Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2006 z dne 2. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2006 z dne 2. 6. 2006

Kazalo

2400. Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda in grezničnih muljev na območju Občine Križevci, stran 6213.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, UPB-1), 15. in 121. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) ter 26. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda (Uradni list RS, št. 66/00) je Občinski svet Občine Križevci na 28. seji dne 17. 5. 2006 sprejel
P R A V I L N I K
o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda in grezničnih muljev na območju Občine Križevci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S Pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in čiščenje odpadnih voda in grezničnih muljev na območju Občine Križevci (v nadaljnjem besedilu: Pravilnikom) se podrobneje urejajo osnove, normativi in postopki pri obračunavanju stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in grezničnih muljev na območju Občine Križevci, in sicer na področjih, kjer je kanalizacijsko omrežje zgrajeno, je v gradnji ali pa je njegova gradnja predvidena.
2. člen
Pojmi po tem Pravilniku imajo naslednji pomen:
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi neposredno ali po kanalizaciji odvaja v vode. Lahko je komunalna odpadna voda, tehnološka odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, ki je po sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, katere letna količina ne presega 4.000 m3, ter se odvaja iz vira onesnaževanja, katerega obremenjevanje okolja ne presega 50 PE, in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, letna količina ni presežena.
3. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode.
4. Tehnološka odpadna voda je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti vsebuje naslednje snovi:
– snovi, ki se oksidirajo kot kemijska potreba po kisiku (v nadaljevanju: KPK),
– fosfor,
– dušik,
– organske halogenske spojine, kot adsorbirani organsko vezani halogeni,
– živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg,
– kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd,
– šestvalentni krom in njegove spojine, izražene kot Cr (VI),
– nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni,
– svinec in njegove spojine, izražene kot Pb,
– baker in njegove spojine, izražene kot Cu,
– strupene snovi za vodne bolhe.
Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Tehnološka odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za obdelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov.
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
6. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
7. Mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo, z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE, ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
8. Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za tehnološko odpadno vodo enega ali več virov onesnaževanja, v katerih se izvaja ista ali več različnih dejavnosti. Če se tehnološka odpadna voda odvaja v kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju tehnološke odpadne vode.
9. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja presega 40%, merjeno s KPK.
10. Vir onesnaževanja je objekt ali naprava, kjer nastaja in se odvaja odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode in ima enega ali več iztokov za odvajanje odpadnih vod.
Vir onesnaževanja je tudi več objektov ali naprav skupaj, če:
– se v njih izvaja ista dejavnost in imajo skupen iztok za odvajanje odpadnih vod v kanalizacijo ali neposredno v vode, ali
– se v njih izvajajo različne dejavnosti, vendar imajo isto industrijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, iz katere se odvaja očiščena odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode.
11. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode brez iztoka, iz katerega se odvaža komunalna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
12. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752 – 1: 1995, ter odvede v kanalizacijo ali ponikovalnico. V pretočni greznici ostane greznična gošča.
13. Greznična gošča je v zaprtem pretočnem usedalniku – greznici usedeno blato, ki je v neposrednem stiku z odpadno vodo, ki se pretaka skozi usedalnik in pri katerem so organske snovi delno anaerobno razgrajene.
14. Enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota onesnaženja, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero takse za obremenjevanje vode, (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve EO).
15. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. 1. PE je enak 60 g BPK(5)/dan.
16. Zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mora izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode, skladno z zakonom.
17. Obratovalni monitoring odpadnih vod je skladno s predpisom o obratovalnem monitoringu vzorčenje odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave.
18. Odločba o ceni čiščenja tehnoloških odpadnih voda je dokument, s katerim se zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto predpiše cena čiščenja tehnoloških odpadnih voda na podlagi obratovalnega monitoringa.
19. Neposredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod v površinske vode ali odvajanje v podzemne vode brez precejanja skozi neomočene sedimente ali kamnine, ki so pod površjem tal.
20. Posredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih vod na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode.
21. Odvajanje snovi v vode (v nadaljnem besedilu: emisija snovi) je odvajanje katerekoli od snovi iz seznama 1 in seznama 2 priloge 1, ki je sestavni del tega Pravilnika, v vode ali v javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode, in se izraža s parametri onesnaženosti odpadne vode, količino snovi v odpadni vodi, emisijskim faktorjem obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode in učinkom čiščenja odpadne vode.
22. Parameter onesnaženosti odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: parameter odpadne vode) je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode.
23. Količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnem besedilu: količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih vod izpuščenih snovi v določenem obdobju.
24. Emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode (v nadaljnem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine.
25. Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene pri obdelavi odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi. Učinek čiščenja se izraža v odstotkih.
26. Nevarne snovi v odpadni vodi (v nadaljnem besedilu: nevarne snovi) so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje strupenosti, obstojnosti, težke razgradljivosti in sposobnosti, da se kopičijo v okolju, določene v seznamu 1 in seznamu 2 v prilogi 1 ter prilogi 3 tega Pravilnika za nevarne snovi.
27. Razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst odpadnih vod ali združevanje odpadnih vod z drugimi vodami pred iztokom, z namenom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi ali emisijskega deleža oddane toplote v odpadnih vodah.
28. Odtok je vodni objekt v skladu s predpisom na področju urejanja voda, ki ureja infrastrukturne vodne objekte. Je del naprave, preko katere se odvaja odpadne vode v vode.
29. Emisija toplote v vode (v nadaljnem besedilu: emisija toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz posamezne naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski delež oddane toplote.
30. Emisijski delež oddane toplote je razmerje med močjo toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja naprava neposredno v tekoče celinske vode in toplotno močjo, ki je potrebna, da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode popolnoma premešana z odpadno vodo, segrela za 3 K nad svojo naravno temperaturo, če gre za vodno telo, v katerem so ciprinidi, in za 1,5 K, če gre za vodno telo, v katerem so salmonidi.
31. Mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost, priloga 2) je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri emisiji snovi ali toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode, in se izraža kot:
– mejna vrednost parametra odpadne vode,
– mejna vrednost letne količine nevarnih snovi,
– mejni emisijski faktor,
– mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode,
– mejni emisijski delež oddane toplote.
32. Prve meritve so meritve emisije snovi ali emisije toplote, ki se izvedejo po prvem zagonu naprave ali po večji spremembi v obratovanju naprave.
33. Občasne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem naprave v predpisanih časovnih presledkih.
34. Trajne meritve so meritve emisije snovi in emisije toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo ali obratovanjem naprave ves čas brez prekinitve.
35. Naprava je posamezni stroj oziroma celota funkcionalno povezanih strojev ali orodij v sklenjenem tehnološkem procesu in je osnovna proizvodna enota.
36. Objekt je gradbeni objekt, določen s predpisi o graditvi.
3. člen
Pravilnik velja za vse pravne in fizične osebe, ki so v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda (Uradni list RS, št. 66/00), (v nadaljnjem besedilu: Odlokom) opredeljeni kot uporabniki kanalizacijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) za lastnike greznic, katere so v skladu z Odlokom dolžni vzdrževati njihovi lastniki ter za vse druge pravne in fizične osebe, ki na kakršenkoli način odvajajo odpadne vode v naravo.
4. člen
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadnih voda ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja odpadnih voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma od roka, ki je v skladu z 12. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda določen, da se uporabnik, ki ima to možnost priključi na javno kanalizacijo.
Uporabniki so dolžni kriti stroške čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve na Skupno čistilno napravo.
5. člen
Elementi obračuna, za katere se določajo tarifne postavke, so:
– Obračunavanje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
– Obračunavanje odvajanja in čiščenja tehnološke odpadne vode,
– Obračunavanje čiščenja odpadnih vod iz greznic
II. MERITVE KOLIČIN ONESNAŽENJA ODPADNIH
VODA
6. člen
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje po kubičnih metrih porabljene pitne oziroma zajete vode.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode.
Kjer se poraba vode ne ugotavlja z merjenjem, se zaračuna povprečna letna količina porabljene vode, ki znaša 50 m3 na prebivalca.
7. člen
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov.
8. člen
Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja, čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod pogojem, da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom.
9. člen
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), oziroma v skladu z Uredbami za posamezne vrste virov onesnaževanja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
10. člen
Meritev obratovalnega monitoringa in meritve določene v soglasju, ki so osnova za izračun odvajanja in čiščenja odplak izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje ali upravljavec, ki določita način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
Upravljavec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode v javno kanalizacijo ustrezna.
III. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
11. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda (nepretočne greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda.
Dovoli se izgradnja izključno nepretočnih vodotesnih greznic na praznjenje.
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.
12. člen
Uporabniki morajo izvajati redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak.
Upravljavec je dolžan zagotoviti:
a) prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
c) redno praznjenje nepretočnih greznic (potrebno izvajati najmanj enkrat na leto),
d) predelavo grezničnih odplak na Skupni čistilni napravi Ljutomer,
e) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
Praznjenje greznic izvaja upravljavec ali drugi izvajalec po programu praznjenja greznic, pod kontrolo upravljavca javne kanalizacije.
Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pa se izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odplak.
Strošek prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.
13. člen
Obračun čiščenja odpadnih voda iz greznic se vrši na osnovi izmerjene količine (v m3) in v odvisnosti od tipa greznic, ki so lahko nepretočne ali pretočne.
Cena čiščenja grezničnih gošč iz:
a) nepretočnih greznic,
b) obstoječih pretočnih greznic v prehodnem obdobju, na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, ki še ni zaključena s čistilno napravo,
je enaka trikratni ceni čiščenja komunalnih odpadnih voda, v kolikor se izvaja redno praznjenje greznic.
Obračun čiščenja grezničnih gošč iz pretočnih greznic in neredno praznjenih nepretočnih ali pretočnih greznic se vrši na osnovi razmerja koncentracije KPK v grezničnih goščah in koncentracije KPK v komunalnih odpadnih vodah.
Cena čiščenja kubičnega metra grezničnih gošč je določena z enačbo:
CČ(GG) = K x CČ(KOV)
 
Kjer je:
K... razmerje med koncentracijo KPK v grezničnih goščah in komunalni odpadni
     vodi
 
CČ(KOV) ... cena čiščenja komunalne odpadne vode, v SIT/m3
K = 23 (kg O(2)/m3)/0,9 (kg O(2)/m3)
 
Kjer je:
23 kg O(2)/m3... povprečna koncentracija KPK grezničnih gošč
0,9 kg O(2)/m3... koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo
14. člen
Odpadno vodo in gošco iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode. Vnos blata ali komposta z omejeno uporabo na kmetijske površine je dopusten le po predhodni pridobitvi ustreznih dovoljenj. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski določbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.
IV. OBRAČUNAVANJE STORITVE ODVAJANJA ODPADNIH VODA NA OBMOČJU JAVNE
KANALIZACIJE
15. člen
Višina odvajanja se določi na osnovi ugotovljene količine odpadne vode na način, opisan v 6. členu tega pravilnika ter cene za enoto. Obračunava se v SIT/m3.
Cena odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode se določi skladno z veljavno zakonodajo, sprejme pa jo Občinski svet Občine Križevci.
16. člen
Sredstva zbrana z obračunom odvedene količine vode, so prihodek upravljavca in pokrivajo obratovalne in vzdrževalne stroške javnega kanalizacijskega sistema v višini lastne cene, v višini upravičene cene pa so namenjene izključno za realizacijo razvojnih programov s področja odvajanja komunalnih odpadnih voda sprejetih na občinskem svetu.
V. OBRAČUNAVANJE STORITEV ČIŠČENJA ODPADNIH VOD
17. člen
Cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadne vode na način opisan v 6. členu tega Pravilnika, koeficienta onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode.
18. člen
Čiščenje komunalne odpadne vode
SČ(KOV) = CČ(KOV) x V(KOV) x F
 
SČ(KOV)... strošek čiščenja komunalne odpadne vode v določenem časovnem
           obdobju (SIT/mesec)
CČ(KOV) ... cena čiščenja komunalne odpadne vode, (SIT/m3)
V... volumen (količina) komunalne odpadne vode v določenem časovnem obdobju
     (m3/mesec)
F... koeficient obremenitve odpadne vode (F=1,00 za komunalne odpadne vode)
Cena čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode se določi skladno z veljavno zakonodajo, sprejme in potrdi pa jo Občinski svet Občine Križevci.
19. člen
Čiščenje tehnološke odpadne vode
Izračun cene čiščenja tehnoloških ter ostalih nekomunalnih odpadnih voda zajema stroške čiščenja glede na količino in obremenjenost (onesnaženost) odpadnih voda, zajeto v koeficientu obremenitve F.
SČ(TOV) = CČ(KOV) x V(TOV) x F
 
SČ(TOV)... strošek čiščenja tehnološke odpadne vode v določenem časovnem
           obdobju (SIT/mesec)
CČ(KOV)... cena čiščenja komunalne odpadne vode (SIT/m3)
V(TOV) ... volumen (količina) tehnološke odpadne vode v določenem časovnem
           obdobju (m3/mesec)
F... koeficient obremenitve odpadne vode
Cena čiščenja tehnoloških odpadnih voda je lahko samo enaka ali višja od cene čiščenja odpadnih voda tarifne skupine, ki velja za gospodarstvo, obrt in podjetništvo.
Koeficient obremenitve F tehnološke odpadne vode, predstavlja vsoto:
– koeficienta komunalnega onesnaženja (f(1)) in
– koeficienta dodatnega onesnaženja (f(2)).
F = f(1) + f(2)
a) f(1) – koeficient komunalnega onesnaženja odpadne vode je določen z vsebnostjo kemijskega onesnaženja, celotnega dušika (N(cel)/l) in fosforja (P(cel)/l).
Koeficient komunalnega onesnaženja f(1) se izračuna s pomočjo naslednje enačbe:
KPK … kemijska potreba po kisiku (mg/l)
N(cel) … celotni dušik, celotni dušik je vsota dušika po Kjeldahlu (N(organski) + N-NH(4)), nitratnega dušika (N-NO(3)) in nitritnega dušika (N-NO(2)) (mgN(cel)/l)
P(cel) … celotni fosfor (mgP(cel)/l)
Za KPK, N(cel) in P(cel) se upošteva 85-i percentil vrednosti iz obratovalnega monitoringa odpadnih vod.
V primeru, da je katerikoli kvocient (KPK/600, N(cel)/60, P(cel)/10) manjši od 1, se vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost 1,00.
b) f(2) – koeficient presežnega onesnaženja, in sicer parametrov, ki presegajo mejne vrednosti za iztok v kanalizacijo iz predpisa za odpadne vode, ki veljajo za obravnavan vir odpadnih voda.
Osnova za izračun koeficienta dodatne onesnaženosti je koncentracija tiste nečistoče, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost:
C(i) … 85 – centilna vrednost i-tega parametra, ki presega mejno vrednost,
C(MVi) … mejna vrednost i-tega parametra,
Z … število parametrov “j”, katerih vrednost presega mejno vrednost.
Parametri »i« so vsi tisti parametri odpadnih voda, ki so izraženi s koncentracijo (mg/l, ml/l, itd.), parametri »j« pa so vsi ostali parametri odpadnih voda (pH, temperatura, biološka razgradljivost, obarvanost, itd.).
S koeficientom presežnega onesnaženja se sankcionira preseganje mejnih vrednosti določenih s temi splošnimi pogoji in se ga pri izračunu upošteva tistemu uporabniku, čigar parametri vrednosti onesnaženja presegajo mejne.
20. člen
Izvajalec javne službe, na podlagi prejetega obratovalnega monitoringa, izda zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto do 30.4. odločbo, v kateri je določena cena čiščenja tehnoloških odpadnih vod za obdobje od 1. 5. tekočega leta do 30. 4. naslednjega leta.
Obračun čiščenja se vrši mesečno, po ceni čiščenja za m3 tehnološke odpadne vode, izračunani v letni odločbi za posameznega zavezanca za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ter mesečni količini porabljenih m3 vode.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
V primeru, da izvajalec javne službe na osnovi obratovalnega monitoringa ugotovi, da so v odpadnih vodah posameznega zavezanca prisotne snovi v koncentraciji, ki presegajo meje dopustne koncentracije za izpust v kanalizacijo po veljavni zakonodaji, o tem obvesti pristojne inšpekcijske službe.
22. člen
Če zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod do 15. 4. v tekočem letu izvajalcu javne službe ne preda obratovalnega monitoringa, ima ta pravico, da ga pridobi od pristojnega ministrstva.
Za čas pridobivanja obratovalnega monitoringa pa se izda začasna odločba na osnovi podatkov iz preteklega obdobja.
23. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-06-01
Križevci, dne 17. maja 2006
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l.r.