokacijah št. 18 in 19, nadstrešek nad gostinskim vrtom /le v UE4/, steklenjak, vkopan rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, uta); ograje (medsosedske ograje, protihrupna ograja /le v UE4/, oporni zid, sajena živa meja) in pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave, pločnik; pomožni energetski objekti; pomožni telekomunikacijski objekti – antenski drog; pomožni komunalni objekti- vodovodni priključek, kanalizacijski priključek in cestni priključek na javno občinsko cesto /le v UE3 in 4/).
11. člen
(funkcionalni in oblikovni pogoji v UE1)
Tipologija zazidave:
Enostanovanjske prostostoječe stavbe.
Velikost in zmogljivost objektov:
– Horizontalni gabariti:
Enostanovanjska stavba je sestavljena iz primarnega in sekundarnega stavbnega volumna. Primarni stavbni volumen se lahko dopolni s sekundarnim stavbnim volumnom, pravokotnim na primarnega.
Tlorisna projekcija primarnega stavbnega volumna mora biti enostavne pravokotne oblike, v razmerju stranic 1:1.4 ali več. Dimenzija krajše stranice je od 7,00 do 9,00 m.
Tlorisna projekcija sekundarnega volumna mora biti v obliki pravokotnika ali kvadrata. Dimenzija stranice sekundarnega volumna, ki poteka vzporedno s slemenom primar-nega volumna, je najmanj 4,00 m in največ 6,25 m in ne sme preseči polovice dolžine primarnega volumna.
Dodatki na fasadah (balkoni, pomoli...) izven osnovnega volumna niso dovoljeni. Dovoljena je le zasteklitev za zimske vrtove.
– Vertikalni gabariti:
Na parcelah št. 3, 4, 5, 6, 7 in 14 je dovoljena gradnja pritličja in mansarde, kjer je višina kolenčnega zidu od 0,75 do 1,00 m. Sekundarni stavbni volumen je mogoče izvesti 0,75 do 1,00 m nad nivojem primarnega, vendar tedaj brez kolenčnih zidov. Max. višina stavbe je 8,35 m nad koto urejenega terena.
Na parcelah št. 1, 2, 18, 19, 20 in 21 je dovoljena gradnja pritličja, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena), kjer je višina kolenčnega zidu največ 0,25 m. Max. višina stavbe je 10,60 m nad koto urejenega terena. Na parcelah št. 1, 2, 18, 19, 20 in 21 je variantno dovoljena tudi gradnja pritličja in mansarde, kjer je višina kolenčnega zidu od 0,75 do 1,00 m.
Na parcelah št. 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16 in 17 je dovoljena gradnja kleti, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena) kjer je višina kolenčnega zidu največ 0,25 m. Klet mora biti v vkopana, lahko pa je do največ 0,40 m izven terena. Na nagnjenem terenu je lahko vidna vzdolžna fasada kleti. Max. višina objekta je 10,60 m nad koto urejenega terena.
Za vse stavbe velja, da je pritličje lahko dvignjeno od terena 0,40 m in da je sleme sekundarnega stavbnega telesa nižje od slemena primarnega telesa za najmanj 0,75 m.
Oblikovanje zunanje podobe objektov:
– Konstrukcija: Dovoljene osnovne nosilne konstrukcije za izvajanje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb so zidane, betonske ali lesene. Gradnja ja lahko tudi montažna.
– Streha: Streha je simetrična dvokapnica z naklonom strešnih poševnin 40° z možnim odstopanjem +-2°. Sleme strehe sekundarnega volumna objekta je vedno pravokotno na sleme strehe primarnega. Streha mora pokriti celoten tloris primarnega in sekundarnega dela objekta. Višina žlebov mora biti na isti višini, kar velja za celoten objekt in vključuje tako primarni kot sekundarni stavbni volumen. Izjema je stavba na parceli št. 23, kjer je višinska razlika med žlebovi primarnega in sekundarnega volumna za eno etažno višino: 2,80 m z odstopanjem do 1,00 m. Na streho je možno namestiti sončne kolektorje in sicer vedno le plosko na površino strehe. Strešni napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi.
– Kritina: Opečni zareznik v naravni barvi opeke ali betonski zareznik grafitne barve; druge vrste kritin niso dovoljene.
– Osvetlitev mansard (podstrešij): strešna okna v ravnini strešne poševnine. Dovoljena je tudi izvedba do največ dveh trikotnih frčad na posamezni strešini primarnega volumna. Naklon strešine in kritina frčade je enaka naklonu strešin in kritini osnovnega objekta, višina vstavljenega trikotnega okna je največ 120 cm.
– Vhodi, uvozi: Vhod in uvoz mora biti na cestni strani stavbe. Vhodi se oblikujejo odmaknjeni od fasadne linije, v notranjost stavbe.
– Okna in vrata: Razporeditev oken in vrat na fasadi naj bo simetrična.
– Senčila: Rolete niso zaželene. V primeru njihove izvedbe mora biti škatla za roleto na zunanji strani nevidna.
– Balkoni in lože: Gradnja balkonov ni dovoljena. Dovoljena je izvedba lož in gankov, v celoti nadkritih s streho.
– Zimski vrtovi in zasteklitve: Zasteklitev se praviloma izvede v liniji zunanjega zidu ali v liniji vertikalne projekcije strešnega napušča. Zasteklitev lahko sega tudi v prostor izven osnovnega gabarita objekta.
– Fasada: Vsi ometi na fasadi so gladki (z granulacijo manj kot 3 mm), barve zaključnega fasadnega ometa so v svetlih peščenih tonih. Na posamezni stavbi je dovoljeno kombiniranje največ treh barv, od katerih je ena bela. Obrobe okoli vogalov stavbe niso dovoljene. Obrobe okoli oken so širine najmanj 20 cm. Lesena obloga zidanih strešnih čel ni dovoljena. Fasadne podstavke se izvede v sivi barvi. Obloge podstavkov s keramiko niso dovoljene.
Lega objektov na zemljišču:
– Lega posameznih stavb je določena s tehničnimi elementi za zakoličbo, ki so podani v grafični prilogi št. 13. Načrt zakoličbe. Če je podana izhodiščna točka za zakoličbo, se zakoličba izvši iz te točke. Če je podana regulacijska linija, se zakoličba izvede po njej ali vzporedno z njo, kot je določeno v grafični prilogi.
– Gradnja stavb je dovoljena le na zemljišču, namenjenem za razvoj objekta(ov) po določilih tega odloka.
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za funkcioniranje stavb na posamezni gradbeni parceli, je dovoljena tudi izven zemljišča, namenjenega za razvoj objekta.
– Pomožne objekte se locira izza regulacijske linije v notranjosti parcele, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, pri čemer mora biti zagotovljen minimalni odmik od parcelnih mej 1,50 m.
Ureditev okolice objekta:
– Utrjene površine: Peš dostopi na gradbeni parceli morajo biti tlakovani, manipulativno dvorišče in parkirišče se tlakuje ali asfaltira.
– Vrtovi in hortikulturne ureditve: Območje med cesto in cestno fasado stavbe je namenjeno za hortikulturno ureditev enotnega videza, ki se uredi z okrasnimi rastlinami. V tem pasu ni dovoljeno saditi sadno drevje in urediti zelenjavne vrtove.
– Visokorasla drevesa se zasadi 1.20 m od tlakovanega roba javne ceste ali pločnika, tako da ne ovira svetlega profila ceste. Lociranje visokoraslih dreves nad podzemskimi infrastrukturnimi napravami skupnega značaja ni dovoljeno. Odmik mora biti vsaj 1,20 m.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
– Pozidanost gradbene parcele (brez enostavnih objektov) ne sme presegati 30% površine celotne gradbene parcele.
Velikost in oblika gradbenih parcel:
– Povprečna velikost gradbene parcele je 900 m2 in je ni mogoče združevati in ne deliti. Parcele so pravokotne na potek javne ceste in prilagojene konfiguraciji terena.
12. člen
(funkcionalni in oblikovni pogoji v UE2)
Trafopostaja je tipske izvedbe in se s treh strani zakrije z visokim in nizkim grmičevjem.
Zbiralnico ločenih frakcij komunalnih odpadkov (ekološki otok) se uredi na betonskih tleh v nivoju cestne površine, ogradi z leseno, netransparentno ograjo višine 1.50 m ter obsadi z visokim in nizkim grmičevjem.
13. člen
(funkcionalni in oblikovni pogoji v UE3)
Tipologija zazidave:
Enostanovanjske prostostoječe stavbe.
Velikost in zmogljivost objektov:
– Horizontalni gabariti:
Dovoljene so dozidave obstoječih stavb na površini za razvoj objekta. Za dozidave veljajo pravila sekundarnega volumna, kakor v območju UE1.
– Vertikalni gabariti:
Vertikalni gabarit stanovanjskih stavb ostane nespremenjen. Višina dozidav ne sme preseči višine obstoječe stavbe.
Oblikovanje zunanje podobe objektov:
– Konstrukcija: Dovoljene osnovne nosilne konstrukcije za izvajanje stanovanjskih stavb so zidane, betonske ali lesene. Gradnja ja lahko tudi montažna.
– Pri rekonstrukcijah in dozidavah stanovanjskih stavb veljajo ista določila, kakor za stavbe v UE1. Kolikor gre za delne posege, se povzame oblikovne elemente obstoječe stavbe.
Lega objektov na zemljišču:
– Lega posameznih stavb je določena s tehničnimi elementi za zakoličbo, ki so podani v grafični prilogi št. 13. Načrt zakoličbe. Če je podana izhodiščna točka za zakoličbo, se zakoličba izvši iz te točke. Če je podana regulacijska linija, se zakoličba izvede po njej ali vzporedno z njo, kot je določeno v grafični prilogi.
– Gradnja stanovanjskih stavb je dovoljena le na zemljišču, namenjenem za razvoj objekta(-ov) po določilih tega odloka.
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za funkcioniranje stavb na posamezni gradbeni parceli, je dovoljena tudi izven zemljišča, namenjenega za razvoj objekta.
– Pomožne objekte se locira izza regulacijske linije v notranjosti parcele, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, pri čemer mora biti zagotovljen minimalni odmik od parcelnih mej 1,50 m.
Ureditev okolice objekta:
– Utrjene površine: Peš dostopi na gradbeni parceli morajo biti tlakovani, manipulativno dvorišče in parkirišče se tlakuje ali asfaltira.
– Vrtovi in hortikulturne ureditve: Visokorasla drevesa se zasadi 1.20 m od tlakovanega roba javne ceste ali pločnika, tako da ne ovira svetlega profila ceste. Lociranje visokoraslih dreves nad podzemskimi infrastrukturnimi napravami skupnega značaja ni dovoljeno. Odmik mora biti vsaj 1,20 m.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
– Pozidanost gradbene parcele (brez enostavnih objektov) ne sme presegati 30% površine celotne gradbene parcele.
Velikost in oblika gradbenih parcel:
– Gradbene parcele ni mogoče združevati niti deliti.
14. člen
(funkcionalni in oblikovni pogoji v UE4)
Tipologija zazidave:
Enostanovanjske prostostoječe stavbe, večstanovanjske in nestanovanjske stavbe z mešano izrabo prostora.
Velikost in zmogljivost objektov:
– Horizontalni gabariti:
V primeru gradnje enostanovanjske stavbe veljajo določila za horizontalne gabarite stavb v UE1, z orientacijo slemena primarnega volumna vzporedno s cesto in v območju za razvoj objekta (-ov).
V primeru gradnje drugih vrst stavb se horizontalni gabariti orientirajo poljubno v območju za razvoj objekta, vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Pri tem vsaj ena fasada ne sme biti krajša od 12,50 m in mora potekati po gradbeni liniji ob cesti s slemenom vzporednim s cesto.
– Vertikalni gabariti:
Za enodružinske stanovanjske stavbe je dovoljena gradnja pritličja, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena), kjer je višina kolenčnega zidu največ 0,25 m.
Za druge vrste stavb je dovoljena gradnja kleti (v celoti pod nivojem terena, do največ 20 cm nad gotovimi tlemi terena, pritličja, nadstropja in mansarde (lahko tudi neizkoriščena), kjer je višina kolenčnega zidu največ 0,25 m.
Višina stavb ob regulacijski liniji mora biti enotna in ne sme preseči 10,60 m.
Oblikovanje zunanje podobe objektov:
– Konstrukcija: Dovoljene osnovne nosilne konstrukcije stavb so zidane, betonske ali lesene. Gradnja ja lahko tudi montažna.
– Za enostanovanjske stavbe veljajo ista določila, kakor za stavbe v UE1.
– Za nestanovanjske, večstanovanjske in mešane stavbe veljajo določila za UE1, pri čemer se lahko upošteva še naslednje:
– Pri oblikovanju streh so dopustne izvedbe dvokapnic ali večkapnic z možnostjo lomljenja ali podaljševanja dela strešnih površin in uporabo ravnih streh velikosti do 1/3 površine osnovne strehe. Naklon strešnih poševnin je od 35°–40° in mora biti enak za vso streho.
– Vhodi v stavbe se oblikujejo poljubno.
– Fasadne obloge so poljubne.
– Zimski vrtovi in zasteklitve so poljubne.
– Dovoljena je gradnja balkonov pri večstanovanjskih stavbah.
Lega objektov na zemljišču:
– Lega posameznih stavb je določena s tehničnimi elementi za zakoličbo, ki so podani v grafični prilogi št. 13. Načrt zakoličbe. Če je podana izhodiščna točka za zakoličbo, se zakoličba izvši iz te točke. Če je podana regulacijska linija, se zakoličba izvede po njej ali vzporedno z njo, kot je določeno v grafični prilogi.
– Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je dovoljena le na zemljišču, namenjenem za razvoj objekta(-ov) po določilih tega odloka.
– Gradnja gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za funkcioniranje stavb na posamezni gradbeni parceli, je dovoljena tudi izven zemljišča, namenjenega za razvoj objekta.
– Pomožne objekte se locira izza regulacijske linije v notranjosti parcele, v kolikor to dopušča konfiguracija terena, pri čemer mora biti zagotovljen minimalni odmik od parcelnih mej 1,50 m.
Ureditev okolice objekta:
– Utrjene površine: Peš dostopi na gradbeni parceli morajo biti tlakovani, manipulativno dvorišče in parkirišče se tlakuje ali asfaltira.
– Vrtovi in hortikulturne ureditve: Visokorasla drevesa se zasadi 1,20 m od tlakovanega roba javne ceste ali pločnika, tako da ne ovira svetlega profila ceste. Lociranje visokoraslih dreves nad podzemskimi infrastrukturnimi napravami skupnega značaja ni dovoljeno. Odmik mora biti vsaj 1,20 m.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
– Pozidanost gradbene parcele (brez enostavnih objektov) ne sme preseči 40% površine celotne gradbene parcele in v primeru gradnje enostanovanjskih stavb 30%.
Velikost in oblika gradbenih parcel:
– Dovoljeno je združevanje in delitev parcel.
– V primeru parcelacije za enostanovanjske stavbe je minimalna površina gradbene parcele 700 m2. Vse parcele morajo imeti zagotovljen dostop do javne površine.
15. člen
(pogoji za pomožne in druge objekte)
Drvarnice, lope za orodje in vrtne ute so dovoljene v leseni izvedbi. Kovinske in zidane izvedbe niso dovoljene. Naslonjene so lahko na osnovno stavbo ali so prostostoječe.
Na lokacijah št. 18 in 19 se lahko izvede nadstrešek za osebna vozila v leseni nosilni konstrukciji z naklonom strešine, ki je enak naklonu strešine osnovnega objekta ali v naklonu 30º.
Ograje med parcelami so lahko v žičnati izvedbi in/ali v obliki žive meje do višine 1.20 m. V območju UE4 je dovoljeno izvajanje protihrupnih ograj do višine 1.50 m. V območju UE1, med cesto in linijo cestne fasade objekta, postavitev kakršnihkoli ograj, vključno živic, ni dovoljeno.
Oporne zidove se izvede v betonu in se jih ozeleni ali v betonu s kamnito oblogo.
Smetnjake se postavlja na dostopnem mestu izza gradbene linije v zaprtem ali ograjenem prostoru, nevidnim s ceste, vendar ne več kot 5,00 m od ceste. Med pločnikom ali cesto in tlemi prostora za smetnjak ne sme biti stopnic. Dovoljena je rampa naklona največ 10%.
Dovoljena je tudi izvedba pergol, podestov in ograd podestov (do višine 1.50 m), vse le v leseni izvedbi. Naslonjene so lahko na osnovno stavbo ali so prostostoječe.
IV. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO
IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
16. člen
(prometna infrastruktura)
Ceste:
Glavni dovoz oziroma dostop je predviden z obstoječe lokalne ceste Kostanjevica–Oštrc, ki poteka ob zahodnem robu območja.
Priključek se rekonstruira in je pravokoten na os ceste in v niveleti z lokalno cesto. Vzdolžni nagib priključka je 3% na dolžini minimalno 10 m.
– Cesta znotraj območja urejanja je dvosmerna. Projektirani normalni prečni profil znaša 8,10 m, in sicer 2 vozna pasova po 2,50 m, hodnik za pešce širine 1,60 m in obojestranski bankini po 0,50 m oziroma 1,00 m. V prvi fazi se za zadnjim objektom (na lokaciji št. 1) profil ceste zoža na širino 6,20 m tako, da zagotavlja le izvoz na lokalno cesto. Površina za pešce v širini 1,20 m se od vozne površine loči s talno označbo.
– Računska hitrost notranje ceste je 30 km/h. Cestišče se dimenzionira na obremenitev za osebni promet. Izvede se jo v asfaltni izvedbi. Interni dovozi so širine 3,0 m z obojestranskima bankinama po 0,50 m. Cesta ter internimi dovozi imajo istočasno funkcijo požarne poti.
Pri projektiranju in izvedbi notranje ceste in priključevanju le-te na lokalno cesto se morajo upoštevati uvozno izvozni radii, ki omogočajo dostop komunalnim in interventnim vozilom, to je 8 m.
Parkirišča:
– Mirujoči promet je urejen individualno na gradbenih parcelah objektov; parkirišča se tlakujejo s tlakovci drobne strukture ali so asfaltirana.
Kolesarski promet:
– Kolesarski promet se odvija po notranji cesti.
17. člen
(vodovodno omrežje)
Za oskrbo z vodo je potrebno zgraditi novo sekundarno omrežje z navezavo na prestavljeni primarni vodovod z navezavo na vodohran Bajin vrh. V območju urejanja se izvede novo vodovodno omrežje, ki se ga dimenzionira na kapaciteto za požarno vodo. Obstoječi primarni cevovod se prestavi v rob lokalne ceste Kostanjevica–Oštrc, kot je razvidno iz grafičnega dela ZN. Sekundarno omrežje se zazanka na primarni cevovod. Vodovod se izvede iz duktilnih in LTŽ cevi ustreznih profilov.
Prestavitev in navezava na obstoječi vodovod se izvede po posebnem projektu. Cevovod se predvidi v bankini notranje ceste in se zazanka. Na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje je predvidena tudi prevezava obstoječih vodovodnih priključkov.
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=10 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška, ki se ga locira na stalno dostopno mesto.
18. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija:
Kanali so predvideni v cestnem telesu. Fekalno kanalizacijo se do zbirnega kolektorja pri osnovni šoli izvede na novo ob sedanji trasi mešane kanalizacije. Kanalizacija mora biti izvedena vodonepropustno. Minimalni profil cevi je DN 200 oziroma priključki DN 160. Kanalizacijske cevi morajo biti iz materiala, ki zagotavlja vodonepropustnost.
Meteorna kanalizacija:
Odvod meteornih vod s streh stavb se spelje preko peskolovov v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se mora speljati preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
Zaradi nadomestitev sedanjega melioracijskega jarka se po sredini območja izvede ustrezno dimenzionirana drenaža, ki se jo priključi v obstoječo meteorno kanalizacijo. Drenažna kanalizacija mora zajeti tudi izvirčno vodo na vzhodnem delu kompleksa ter vso meteorno vodo z utrjenih površin gradbenih parcel. Kanalizacija mora biti zagotavljati odvodnjo 100-letnih vod. Kanalizacijo se izpusti v obstoječ propust pri lokalni cesti na zahodnem delu in nato v obstoječo kanalizacijo. Na južnem delu se na glavno kanalizacijsko omrežje priključi drenažna kanalizacija Ø 400, razvidno iz grafičnega dela ZN.
19. člen
(energetsko omrežje)
Visokonapetostni razvod in trafo postaja:
– Za oskrbo z električno energijo se na zemljišču s parc. št. 207/1 k.o. Kostanjevica zgradi kabelsko transformatorsko postajo, predvidene moči 630 kW. Od 20 kV daljnovoda, ki poteka cca 100 m severno od obravnavanega območja, se do območja urejanja izvede kablovod, v nadaljevanju pa se uvede v kabelsko kanalizacijo, vse do nove trafo postaje.
– Obstoječi drog na 20 kV daljnovodu se zamenja z A drogom.
Nizkonapetostni razvod:
Nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se izvede v kabelski kanalizaciji. Upošteva se samostojne priklope predvidenih stavb. Priključevanje stavb je preko prostostoječih KRO za vsako stavbo posebej, ki se jo postavi na dostopnem mestu ob cesti oziroma vhodu na gradbeno parcelo. Kanalizacija se predvidi: od trafo postaje do priključitve SNV na severnem delu iz 2x3 PVC 160 (2 cevi za SNV, 3 cevi za NNV in 1 cev za javno razsvetljavo), na vseh ostalih delih pa iz 2x2 PPVC 160. Ob kabelski kanalizaciji se položi še dvojček iz PEHD Ø 50.
Javna razsvetljava:
Ob notranji cesti se ob zunanjem robu cestišča izvede klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost le-teh naj ne bo večja od 40 m.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
20. člen
(ogrevanje)
– Ogrevanje stavb in sanitarne vode je predvideno individualno. Stavbe bodo imele vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo, plinske cisterne morajo biti vkopane.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
Primarno TK omrežje
Za oskrbo stanovanjskega območja Globočice z novimi telekomunikacijskimi priključki je treba dograditi primarno TK omrežje – dvocevno telefonsko kabelsko kanalizacijo (1x2 PVC Ø 110 mm) z navezavo na obstoječ kabelski jašek 3/4 pri Osnovni šoli Kostanjevica. Do območja urejanja se trasa nove kabelske kanalizacije predvidi ob obstoječem prosto položenem kablu oziroma v levem robu lokalne ceste. Znotraj območja se kabelska kanalizacija zgradi v hodniku za pešce oziroma ob bankini dostopne ceste. Kabelska kanalizacija naj bo zgrajena na globini 0,8 m.
Sekundarno TK omrežje
Za zagotavljanje napajanja novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na primarni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniške kable na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik se položi v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m, zaključi pa neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
Načrtovana gostota priključkov za posamezne stavbe naj bo 2 priključka na bivalno enoto oziroma 10 priključkov za poslovne in večnamenske objekte.
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah je treba PEHD cevi ščititi s PVC 125 cevmi.
Obstoječe TK omrežje
Za obstoječe TK omrežje je potrebno predvideti ustrezno zaščito oziroma prestavitev. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.
Omrežje kabelske TV
Kabelsko kanalizacijo za KTV se izvede ob zbirni cesti znotraj kompleksa. Trasa KTV mora biti ločena od trase TK kabelske kanalizacije in ne sme uporabljati istih jaškov.
22. člen
(odstranjevanje odpadkov)
– Komunalni odpadki naj se zbirajo ločeno v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo.
– Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, plastenke, pločevinke ipd./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih na zbiralnici ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Uredi se jo na lokaciji, določeni v grafičnih prilogah tega ZN.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN
23. člen
(varstvo pred hrupom)
Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
V območju ureditvene enote U1 in U3 se izvaja II. stopnja varstva pred hrupom, v UE4 pa III. stopnja varstva.
Dopustne mejne vrednosti hrupa za noč na območju UE1 in UE3 so 45 dBA, za dan 55 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za noč 53 dBA in za dan 63 dBA.
Dopustne mejne vrednosti hrupa za noč na območju UE4 so 50 dBA, za dan 60 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za noč 59 dBA in za dan 69 dBA.
24. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
25. člen
(varstvo voda)
Odvajanje odpadnih voda z območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z asfaltnih prometnih površin in s parkirišč je dovoljeno spuščati v meteorno kanalizacijo le preko lovilca olj in maščob.
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot neprepustna skleda.
26. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
27. člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
28. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti vplivnega območja cerkve Matere dobrega sveta na Slinovcah niso dopustni posegi, ki bi z izkopi ali nasipi bistveno spremenili obstoječo konfiguracijo terena ali zaradi katerih bi prišlo do posega v zeleni pas vzhodno od obravnavanega območja urejanja s tem ZN.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
29. člen
(varstvo pred požarom)
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je predvideno hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode. Razmik med samostoječimi objekti mora biti min. 8.00 m, da ne omogoča prenosa požara z objekta na objekt.
30. člen
(varstvo pred potresom)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
31. člen
(obramba in zaščita)
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
32. člen
(arhitektonske ovire)
Na hodnikih za pešce v območju UE2 se izvedejo rampe za invalide naklona 1:12.
VII. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
33. člen
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli dela ZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v tem ZN in dimenzioniranih upoštevajoč končno število uporabnikov. Na posamezni gradbeni parceli mora biti zagotovljena najmanj dovozna cesta (po trasi predvideni po tem ZN in upoštevajoč pogoje tega ZN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega ZN). Tudi stavbe je možno fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
Pred gradnjo infrastrukture ter ureditvijo cest je možna gradnja stavb, ki imajo načrtovane cestne priključke iz obstoječih cest in ki jih je možno priključiti na obstoječo infrastrukturo, po pogojih upravljavcev le-te. V teh primerih je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavb potrebno urediti vsa lastniška razmerja in pravico služnosti v javno korist za urejanje javne infrastrukture (od obstoječe že zgrajene infrastrukture do konca gradbene parcele, ki je predmet gradbenega dovoljenja). Investitor uredi pravice in obveznosti v zvezi z urejanjem javne infrastrukture z občino.
V prvi fazi je izvoz na severni strani območja urejanja enosmeren, notranji promet se odvija dvosmerno. Gradbene parcele so določene glede na potrebe končne faze prometne ureditve.
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
34. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
35. člen
Poleg pogojev za gradnje, navedene v tem odloku, so investitorji oziroma izvajalci dolžni:
– pred pričetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih in energetskih naprav ter cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del;
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi stavb izpolniti zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj;
– stavbe priključiti na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev;
– racionalno urediti gradbišče;
– pri izvajanju gradenj zagotoviti varen promet in dostope do stavb;
– vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo;
– rodovitno zemljo uporabiti pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije;
– po izgradnji objekta do katerekoli gradbene urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
X. TOLERANCE
36. člen
(dopustna odstopanja pri pripravi projektne dokumentacije)
Pri izvajanju ZN so dovoljene naslednje tolerance, po posameznih ureditvenih enotah:
UE1, UE3 in UE4
– Tolerance za horizontalne gabarite stavb so definirane znotraj površine, namenjene za razvoj objekta(ov), v kolikor ta odlok ne določa drugače. Tolerance višin stavb so določene z max višino stavbe.
– Pri komunalni in energetski infrastrukturi ter sistemu zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
– Dovoljeno je odstopanje od regulacijske linije za +-0.20 m zunaj ali znotraj nje, v kolikor v ZN ni drugače določeno.
UE1
– Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v stavbo oziroma na parcelo. Lociranje uvozov in vhodov za novogradnje v UE1 je poljubno vzdolž fasade, obrnjene na cesto.
– Dovoljeno je združiti dva uvoza v enega za dostop na dve parceli.
– Dovoljeno je graditi stavbe brez predhodno izvedene parcelacije v primeru:
– da se zakoličba stavbe izvede po pogojih tega ZN,
– da se s postavitvijo stavbe ne ruši koncepta ZN,
– da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje stavbe oziroma bo zgrajena skupaj s stavbo, vendar dimenzionirana po pogojih tega ZN.
UE3 in UE4
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem ZN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo stavb in ureditev parcel.
– Parcele je možno združevati, tako da ima nova parcela dostop z javne površine. Z združevanjem parcel se lahko združujejo tudi površine za razvoj objekta(ov), manipulativna dvorišča in zelenice.
– Dovoljeno je združevati stavbe, v kolikor se združujejo parcele.
Zakoličbene točke, določene v grafični prilogi 12. Načrt gradbenih parcel, je možno prilagajati na obstoječe parcelne meje v naravi in obstoječe meje, določene v mejno ugotovitvenem postopku.
XI. KONČNE DOLOČBE
37. člen
Nadzor nad izvajanjem tega ZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
38. člen
ZN je stalno na vpogled pri notranji organizacijski enoti občinske uprave, pristojni za urejanje prostora in Krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki.
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-4/2005-O502
Krško, dne 16. oktobra 2006
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.

AAA Zlata odličnost