Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2006 z dne 5. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2006 z dne 5. 10. 2006

Kazalo

4389. Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno cono ob Bežigrajski cesti, stran 10433.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01 in 70/06) na 34. seji dne 19. 9. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za poslovno cono
ob Bežigrajski cesti
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Mestni svet Mestne občine Celje je na seji dne 19. 9. 2006 sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno cono ob Bežigrajski cesti, katerega sestavni del je Lokacijski načrt za poslovno cono ob Bežigrajski cesti, ki ga je pod številko 213/06 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje in je v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01), ki obravnavano ureditveno območje namenja za različne poslovne dejavnosti.
II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta za poslovno cono ob Bežigrajski cesti se umešča v območji že sprejetih prostorskih aktov – to sta: Zazidalni načrt Trnovlje JUG (projekt RC Celje št. 7/84 – Uradni list SRS, št. 23/86) in Zazidalni načrt Plinarna (projekt RC Celje št. 587/90 – Uradni list RS, št. 18/91), ki ju v tangiranem delu spreminja in namenja za različne poslovne dejavnosti, ki so razmeščene v posamezne kareje ob obstoječih in predvidenih servisnih cestah, na SZ delu pa meji na Lokacijski načrt Toplarna Celje (projekt RC Planiranje – Uradni list RS, št. 33/05).
III. PROGRAMSKA IZHODIŠČA
3. člen
Oba zazidalna načrta, navedena v 2. členu tega odloka, sta namenjena različnim gospodarskim dejavnostim, razmeščenih v kareje in delno že realizirana na podlagi izgrajene komunalne in prometne infrastrukture. Območje predlaganega lokacijskega načrta se umešča na skrajni zahodni del obeh zazidalnih načrtov in se v zasnovi karejev ter komunalne in prometne infrastrukture servisnih cest navezuje nanju.
IV. OBSEG IN MEJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
4. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta zajema kompleks v površini 5.88 ha na levem bregu Hudinje južno od toplarne Celje in RTP Trnovlje in sega na vzhodu do vzhodnega roba Kulturniške ceste, na jugu pa do trase nove Bežigrajske ceste.
V. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO POVRŠIN
5. člen
(1) V skladu s Celjskim prostorskim planom (Uradni list RS, št. 86/01) se ureditveno območje lokacijskega načrta vključuje v gospodarsko cono Celje vzhod, ki je namenjeno za različne gospodarske dejavnosti: poslovne, proizvodne, servisne, obrtne, trgovske, skladiščne in druge dejavnosti.
(2) Ureditveno območje lokacijskega načrta je razdeljeno v kareje, ki so namenjeni dejavnostim iz prejšnjega odstavka. Kareji so opredeljeni z mejami gradbenih parcel, v katerih so z gradbenimi linijami opredeljeni možni gradbeni posegi s pripadajočimi manipulacijskimi in parkirnimi ter drugimi površinami.
(3) Gradbene linije možnih posegov so definirane glede na odmike od obstoječe in predvidene komunalne, energetske in prometne infrastrukture, vodotoka Hudinje ter varovalnega pasu plinskih rezervoarjev. Parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce ter manipulacijske površine morajo biti urejene znotraj gradbene linije karejev.
VI. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE
6. člen
Objekti znotraj gradbene linije karejev morajo biti zasnovani glede na razpoložljivi prostor oziroma dejavnosti v razmerju s potrebnimi prometnimi in zelenimi površinami.
– tlorisna zasnova objektov je lahko poljubno zasnovana glede na potrebe investitorja, dejavnosti in tehnologije
– višinski gabarit objektov je pogojen z velikostjo gradbene parcele ter potrebnimi manipulacijskimi in parkirnimi površinami z upoštevanjem, da javne parkirne površine v območju lokacijskega načrta niso predvidene
– višinske kote posameznih karejev so definirane glede na prometno infrastrukturo in protipoplavne ukrepe
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja, členitev fasad lahko sega do maksimalne gradbene linije
– strehe objektov so lahko ravne ali v minimalnih naklonih s poudarjenimi venci ali ločne konstrukcije
– fasade morajo biti obdelane v sodobnih materialih, v primeru gabaritno večjih objektov morajo biti fasade členjene
– ob glavnih prometnicah je obvezna zasaditev, prav tako ureditev zelenic med posameznimi kareji oziroma zasaditev komunalnih koridorjev
– znotraj posameznih karejev so mogoče postavitve enostavnih objektov, ki jih dopušča Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04)
– obstoječe poslovne objekte je mogoče v okviru načrtovanih gradbenih linij dograjevati oziroma adaptirati ali rekonstruirati
– predvideni rezervat za širitev toplarne Celje je namenjen za potrebe toplarne, oziroma za kakršnokoli drugo poslovno dejavnost
– objekti na parcelah 395/4, 395/5 in 395/7 k.o. Teharje so predvideni za rušenje, zemljišče je namenjeno za potrebe poslovnih dejavnosti, v I. fazi pa je mogoča tudi sprememba namembnosti objektov za poslovne dejavnosti
– načrtovane kareje je mogoče ograditi z žično ograjo s kovinskimi ali betonskimi stebrički višine od 2.00 m do 4.50 m v skladu s pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
VII. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
7. člen
(1) Stanje:
Obravnavano območje lokacijskega načrta leži na levem bregu Hudinje je poplavno ogroženo. Zaradi zagotovitve poplavne varnost območja je izdelana Hidrološko hidravlična analiza, ki jo je pod številko 52/04 v novembru 2004 izdelal Hidrosvet d.o.o. Hidrološko hidravlična analiza ugotavlja sledeče stanje:
– vodotok Hudinja je na obravnavanem območju že regulirana
– korito je utrjeno s kamnitim zavarovanjem
– levi breg vodotoka ni zaraščen z grmičevjem
– korito Hudinje ne prevaja visokih vod s povratno dobo sto let
– na območju obravnavanega lokacijskega načrta se visoke vode prelivajo preko obeh brežin, zato je celotno območje poplavno ogroženo
– veliko oviro dolvodno na Hudinji predstavljajo tudi neprimerne mostne odprtine, ki imajo premajhno prevodnost. Z izgradnjo novega mostu na Bežigrajski cesti, ki je v fazi izvedbe, se bo gladina Hudinje gorvodno znižala za 30 cm
– realizacija lokacijskega načrta bo mogoča, ko bodo izvedeni protipoplavni ukrepi.
(2) Zahtevani ukrepi smernic:
Za zagotovitev poplavne varnosti morajo biti upoštevani sledeči ukrepi:
– vsi posegi v prostor morajo biti skladni s 14. in 37. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 – ZV-1) od vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine, oziroma od zemljišča, na katerem bodo načrtovani protipoplavni ukrepi, odmaknjeni 5.00 m
– posegi v vodno in priobalno zemljišče morajo biti načrtovani v skladu s 84. členom ZV-1tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja, da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov
– odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa ZV-1
– odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05)
– odvajanje padavinskih voda z območja lokacijskega načrta mora biti predvideno skladno z 92. členom ZV-1 na tak način, da bo v čim večji mer zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki in podobno)
– v primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode, morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka; na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo
– vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede le na podlagi vodnega soglasja
– pri ukrepih za povečanje poplavne varnosti je potrebno upoštevati strokovne podlage za ureditev Voglajne in Hudinje s pritoki (Hidrosvet 135/05), projekt PGD (št. 12/06 Hidrosvet) za območje Toplarne, upoštevati študijo – Hidrologija porečja Voglajne in Hudinje, ki jo izdeluje Inštitut za vode RS ter strokovne podlage Ureditev Savinje s pritoki na območju Mestne občine Celje.
(3) Predlagani ukrepi:
Odvod meteornih voda:
Pri izgradnji objektov poslovnih dejavnosti – dovoznih cest, površin za peš in mirujoči promet, se bo spremenil tudi odtočni režim. Meteorne vode s strešin, prometnih in manipulacijskih površin morajo biti speljane preko interne kanalizacije in odprtega zadrževalnega bazena volumna 370 m3 v vodotok, ki je predviden na JZ delu obravnavanega kompleksa ob Bežigrajski cesti. Izpustna glava mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Zadrževanje padavinskih vod je predvideno pred iztokom v površinski odvodnik z zatravitvijo nepovoznih površin, izvedbo parkirnih površin s travnimi ploščami in tlakovci in izvedbo suhega zadrževalnika.
Meteorne vode s prometnih površin morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
Protipoplavni ukrepi:
Obravnavano območje je poplavno ogroženo; pred visokimi vodami Hudinje s povratno dobo 100 let bo varno po izvedbi objektov protipoplavne zaščite (visokovodnih nasipov in zidov).
Ob upoštevanju Idejne zasnove ureditve Voglajne in Hudinje s pritoki (Hidrosvet št. 135/05) je potrebna izvedba nasipov ali armiranobetonskih zidov. Odločitev lokacijskega načrta je izvedba nasipa po levem bregu Hudinje (ukrepi so predvideni po obeh bregovih) v dolžini 622.00m in višini do 2.70 m. Nasip mora imeti naklon stranic 1:2, širino krone vsaj 1.50 do 2.0 m. Ob zaključku nasipa (na zračni strani) je potrebno glede na zahteve ZV – 1 zagotoviti odmik gradbenih posegov 5.00 m od zunanje meje vodnega zemljišča.
Zadrževalni bazen-suhi zadrževalnik:
Zadrževalni bazen je načrtovan za zadrževanje meteornih voda z manipulacijskih in prometnih površin in je lociran med vodotokom Hudinjo, Bežigrajsko cesto in industrijskim tirom; bazen bo funkcioniral kot suhi zadrževalnik z volumnom 370 m3 z globino cca 1.50 m. Okolica bazena mora biti hortikulturno urejena, bazen mora biti zavarovan z ograjo iz žične mreže višine cca 1.20 m.
Višinske kote karejev:
Glede na načrtovane protipoplavne ukrepe so določene višinske kote posameznih karejev od 238.30 do 239.30 m n.m.v., ki so opredeljeni v grafičnih prilogah.
Fekalna kanalizacija:
Za potrebe odvajanja fekalnih odplak je načrtovan fekalni kanal, ki bo deloma potekal vzporedno s servisno cesto A in se bodo nanj priključevale stranske veje fekalne kanalizacije. Načrtovana fekalna kanalizacija se bo preko revizijskega jaška priključila na obstoječi zbiralnik RZ -9 VZHOD, ki poteka na desnem bregu vodotoka Vzhodna Ložnica.
VIII. PROMETNA, KOMUNALNA, ENERGETSKA
IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
8. člen
Cestno omrežje:
Obravnavano območje se bo napajalo z Bežigrajske ceste, ki je v fazi izgradnje. Bežigrajska cesta bo kot primarna cesta omogočala navezavo kompleksa na širše območje. Načrtovani kareji se bodo preko servisne ceste A, ki poteka v smeri sever jug, navezovali na obstoječe cestno omrežje na severu s krožnim križiščem na Kotno ulico, na jugu pa preko Plinarniške ceste na Bežigrajsko cesto.
Kot dolgoročna rešitev je z ureditvijo krožnega križišča predvidena povezava z gospodarsko cono na zahodnem bregu Hudinje. Za izvedbo te povezave, bo potrebno zgraditi nov most preko Hudinje.
Notranje manipulacijske in parkirne površine so zasnovane tako, da omogočajo transport tovornih in osebnih vozil in omogočajo varne in dostopne požarne poti.Parkiranje za zaposlene in obiskovalce mora biti urejeno v okviru posameznih karejev.
Električno omrežje:
Preko obravnavanega območja poteka obstoječe NN omrežje in SN 10(20) kV kabli. Energija za napajanje bodočih dejavnosti je na voljo na NN zbiralkah v TP Obrtna cona Gaji in na NN zbiralkah v TP Kotna. Zaradi povečanih potreb po napetosti je potrebna izgradnja nove TP. Preko zahodnega dela kompleksa poteka elektroenergetski koridor visokonapetostnega daljnovoda DV 2 x 110 kV Maribor – Selce, širina koridorja je 30.00 m. Morebitni posegi na rob koridorja so izjemoma dovoljeni pod posebnimi pogoji upravljavca glede na vrsto in namembnost načrtovanih objektov, kar velja tudi za prometno in komunalno infrastrukturo.
Vodovod:
Obravnavani kompleks obroblja s treh strani obstoječa vodovodna mreža: na južni strani ob industrijskem tiru poteka vodovod Tesal 300 mm, na katerega se priključuje vodovod PVC DN 150 mm, v Kotni ulici pa poteka LŽ DN 350 mm – vsi vodovodi so del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Za potrebe poslovne cone je načrtovana nova vodovodna veja v smeri sever – jug, ki istočasno predstavlja hidrantno zanko za nadzemne hidrante.
Kanalizacija:
Na obravnavanem območju ni izgrajena kanalizacija. Za načrtovano poslovno cono je potrebno izvesti ločeni sistem kanalizacije.
Meteorna kanalizacija:
Vse padavinske vode s povoznih in manipulacijskih površin je potrebno pred iztokom očistiti v lovilcih olj. Iztok meteornih vod v vodotok je potrebno opremiti s povratnimi zasuni. Izvedeta se dve veji meteorne kanalizacije MK1 in MK2, na katere se priključujejo posamezni kareji. Predvideno je zadrževanje padavinskih z zatravitvijo, travnimi ploščami in izgradnjo suhega zadrževalnega bazena, v katerega bodo speljane vse meteorne vode.
Zadrževalni bazen je predviden na JZ delu kompleksa v kapaciteti 370 m3 in mora imeti iztok preko dušilnega elementa v Hudinjo. Izpustna glava mora biti načrtovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka.
Fekalna kanalizacija:
Za potrebe odvajanja fekalnih odplak je načrtovan fekalni kanal, ki bo deloma potekal s servisno cesto A in se bodo nanj priključevale stranske veje fekalne kanalizacije. Načrtovana fekalna kanalizacija se bo preko revizijskega jaška priključila na obstoječi zbiralnik RZ – 9 VZHOD, ki poteka na desnem bregu vodotoka Vzhodne Ložnice.
Daljinsko ogrevanje na zemeljski plin:
Na obravnavanem območju je izgrajeno srednjetlačno plinovodno omrežje v upravljanju Geoplin plinovodi d.o.o. Za oskrbo načrtovane Toplarne na sosednjih zemljiščih bo sistemski operater zgradil srednjetlačni plinovod z odcepom v gospodarsko cono ter izgradil vročevodno omrežje tlaka PN 16 bar za potrebe načrtovane cone.
Geoplin:
Preko obravnavanega območja poteka prenosni plinovod 20000, od šifre C20000/1-MRP Celje je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o. Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB1, Uradni list RS, št. 26/2005). Za poseganje v varnostni pas prenosnega plinovoda je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z večjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05).
Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati navedeno prenosno omrežje zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varnostnem pasu in pridobiti mnenje s projektnimi pogoji Geoplina plinovodi d.o.o. V 2 x 2 m pasu prenosnega plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji (nadzor pooblaščenega predstavni Geoplin, zakoličba plinovoda, ročno izvajanje del, statično utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom).
Telefonsko omrežje:
Za potrebe poslovne cone bo potrebno zgraditi novo TK omrežje kot priključek na javno TK omrežje.
IX. VARSTVO OKOLJA
9. člen
Varstvo pred hrupom:
Območje lokacijskega načrta je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) opredeljeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom kar pomeni, da je takšno območje namenjeno industrijski, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim za katere veljajo mejne dneve ravni hrupa 65 dBA in nočne 75 dBA. Investitorji morajo zagotoviti, da pri svojih dejavnostih ne bodo presegali zakonsko dovoljenih ravni hrupa.
Varstvo zraka:
Kot energetski vir ogrevanja je predviden zemeljski plin. V načrtovanih objektih poslovnih dejavnosti morajo biti izvedeni vsi ukrepi, da ne bo prišlo do prekomernih emisij v zrak. Glede na vrsto posega je potrebno upoštevati okoljevarstveno zakonodajo in zagotoviti, da ne bo negativnih vplivov na okolje.
Varstvo voda:
Ureditveni območje lokacijskega načrta je lahko občasno poplavljeno, zato je potrebno izvesti protipoplavne ukrepe, ki bodo zagotovili poplavno varnost. Po levem bregu Hudinje je načrtovan v dolžini 622.00 m in višini do 2.70 m protipoplavni nasip.
Sanitarne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijo in centralno čistilno napravo, vse morebitne tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo predhodno očistiti do stopnje, ki jo zahteva zakonodaja.
Vse meteorne vode s strešin in prometnih površin mora biti preko meteorne kanalizacije speljane v suhi zadrževalnik na JZ delu kompleksa.
Odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 69/99).
Morebitne nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno in jih preko pooblaščenih zbiralcev oddajati v predelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
X. POTRESNA OGROŽENOST
10. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja na območju, kjer se lahko pričakuje potrese do sedme stopnje s povratno dobo 500 let, zato mora biti pri gradnji zagotovljena potresna varnost v skladu z veljavno zakonodajo.
XI. POŽARNA VARNOST
11. člen
V lokacijskem načrtu so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Požarna voda je zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnih hidrantov.
XII. ETAPNOST IZVAJANJA
12. člen
Pogoj za izvedbo lokacijskega načrta je izvedba protipoplavnih ukrepov. Etapna izgradnja lokacijskega načrta je mogoča ob pogoju, da se posamezna faza izvede v celoti z vsemi odseki komunalne in prometne infrastrukture, ki zagotavljajo funkcijo posameznih objektov.
XIII. TOLERANCE
13. člen
Tolerance pri določanju karejev oziroma gradbenih parcel:
Kot toleranca je mogoče združevanje oziroma drugačno oblikovanje gradbenih parcel ob pogoju upoštevanja koncepta lokacijskega načrta in zasnove komunalne in prometne infrastrukture. Pri združevanju gradbenih parcel je dovoljena gradnja tudi na vmesnih delih zemljišč med dvema karejema.
Tolerance pri zazidanosti gradbene parcele:
Kot toleranca je dopustna večja gabaritna pozidanost parcele od dovoljene, oziroma preseganje maksimalne gradbene linije ob pogoju, da so zagotovljeni pogoji glede požarne varnosti, da večji gabariti objektov zagotavljajo potrebne parkirne in manipulacijske površine ter odmike med objekti, da so zagotovljeni odmiki od obstoječe in načrtovane komunalne infrastrukture.
Tolerance pri komunalni in prometni infrastrukturi:
Pri izvedbi tras komunalne in prometne infrastrukture so mogoče tolerance zaradi izvedbe boljših tehničnih in strokovnih rešitev in ob pogoju, da so le-te usklajene z upravljavci tangirane infrastrukture.
Pri dokončni realizaciji lokacijskega načrta je po izvedbi servisne ceste A mogoče sedanjo Kulturniško cesto opustiti in jo vključiti v pripadajoče gradbene parcele.
XIV. KONČNE DOLOČBE
14. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.
15. člen
Z dnem sprejetja Odloka o Lokacijskem načrtu za poslovno cono ob Bežigrajski cesti se v obsegu meja lokacijskega načrta spremenita Zazidalni načrt Trnovlje JUG in Zazidalni načrt Plinarna iz 3. člena in se urejata po pogojih tega odloka.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
16. člen
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-00003/2006
Celje, dne 19. septembra 2006
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.