Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2006 z dne 7. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2006 z dne 7. 7. 2006

Kazalo

3047. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško, stran 7599.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za odsek avtoceste mednarodni mejni prehod
Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za odsek avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 1262/04, maja 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Žetale.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje trase odseka avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami).
(2) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Žetale:
*216, *217, *218, 1592/2, 1594/1, 1594/2, 1594/3, 1596/1, 1596/2, 1597/2, 1597/3, 1597/4, 1598/1, 1598/2, 1604/3, 1605/1, 1605/2, 1606, 1608, 1609, 1610, 1616, 1619/2, 1620/1, 1650/2, 1662/1, 1662/2, 1670/2, 1672, 1673/1, 1673/2, 1674.
Opomba: oznaka * na seznamu parcel pomeni stavbno parcelo.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega območje odseka avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško z naslednjimi cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami:
– deviacijo glavne ceste in poti, naprave za odvodnjavanje,
– območje ureditve obcestnega prostora,
– območja ureditve oziroma prestavitve obstoječega vodotoka,
– območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav in
– območja okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(oznaka odseka)
V državnem lokacijskem načrtu je obravnavani odsek avtoceste mednarodni mejni prehod Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško (v nadaljnjem besedilu: avtocesta) določen z oznako A4 – 0094.
6. člen
(tehnični elementi avtoceste)
(1) Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom.
(2) Horizontalni potek avtoceste: dolžina trase avtoceste je 486 m. Trasa načrtovane avtoceste se začne v km 13+446, za območjem mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. V nadaljevanju trasa avtoceste zavije proti jugu do stične točke 41a v km 13+932 in se naveže na odsek avtoceste na hrvaški strani.
(3) Vertikalni potek avtoceste: začne se na južni strani območja mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, kjer se trasa začne dvigati in prehaja v vkopu preko gozdnih površin Cimparskega brega ter preide v nasip preko Cimparske grabe in se niveletno naveže na odsek avtoceste Krapina-Macelj v stični točki 41a. Niveleta trase znaša od 0,50 m do 11,00 m nad koto raščenega terena, razen v delu prečkanja Cimparskega brega, kjer je trasa v globokem vkopu do 45,00 m pod koto raščenega terena.
(4) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 80 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin znaša 250 m, najmanjši podolžni nagib znaša 0,5 odstotka, največji podolžni nagib znaša 3 odstotke. Konkavni polmer vertikalne krivine znaša 11.500 m. Maksimalni prečni sklon znaša 7 odstotkov.
(5) Projektirani normalni prečni profil znaša 27,50 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,50 m, dva prehitevalna pasova širine 3,50 m, dva čakalna pasova širine 3,25 m, dva robna pasova širine 0,50 m, ločilni pas širine 3,00 m in dve bankini širine 1,50 m.
7. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)
(1) Zaradi izgradnje avtoceste se izvedejo naslednje deviacije kategoriziranih cest:
– deviacija glavne ceste G9-0433 Hajdina–Gruškovje, med km 0+72 in km 0+244 in med km 0 +398 in km 0+459, dolžine 233 m in
– navezava poti JP 741700 Jamiče–Gruškovje na deviacijo glavne ceste, dolžine 15 m.
(2) Zaradi izgradnje avtoceste se izvedejo naslednje nekategorizirane ceste:
– poljska pot ob levi strani avtoceste med km 13+440 in km 13+785, ki povezuje deviacijo glavne ceste in obstoječo poljsko pot v Cimparsko grabo, dolžine 420 m,
– navezava obstoječe poti na obstoječo cesto G9-0433 med km 13+660 in km 13+700 avtoceste, dolžine 42 m in
– navezava vzdrževalne poti na JP741700 Jamiče–Gruškovje med km 0+39 in km 0+57 deviacije glavne ceste, dolžine 18 m.
(3) Deviacija in navezava kategorizirane ceste se izvedeta v asfaltu. Poljska pot in vse navezave obstoječih poti se izvedejo v gramozni obliki. Normalni prečni profil deviacije, poljske poti in posamezne navezave obstoječih poti ter dolžina in lokacija so razvidni iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
8. člen
(cestni objekti)
Na deviaciji kategorizirane ceste se izvede oporni zid okvirne dolžine 20 m; njegova lokacija je razvidna iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta (grafična priloga list št. 3.2).
9. člen
(nasipi in vkopi)
Del trase avtoceste poteka v nasipu višine od 0,50 m do 11,00 m. Na deviaciji glavne ceste se izvede priključni nasip. Nasipi se oblikujejo v nagibu 1: 1,5 z blago zaokrožitvijo na dnu. V delu prečkanja Cimparskega brega je trasa v globokem vkopu do 45,00 m pod koto raščenega terena.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO
IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
10. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, predvidene s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve glede preoblikovanja reliefa, rešitve glede urejanja in ozelenjevanja prostih površin v obcestnem prostoru ter oblikovanja novega gozdnega roba. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, predvidene s to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
– Odbojne ograje na avtocesti se izdelajo v kovinski izvedbi skladno s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2. Vmesni ločilni pas je dvignjen za 12 cm z betonskim robnikom. Varovalna žična ograja višine 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka za 1,00 m do 2,00 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in terenu.
– Cestna oprema se arhitekturno in krajinsko oblikuje skladno s sodobnimi načeli oblikovanja ter skladno z urbano in krajinsko podobo prostora.
(2) Pri posegih v obcestni prostor in pri urejanju obcestnega prostora se upoštevajo naslednji pogoji za krajinsko oblikovanje.
– Relief se oblikuje skladno z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter z ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Posebna pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih deviacije in navezav. Brežine se zatravijo in zasadijo z grmovnicami ali drevjem skladno z načrtom krajinske arhitekture.
– Za oblikovanje reliefa ter izvedbo nasipov za deviacijo in objekt avtoceste, se uporablja nenosilni material, odstranjen med gradnjo.
– Vsi odseki, deviacije obstoječih lokalnih cest in poti, se oblikujejo skladno z obstoječim stanjem. Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma zemljišča drugih rab, ki po izvedbi ureditev, predvidenih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo skladno z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).
– Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Krajinska ureditev obsega nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Osnovni namen nove zasaditve je zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda in preprečevanje pogleda iz posameznih delov okolice na poseg. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in za prostor značilnih oblikah vegetacije (živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
11. člen
(skupni določbi)
(1) Zaradi gradnje avtoceste se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalni, energetski in telekomunikacijski objekti in naprave.
(2) Med dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso avtoceste, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso avtoceste mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca avtoceste.
12. člen
(vodovod)
(1) Na trasi avtoceste se ukineta:
– obstoječ vodovod Ø 150. Izvede se prestavitev vodovoda skozi načrtovan škatlast prepust dimenzij 5 m × 2 m v dolžini 145 m.
– interni cevovod Ø 20 za domačijo Drevenšek, Žetale 106, 2287 Žetale, v dolžini 45 m.
(2) Lokacija je razvidna iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta (grafična priloga, list št. 3.3).
13. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na trasi avtoceste se ukine nizkonapetostni kablovod 4 × 35 mm v kabelski kanalizaciji za domačijo Drevenšek v dolžini 230 m (grafična priloga, list št. 3.3).
14. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava se zgradi pred vstopom na območje mejnega prehoda v dolžini 12 m (grafična priloga, list št. 3.3).
15. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Ob celotni trasi avtoceste je načrtovana dvojna alkaten cev premera 50 mm. Kabelska trasa poteka desno od avtoceste v vozišču poti do km 13+783, kjer prehaja v zračni vod do navezave na hrvaško stran.
(2) Prestavi se obstoječi TK med km 13+503 in km 13+566 avtoceste v dolžini 68 m (grafična priloga, list št. 3.3).
16. člen
(klic v sili)
(1) Odsek avtoceste se funkcionalno naveže na območje mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje in v nadaljevanju na bodoči avtocestni odsek Draženci–Gruškovje.
(2) Ob celotni trasi avtoceste je projektirana kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški in ostalo opremo, potrebno za postavitev sistema klica v sili.
Kabelska trasa poteka po desni strani avtoceste v robu čakalnega pasu (grafična priloga, list št. 3.3).
17. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Meteorna voda s cestnih površin avtoceste in vkopa se odvodnjava preko vodotesne kanalizacije, ki vodi do objekta za prečiščevanje preko lovilca olj.
(2) Odvodnjavanje z odprtimi jarki je predvideno na deviaciji glavne ceste; javne poti se odvodnjavajo neposredno v teren.
(3) Pod deviacijo glavne ceste se izvede cevni prepust prereza Ø 80.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
18. člen
(tla)
(1) Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Posegi v času gradnje se izvedejo tako, da bo prizadeta čim manjša površina tal.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter samo material, za katerega obstajajo dokazila o njegovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenega materiala je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijskoobdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 21. člena te uredbe. Za preprečitev nezgod na tehnoloških površinah je treba predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materiala, ki vsebujejo škodljive snovi.
(3) Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in z manj kvalitetnim materialom. Deponije se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost skladno z občinskimi prostorskimi akti. Z viškom izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati obstoječega vodotoka.
19. člen
(ureditve na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč)
Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska in gozdna zemljišča ves čas gradnje in po izgradnji.
20. člen
(vodne ureditve)
Potok Maceljčica se med km 13+750 in km 13+880 kanalizira s ploščatim prepustom dimenzij 2,0 m × 5,0 m v dolžini 147 m, ki poteka v cestnem telesu avtoceste. Nanj se v km 13+786 avtoceste naveže potok iz Cimparske grabe s cevnim prepustom premera Ø 120.
21. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Zaradi izvedbe ureditev, predvidenih s to uredbo, se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Zato mora investitor zagotoviti potrebne ureditve vodotokov, ki jih avtocesta in druge ureditve zadevajo. Naravne struge obstoječih vodotokov se kar najbolj ohranijo.
(2) Na celotnem odseku avtoceste se odvodnjavanje cestnega telesa uredi tako, da se v struge naravnih vodotokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi sodijo med nevarne in škodljive snovi, in skladno s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(3) Odvodnjavanje vod s cestnih površin se uredi tako, da se prepreči onesnaženje tal, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode.
(4) Pri odvajanju in čiščenju padavinskih odpadnih voda s cestišč je treba upoštevati uredbo, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in uredbo, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Pri posegu na vodno ali priobalno zemljišče je investitor dolžan skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti skladno z zakonom, ki ureja temeljna načela stvarnega prava.
(6) Izvajalec in vzdrževalec prometnice morata imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij onesnaževal (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste.
(7) Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(8) Z gradbeno-tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem onesnaževal s cestišča. Za obdobje gradnje je treba izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Odvodnjavanje cestnega telesa se izvede skladno s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
22. člen
(območja ohranjanja narave)
(1) Na vplivnem območju lokacijskega načrta ni evidentiranih naravnih vrednot.
(2) Investitor obvesti regionalni zavod, pristojen za varstvo narave, o začetku obsežnejših zemeljskih del, ter zagotovi geološki nadzor pri gradnji na tem območju.
23. člen
(varovanje flore in favne in biotopov ter gozdnih zemljišč)
(1) Vodni in obvodni prostor: med gradnjo se je treba čim bolj izogibati vsem začasnim posegom v vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija.
(2) Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse vodotoke je treba med gradnjo varovati.
(3) Kjer se ureditve, predvidene s to uredbo, približajo vodnim površinam, se vsa dela izvedejo tako, da ne ogrožajo vegetacije, ribjih vrst in drugih organizmov ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. 14 dni pred začetkom gradnje je treba obvestiti pristojno ribiško družino o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v vodotoke in z njimi opredeliti ukrepe za zavarovanje vodnih organizmov. Ribe morajo imeti naravne prehode in drstišča. Po potrebi se izvede intervencijski izlov rib in njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka. Glede na ugotovitve ihtiološke raziskave se lahko gradbena dela na potoku izvajajo od začetka julija tekočega leta do konca aprila naslednjega leta. Gradbena dela ne smejo potekati v času drstenja. Poseg v vode naj bo prostorsko in časovno omejen in z minimalnim vnosom snovi v vodo (material, ki vsebuje nevarne snovi, ni dovoljen) ob tem, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti.
(4) Gozdni prostor: Odstrani se le drevje do roba obcestnega prostora. Sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke se v globini ene do dveh drevesnih višin začnejo sanirati že v času gradnje in zasadijo z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziroma zastopanost vseh slojev gozda. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času. Na območju gozdov se gradbišče omeji na širino avtocestnega telesa; gradbiščne poti naj ne potekajo izven že utrjenih cest.
(5) Živalim se nenadzorovano prehajanje čez avtocesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2,00 m.
(6) Za prehajanje dvoživk in malih živali se uredijo ploščati prepust, kanalizirani del potoka Maceljčica in njegov levi pritok, skupaj s suhim delom struge.
24. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
(1) V območju lokacijskega načrta ni zavarovanih in varovanih območij in objektov kulturne dediščine.
(2) Investitor ureditev, predvidenih s to uredbo, mora na območju ureditev, predvidenih s to uredbo, zagotoviti izvedbo predhodne arheološke raziskave po metodi Skupine za arheologijo na avtocestah v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SAAS). Prav tako mora zagotoviti izvedbo intenzivnih arheoloških pregledov po metodologiji SAAS povsod, kjer je z ekstenzivnim arheološkim pregledom ugotovljena potreba po naknadnih ukrepih, in zagotoviti izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj potencialno ogroženih odkritih arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območje se pregleda in zemljišče sprosti pred začetkom gradnje. Zagotovi se stalen arheološki nadzor.
(3) O začetku del investitor obvesti regionalni zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, deset dni prej.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na osnovi napovedi prometa za leto 2024 se izvedejo ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom. Vozišče avtoceste se izvede z absorpcijsko obrabno plastjo.
(2) Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na osnovi napovedi prometa za petletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati skladno s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa, in skladno z monitoringom, ki je določen v teh predpisih, pri čemer je investitor dolžan upoštevati predpise, ki urejajo področje prvih meritev in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje.
(3) V vplivnem območju avtoceste ni stanovanjskih objektov, zato monitoring hrupa med gradnjo in obratovanjem ni potreben.
26. člen
(varstvo zraka)
V času gradnje je treba sipki material in nezaščitene površine vlažiti. Preprečevati je treba raznos materiala z gradbišča. Pri prevozu po javnih prometnih površinah je treba sipke tovore prekrivati.
27. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta ne sme poslabšati.
28. člen
(odvzemi in deponije viškov materiala)
(1) Na celotnem odseku je predvideno okvirno 211.200 m3 viškov materiala. Odlaganje 152.500 m3 viškov materiala je predvideno v gramoznici Lancova vas v Občini Videm pri Ptuju.
(2) 58.700 m3 viškov izkopanega materiala se ponovno vgradi v nasipe avtoceste in deviacij.
VII. RUŠITVE IN DRUGE UREDITVE
29. člen
(rušitve in odkupi objektov)
(1) Gradnja avtoceste zahteva rušitev domačije Žetale 106, 2287 Žetale, s stanovanjskim objektom in tremi gospodarskimi objekti na parc. št. *216, *217, *218, in 1616, k.o. Žetale.
(2) Nadomestitev navedenih nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov rešuje z odškodninami ali se poiščejo ustrezne nadomestne nepremičnine skladno z zakonskimi predpisi in s pogoji, opredeljenimi v občinskih prostorskih aktih.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
30. člen
(etape)
(1) Ureditve, ki jih določa državni lokacijski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– trasa avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora ter vodne ureditve,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov,
– deviacija glavne ceste in poti,
– drugi ukrepi in ureditve in
– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov skladno z rezultati monitoringa.
(2) Etape gradnje avtoceste, spremljajočih objektov in ureditev predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
31. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celostni načrt monitoringa v času obratovanja avtoceste za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje Oikos, d.o.o., Domžale, pod št. projekta 451, julija 2005.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (površinske in podzemne vode, živalstvo) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. točke spremljanja stanja se zasnujejo tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede skladno s predpisi ter usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni. Investitor mora omogočiti dostop do podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi.
32. člen
(organizacija gradbišča)
Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje so tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja prometa motornih vozil in pešcev po obstoječem omrežju cest in poti;
– pred začetkom del ustrezna ureditev vseh cest, ki bi jih morebitno uporabljali za obvoz ali prevoz med gradnjo, po končani gradnji pa morebitna sanacija poškodb;
– za ceste, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, se naredi posnetek ničelnega stanja, nato pa se jih ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, v primeru poškodb pa le-te odpravi in vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred začetkom gradnje;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter ostalih objektov, po končani gradnji pa morebitna sanacija poškodb;
– v primeru nezgode zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
33. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in izročiti potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest in poti, vodnih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih skladno s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci tiste infrastrukture, ki ni avtocesta (deviacije glavne in lokalnih cest, komunalnih vodov, vodnih ureditev), dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
34. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
Investitor avtoceste in vseh ostalih ureditev, povezanih z izgradnjo in urejanjem, določenih s to uredbo, je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog izgradnje in obnavljanja avtocest zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.
35. člen
(dodatne obveznosti)
Obveznosti investitorja in izvajalca so tudi:
– zgraditi dostope do zemljišč in objektov, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, so pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank,
– vzdrževati varovalne ograje ter vegetacijo ob avtocesti,
– vzdrževati vse vodne ureditve, zgrajene izključno za potrebe avtoceste,
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
– vzdrževati celoten obcestni prostor in
– izvesti vse potrebne ureditve (nadvoz, deviacije cest, odvodnjavanje, prestavitve komunalne in energetske infrastrukture) v območju mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, ki so potrebne zaradi gradnje avtoceste.
X. ODSTOPANJA
36. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri uresničitvi državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri tem pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Kot dopustna odstopanja se upoštevajo tudi postavitve objektov vključno s potrebno komunalno infrastrukturo, za nadzor prehajanja meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih sodijo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Potek trase avtoceste med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je usklajen in definiran dne 29. 10. 2004 s strani predstavnika Ministrstva za promet Republike Slovenije in Ministrstva mora, turizma, prometa i razvitka Republike Hrvaške na osnovi elaborata "Projektno-tehnični elaborat uskladitve poteka trase odseka avtoceste Ptuj–Gruškovje v sklopu AC Maribor–Zagreb, na območju MMP Gruškovje–Macelj", izdelanega novembra 2004. Gradnja trase avtoceste in vseh ureditev na območju med katastrsko občino Žetale v Republiki Sloveniji in katastrsko občino Jesenje in Džurmanec v Republiki Hrvaški se šteje med dopustna odstopanja.
37. člen
(gradnja enostavnih objektov)
V območju državnega lokacijskega načrta se skladno s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoli postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti in
– pomožni komunalni objekti.
38. člen
(cestninjenje)
Ureditveno območje po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje med dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.
XI. NADZOR
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
40. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Žetale (Uradni list RS, št. 86/04),
– Dolgoročni plan Občine Ptuj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Majšperk, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94 in 20/97) in Srednjeročni družbeni plan Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 2/90, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94 in 20/97),
– Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/93 in 26/94 in Uradni list RS, št. 52/97) za območje Občine Majšperk.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 00719-43/2006/6
Ljubljana, dne 29. junija 2006
EVA 2005-2511-0074
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik