Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2006 z dne 2. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2006 z dne 2. 6. 2006

Kazalo

2415. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti – blokovski kompleks (uradno prečiščeno besedilo), stran 6230.

Na podlagi 12. člena in v povezavi s 17. do vključno 33. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), 22. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, št. 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95-odločba US, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02, 108/03 – odločba US in 72/05) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 18. maja 2006 sprejel
O D L O K
o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti – blokovski kompleks
(uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti – blokovski kompleks – uradno prečiščeno besedilo, ki ga je v juniju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota in v juniju 2005 ZEU – družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a) Tekstualni del:
– izjave o opravljeni notranji kontroli ter o upoštevanju predpisov,
– usmeritve iz planskih aktov Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 oziroma 1986–2000
– obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo načrta
– soglasja, mnenja, smernice pristojnih organov in organizacij
b) Grafični del:
– izrez iz Družbenega plana občine Murska Sobota za
obdobje 1986–1990                                         M 1:5000
– kopija katastrskega načrta                              M 1:1000
– obst. stanje s predvidenimi rušitvami                   M 1:1000
– obstoječe površine v območju obdelave                   M 1:1000
– obstoječa komunalna ureditev                            M 1:1000
– predvidena namenska raba površin                        M 1:1000
– arhitektonsko-zazidalna situacija                        M 1:500
– etažni program kleti                                    M 1:1000
– delitev površin                                         M 1:1000
– osončenost fasad                                        M 1:1000
– prometno-tehnična situacija                              M 1:500
– ogrevanje                                               M 1:1000
– zbirna karta komunalnih naprav                           M 1:500
– idejna višinska regulacija                              M 1:1000
– talna ureditev                                           M 1:500
– požarna varnost                                         M 1:1000
– zaklonišča                                              M 1:1000
– Faznost                                                 M 1:1000
– zakoličbena situacija – 3x                               M 1:500
– gabarit Kocljeve ulice                                   M 1:500
– prerezi – 3 x                                            M 1:200
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje obdelave, za katerega se sprejema zazidalni načrt, obsega zemljišča, ki so na severni strani omejena z južno mejo zemljišča parc. št. 3170 (Ul. Št. Kovača), k.o. Murska Sobota; na vzhodni strani z vzhodno mejo zemljišča parc. št. 1037 (Kocljeva ulica) k.o. Murska Sobota, nakar se meja območja nadaljuje preko zemljišča parc. št. 1345 (Zvezna ulica) po vzhodni meji parc. št. 1347 do Kidričeve ulice, jo prečka in poteka naprej po vzhodnih mejah zemljišč parc. št. 1755, 1756, 1758 in 1757 do severne meje zemljišča parc. št. 3178 (Cankarjeva ulica); na južni strani s severno mejo zemljišča parc. št. 3178 (Cankarjeva ulica), ter na zahodni strani z zahodno mejo zemljišča parc. št. 923/1 k.o. Murska Sobota do Kopitarjeve ulice, severno mejo zemljišča parc. št. 1578 (Kopitarjeva ulica), k.o. Murska Sobota do vzhodne meje zemljišča parc. št. 889 (Prežihova ulica), k.o. Murska Sobota in po njenem vzhodnem robu do južne meje zemljišča parc. št. 3170 (Ul. Št. Kovača), k.o. Murska Sobota.
Obodne ulice, na katere meji območje obdelave, so obdelane v tistih delih, kjer tangirajo ureditve znotraj območja, sicer pa niso predmet obdelave tega zazidalnega načrta in ne predmet tega odloka.
V območje obdelave je vključen tudi vzhodni del Kopitarjeve ulice (parc. št. 3185 k. o. M. Sobota).
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV
4. člen
Znotraj blokovskega kompleksa so predvidene naslednje gradnje in ureditve:
1. Ob Stari in Vrtni ulici je predvidena gradnja dveh stanovanjskih objektov s cca 42 stanovanji. Pritličja so deloma lahko namenjena tihi obrti ali servisom. V kleti enega od objektov je predvidena še gradnja zaklonišča.
2. Ob Kidričevi oziroma Cankarjevi ulici je predvidena gradnja večjega trgovskega objekta z osnovno preskrbo. V sklopu tega objekta je možno urediti še manjše lokale z gostinsko, servisno ali obrtno ponudbo. V sklopu objekta je možna tudi gradnja zaklonišča.
3. Ob Kocljevi ulici so predvideni poslovni in poslovno-stanovanjski objekti. Pritličja 1. etaže so lahko namenjena poslovnim, trgovskim ali gostinskim prostorom. V etažah in mansardah so stanovanja. Na dvoriščni strani je v nivoju pritličja možno urediti nadstrešnico za pokrita parkirišča.
Na parcelah št. 1030, 1031, 1036/1 in 1036/3 vse k.o. M. Sobota je predvidena gradnja garažne hiše s poslovnimi prostori ob Kocljevi ulici. Etažnost garaže je K + P + 3.
4. Južno od obstoječega zaklonišča je predvidena gradnja osrednjega energetskega objekta, oziroma kotlovnice. Z gradnjo se zamakne zasilni izhod iz zaklonišča. Ob zahodni strani zaklonišča je možna gradnja ali postavitev objektov za gostinsko, trgovsko ali servisno dejavnost.
5. Predvidena je prizidava lekarniških prostorov na zahodni strani objekta Dom tehnike, dalje prizidava kotlovnice na severni strani objekta Vrtna 2, 4.
6. V osrednjem delu kompleksa med Staro in Vrtno ulico ter na zahodni strani objektov ob Kocljevi je možna gradnja podzemnih parkirišč.
7. Predvidena je gradnja dveh tripleks garaž in sicer ob že obstoječi garaži ob Stari ulici in nova ob bloku Stara ul. 1.
8. Predvidena je naprava poševnih streh in ureditev mansardnih stanovanj na obstoječih stanovanjskih blokih ob Stari ulici št. 6, 8, 10, 12, 14 ob Cankarjevi ulici št. 48, 50, ob Vrtni 3 in Kidričevi 16, 18. Nad objektom Dom tehnike (Kocljeva 2) je predvidena naprava dvokapne strehe brez dodatnih stanovanj.
9. Nad podzemnimi parkirišči med Staro in Vrtno ulico je predvidena ureditev zelenih površin z otroškimi igrišči in manjšo asfaltno površino (košarko). Na severni strani predvidene trgovine je možno postaviti začasne montažne stojnice za prodajo sadja, zelenjave (tržnica).
10. Ob poslovno-stanovanjskih objektih, kjer so v pritličju gostinski lokali, se v okviru pripadajoče gradbene parcele lahko uredijo sezonski gostinski vrtovi, ob pogoju, da ni oviran promet po javnih površinah. Zagotovljena mora biti širina pločnika za prehod pešcev najmanj 1.5 m.
11. V območju individualne zazidave med Cankarjevo, Kocljevo in Slomškovo ulico, ob Prežihovi ulici in v kompleksu vrtca je možna postavitev enostavnih objektov (bazeni, drvarnice, garaže, lope, rezervoarji, ute in ograje) pod pogoji iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
12. Ob obstoječih in predvidenih objektih je možno postaviti mikrourbano opremo (klopi, senčnice nad parkirišči, obvestilne in reklamne table, obeležja, cvetlična korita) ter izvajati druge manjše ureditve (tlakovanje, hortikulturne ureditve, naprava nizkih zaščitnih ograj in ramp ob pripadajočih gradbenih parcelah). Fiksne ograje niso dovoljene, vsa oprema mora biti oblikovana enotno.
13. V okviru gradbenih parcel k obstoječim in predvidenim objektom je možna ureditev dodatnih parkirnih mest ob pogoju, da se na parceli ohranijo zelenice v velikosti, ki je enaka vsaj tlorisni velikosti pripadajočega objekta.
14. V obstoječih in predvidenih objektih je možno urediti dodatne gostinske in trgovske lokale ob pogoju, da si investitor zagotovi ustrezno število parkirnih mest iz 7. člena tega odloka, kar se uredi s sklenitvijo pogodbe med Mestno občino in investitorjem.
15. Predvidena je dozidava k otroškemu vrtcu na parceli št. 910 k.o. Murska Sobota v okviru območja zazidave, ki je definirano v grafičnih prilogah z možnostjo odstopanja.
5. člen
Na vseh obstoječih objektih so razen ureditve streh in mansardnih stanovanj možne adaptacije in sanacije gradbeno-tehničnega stanja objektov (popravilo fasad, naprava toplotne izolacije, naprava streh v naklonu) ter vzdrževalna dela.
Prav tako je v vseh pritličjih obstoječih stanovanjskih blokov možna sprememba namembnosti prostorov v manjše tihe obrtne in servisne dejavnosti.
6. člen
Na območju individualne stanovanjske gradnje ob Prežihovi ulici je možna gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov ter vzdrževalna dela. Možna je tudi preureditev v manjše lokale, obrtne in servisne delavnice z mirno dejavnostjo.
7. člen
Na območju individualne stanovanjske gradnje med Kidričevo in Cankarjevo ulico je možna gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic, delno v vrstni zazidavi, delno kot samostojnih objektov.
Zaradi ureditve priključka Kocljeve ulice na Cankarjevo se bo moral stanovanjski objekt ob Cankarjevi ulici št. 38 in parc. št. 1759 k.o. Murska Sobota delno ali v celoti porušiti oziroma mu spremeniti namembnost.
8. člen
Na celotnem kompleksu je dopustna gradnja novih ali dopolnilnih komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze.
9. člen
Predvidena je ureditev novih prometnih površin. Možno je razširiti nekatera obstoječa parkirišča, delno se prestavi Stara ulica.
Možna je ureditev novega uvoznega priključka Stare ulice na Ulico Štefana Kovača. Obstoječi priključek se spremeni v enosmernega za izvoz.
Kolikor se priključek ne izvede, se mora sanirati obstoječ (razširitev križišča, povečanje radia, ureditev tretjega pasu na Ul. Štefana Kovača).
Ob Ulici Štefana Kovača je predvidena gradnja obojestranske kolesarske steze. Vzporedno z ulico so predvidena vzdolžna parkirišča. Predviden je preboj Kocljeve ulice do Cankarjeve ulice. Ob Kocljevi ulici je predvidena dvostranska kolesarska steza in vzdolžno parkiranje.
Predviden je nov priključek na Prežihovo ulico za dovoz do parkirišča. Obstoječ priključek na Ulico Štefana Kovača ob blokih št. 19 in 21 se zapre.
Predviden je priključek do zasebnih parcel št. 2167/1, 2167/2 in 2170 in sicer severno od objekta Cankarjeva 50.
Nov priključek je predviden tudi za slepo Kidričevo in sicer za dovoz do dvorišča objektov ob Kocljevi ulici (vzhodno od Kidričeve 16).
Predvidena je nova slepa ulica do predv. individualnih objektov južno od Kidričeve ulice.
Preko blokovskega kompleksa je v smeri V – Z predvidena osrednja pešpot.
Vse nove prometne ureditve (preboj Kocljeve do Cankarjeve ulice, preboj Stare ulice do Ul. Štefana Kovača, novi priključek na Prežihovi ulici) se morajo izvesti na podlagi vsakokratnih strokovnih osnov.
Predvidena je ureditev parkirišč ob Kopitarjevi ulici za dovoz in odvoz otrok iz vrtca ter parkirišča za osebje.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
10. člen
Vsi predvideni objekti, razen ob Kocljevi ulici morajo biti zasnovani kot samostojni stanovanjski objekti.
Ob Kocljevi ulici so objekti zasnovani v nizu, posamezen objekt pa tvori zaključeno celoto z lastnim vhodom in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
V kleteh so posamezni objekti preko parkirišč, zaklonišč ali manipulativnih prostorov lahko povezani med seboj.
Med obstoječimi objekti ob Kocljevi ulici in predvidenim poslovno – stanovanjskim objektom na severni strani ter garažno hišo na južni strani je treba urediti pasažo za prehod na dvorišče, ob garažni hiši tudi za dovoz osebnih in dostavnih vozil.
11. člen
K stanovanjskim blokom in poslovno-stanovanjskim objektom se določijo skupne ali samostojne gradbene parcele na podlagi obstoječega stanja. Delitev parcel je razvidna iz kartografskih prilog.
Vsak objekt z javno funkcijo ali dejavnostjo, ki je vezana na stranke ter stanovanjski bloki in individualne stanovanjske hiše morajo imeti pripadajoča parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi rabe objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Dejavnost                        |Število parkirnih mest (PM) na enoto      |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Stanovanjski objekti             |1 PM1 PM za stanovanje                    |
|– enodružinske hiše              |                                          |
|– večstanovanjski objekti        |                                          |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Poslovni prostori (pisarne)      |1 PM na 30 m2 neto površine               |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Prodajni prostori                |1 PM na 30 m2 koristne površine           |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Nakupovalni center               |1 PM na 15 m2 koristne površine           |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Gostinski objekti                |1 PM na 10 sedežev                        |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Gostišča s prenočišči            |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže         |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Prireditveni prostori            |1 PM na 5 sedežev                         |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Vrtec                            |1 PM na 2 zaposlena                       |
+---------------------------------+------------------------------------------+
|Obrtne delavnice, servisi        |1 PM na 50 m2 netto površine in 1 PM na 2 |
|                                 |zaposlena                                 |
+---------------------------------+------------------------------------------+
12. člen
Odstopanja v legi predvidenih objektov niso dopustna. Odstopanja v velikosti posameznih objektov so dopustna v mejah, ki jih dopuščajo odmiki med objekti, definirani v grafičnih prilogah.
13. člen
Vsi objekti se navezujejo na obstoječe prometne površine – na obodne ulice in ulice v kompleksu.
Vhodi v osrednje podzemno parkirišče so preko dovoznih ramp možni z Mojstrske ali Kidričeve ulice.
Znotraj kompleksa je dovoljen le interni in intervencijski promet. Hitrost znotraj kompleksa je omejena na 40 km/h.
Stanovalci v objektih na zaključenih gradbenih parcelah, ki nimajo direktnega dostopa z javne prometne površine, si morajo pridobiti pravico dovoza preko sosednjih gradbenih parcel. Služnost po sosednjih gradbenih parcelah se vpiše v zemljiško knjigo.
14. člen
K objektom, za katere v okviru gradbene parcele ni možno zagotoviti ustreznega števila parkirnih mest, se omogoči parkiranje na skupnih površinah, kar se definira s pogodbo med stanovalci in Mestno občino.
15. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na mestno kanalizacijo in vodovod. Priključitev se lahko izvede le pod pogoji upravljalca. Trase predvidenih komunalnih vodov morajo potekati ob prometnih površinah in ne smejo ovirati talnih ureditev in zasaditve.
Vsi električni in telefonski priključki morajo potekati v zemlji.
Eventuelna gradnja kotlovnice in drugih objektov glede na sistem ogrevanja bo rešena v posebnih strokovnih podlagah (lokacijski dokumentaciji) na podlagi idejnih projektov.
Na celotnem območju mora biti ob prometnih poteh (dovoznih cestah, parkiriščih in peš poteh) urejena zunanja razsvetljava.
Pri trasiranju dopolnilnih komunalnih vodov je treba upoštevati ustrezne, s področno zakonodajo predpisane odmike med obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi.
Zbiranje komunalnih in drugih nenevarnih odpadkov mora biti urejeno v vsakem objektu. Odvoz vrši pooblaščena organizacija. V območju ni dejavnosti, ki bi proizvajala nevarne odpadke.
15.a člen
Elektrika
Pri izdelavi projektne dokumentacije za predvidene objekte in pri gradnji objektov je treba upoštevati Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02 in 21/03).
Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo kablov pri OE Elektro M. Sobota. Prav tako je treba naročiti odstranitev obstoječih priključkov v primeru rušitve objekta. Na mestih križanj in približevanj k elektroenergetskim vodom in napravam bo gradbena dela treba prilagoditi pogojem iz področne zakonodaje.
Napajanje novih objektov bo izvedeno iz štirih transformatorskih postaj: TP 20/0.4 kV Dom tehnike, TP 20/0.4 kV Študijska knjižnica, TP 20/0.4 kV Obrtnik in TP 20/0.4 kV Gasilski dom. Transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Dom tehnike se zaradi gradnje podzemnih parkirišč prestavi na del parcele 1015/2. V vseh transformatorskih postajah se po potrebi zamenjajo transformatorji glede na povečano potrebo po moči.
Za vso elektroenergetsko infrastrukturo je treba pridobiti ustrezno upravno in tehnično dokumentacijo ter overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, po katerih bodo potekali novi ali prestavljeni vodi ali naprave.
Za priključitev na posamezne objekte si morajo investitorji pred izdajo soglasij k projektnim rešitvam in izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasja za priključitev.
15.b člen
Telekomunikacijske – tk naprave
Pri vseh predvidenih posegih je treba upoštevati trase obstoječega tk omrežja. V primeru prestavitve je treba obvestiti upravljavca ter obvestiti upravljavca ter omogočiti strokovni nadzor.
Pred izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je v primeru prestavitve obstoječega tk omrežja ali izvedbe tk priključka treba pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje upravljavca tk omrežja.
15.c člen
Kanalizacija
Meteorne vode s streh se lahko speljejo v ponikovalnice ob objektu, z utrjenih površin pa preko lovilcev olj v meteorno ali mešano kanalizacijo in speljane na čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno v nepropustni izvedbi.
Kanalizacijski priključki se izvedejo na glavne kanalizacijske vode. Iz kletnih prostorov se odvaja kanalizacija s prečrpavanjem. Po izvedbi kanalizacijskih priključkov in novega razvoda je treba izvesti posnetek in ga vnesti v kataster komunalnih naprav. Kanalizacijski priključek izvede upravljavec kanalizacije, stroški bremenijo investitorja. Pri izdelavi projektne dokumentacije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je treba upoštevati Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04).
15.d člen
Vodovod
V vodovodnem omrežju upravljavec zagotovi minimalni obratovalni tlak 1,0 bar. Na izvedbo hidrantnega omrežja se lahko navežejo nadzemni (NH DN 80 ali NH DN 100) podzemni (PH DN 80) in notranji (DN 50) hidranti. Vodovodna instalacija v objektih z več porabniki mora imeti glavni vodomer, ki mora biti nameščen v omaricah v skupnih prostorih. Vodovodne priključke lahko izvede upravljavec vodovoda. Stroški bremenijo investitorja. Vse izvedene priključke in hidrantno omrežje je treba posneti in vnesti v kataster komunalnih naprav.
15.e člen
Ogrevanje
Proizvodnja toplote poteka v centralni kotlovnici na lokaciji geotermalne vrtine SOB-1. Distribucija toplote naj poteka po jeklenih predizoliranih ceveh položenih direktno v zemljo. Cevi naj bodo opremljene s sistemom za detekcijo vlage. Odjemanje toplote se naj izvaja preko indirektnih kompaktnih toplotnih postaj z ločenim prenosnikom za primarni in sekundarni del. Notranja instalacija naj omogoči interno regulacijo in indikacijo porabe za vsako etažno enoto v večstanovanjski stavbi.
16. člen
Celotno območje mora biti ozelenjeno v skladu z grafičnimi podlogami iz 2. člena tega odloka.
Parkirne in prometne površine ter ostale utrjene površine, ki ne bodo urejene kot zelenice, morajo biti urejene proti prašno (asfaltirane, tlakovane).
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
17. člen
Vsi predvideni objekti in zunanje ureditve morajo biti vzporedni (pravokotni) na stanovanjske bloke ob Stari, Vrtni oziroma Kocljevi ulici.
Velikost posameznih objektov in odmiki med njimi so definirani v grafičnih prilogah, kjer so označena tudi maksimalna možna odstopanja v tlorisnih velikostih.
Poslovno-stanovanjski objekti ob Kocljevi ulici morajo biti na vzhodni strani (ob Kocljevi ulici) v pritličnem delu grajeni v liniji. Odstopanja v velikostih teh objektov so možna le v smeri proti zahodu. Poslovno nadstropje lahko izstopa iz ulične linije.
Predvidena garaža ob Stari ulici mora biti enaka kot že obstoječa.
18. člen
Vsi objekti morajo imeti dvokapne ali več kapne strehe v naklonu. Etažnost predvidenih in obstoječih objektov je podana v grafičnem delu. Etažna višina pritličja in 1. nadstropja objektov ob Kocljevi in trgovskega objekta ob Cankarjevi je lahko višja od višine stanovanjskih etaž, vendar skupna višina obeh poslovnih etaž ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž.
Odstopanja v etažnosti objektov so dopustna le pri objektih ob Kocljevi ulici, kjer je predvidene objekte možno zvišati ali znižati za pol etaže (iz mansarde cela etaža).
Odstopanja v obliki streh so možna pri garažni hiši, pri trgovskem objektu med Staro in Mojstrsko ulico in pri kotlovnici ob Mojstrski ulici in pri poslovno-stanovanjskih objektih med Slomškovo in Cankarjevo ulico.
19. člen
Vhodi v stanovanjske prostore morajo biti ločeni od vhodov v lokale pri vseh predvidenih in obstoječih objektih. Pri obstoječih objektih, katerim se v pritličju ali kleti spreminja namembnost, vhodi v lokale ne smejo biti iz skupnih stanovanjskih prostorov.
20. člen
Zunanja obdelava objektov mora upoštevati obdelavo že obstoječih objektov v kompleksu. Možno je uporabiti vse razpoložljive materiale. Pri stanovanjskih objektih morajo biti celotne fasade obdelane čimbolj enotno.
VI. DRUGI POGOJI, KI JIH JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI REALIZACIJI ZAZIDALNEGA NAČRTA
21. člen
Pri ureditvah in posegih na objektih in pripadajočih parcelah Valijeve vile (Ul. Št. Kovača 19a) in stanovanjskih blokih ob Ulici Št. Kovača 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19 in 21 je treba pridobiti kulturno-varstveno soglasje od pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Slomškov trg 6, Maribor.
22. člen
Ob parcelnih mejah individualnih stanovanjskih hiš je dopustna postavitev ograj. Ob ulici morajo biti vse ograje obdelane na enak način in enako višino (1,20 m).
23. člen
Vse zunanje ureditve ter vhodi v podzemne in nadzemne objekte morajo omogočati dostop tudi invalidnim osebam.
23.a člen
Ob vseh predvidenih objektih mora biti zagotovljena dostopna površina za gasilce ter urejena zunanja hidrantna mreža. Za posamezne predvidene objekte je treba v sklopu projektne dokumentacije po potrebi (glede na dejavnost in kapaciteto v objektu) izdelati oceno požarne ogroženosti.
23.b člen
Nadaljnji postopki odmeritev gradbenih parcel in javnih površin ter vknjižbe v zemljiško knjigo se lahko izvajajo ločeno za vsak objekt posebej oziroma za skupino objektov v skladu z zakonodajo.
Dopustna so manjša odstopanja od predvidenih gradbenih parcel določenih v tem zazidalnem načrtu. Kolikor se z dokumentacijo za posamezni obstoječi objekt izkaže, da gradbena parcela določena v tem prostorskem aktu ni povsem ustrezna, se le ta določi v nadaljnjih postopkih v skladu z zakonodajo.
VII. ETAPNOST IZVAJANJA
24. člen
Vse predvidene ureditve oziroma gradnje je možno izvesti na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Ker vsa zemljišča v območju obdelave še niso pripravljena, priprava pa časovno ni definirana, tudi etape izvajanja zazidalnega načrta časovno niso opredeljene.
Do izvedbe zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Gradnja priključka na Štefana Kovača ulico, prestavitev Stare in gradnja podzemnih parkirišč niso pogoj za ostale ureditve v kompleksu.
Gradnja posameznih objektov in ostale ureditve se bodo izvajale v skladu s programom opremljanja zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV ZAZIDALNEGA NAČRTA
25. člen
Pred gradnjo objektov in talnih ureditev je potrebno z obstoječih zelenic in vrtov odstraniti plodno zemljo, jo začasno deponirati in uporabiti pri ureditvi zelenic.
26. člen
Pri organizaciji gradbišč za posamezne objekte je potrebno upoštevati obstoječe stanovalce v smislu preprečevanja nepotrebnih transportnih poti in zmanjševanja prekomernega hrupa.
26.a člen
Investitor oziroma izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri gradnji. Kolikor bo v času gradnje prišlo do onesnaženja prometnih površin, jih je treba redno čistiti že med delom posebno pa tudi po končanju del.
Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves material oddaljen od ceste vsaj 3,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na cesti.
V primeru oviranja prometa na cesti zaradi tehnologije izvajanja del si mora investitor v smislu 65. člena Zakona o javnih cestah pridobiti odločbo za polovično ali delno zaporo ceste od upravljavca. Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestnoprometno signalizacijo.
Izvajalec del je dolžan vršiti stalno kontrolo nad postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del.
Začetek in zaključek del je potrebno prijaviti upravljavcu ceste.
Investitor je materialno in kazensko odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del.
Gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenega vzdrževalca ceste.
Za vso morebitno povzročeno škodo na napravah ali instalacijah vgrajenih v cestni svet oziroma varovalni pas ceste, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljaviti odškodnine.
26.b člen
Na območju ureditve zazidalnega načrta obstoji predkupna pravica Mestne občine Murska Sobota v skladu z določili odloka o predkupni pravici Mestne občine Murska Sobota na nepremičninah (Uradni list RS, št. 45/03).
IX. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Zazidalni načrt je na vpogled vsem občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
28. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja – enota v Murski Soboti.
29. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 19. člen Odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota (Uradni objave, št. 12/77) ter 26. člen istega odloka v območju severno od severne meje zemljišča parc. št. 3178 (Cankarjeva ulica, k.o. Murska Sobota).
Odlok o spremembi zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti – blokovski kompleks (Uradni list RS, št. 94/05) vsebuje naslednje končne določbe:
S sprejemom tega odloka preneha veljati:
1. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu: blokovski kompleks) – Uradne objave št. 25/89 v tistih delih, ki se spreminjajo s tem odlokom in
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico (blokovski kompleks) – Uradni list RS, št. 81/02, v celoti.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35005-0004/2004
Murska Sobota, dne 18. maja 2006
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Štihec l.r.