Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2006 z dne 12. 5. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2006 z dne 12. 5. 2006

Kazalo

2103. Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo, stran 5309.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t. i. tretje razvojne osi.
V Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je predlagana nova prometna povezava, opredeljena kot del tretje razvojne osi, ki se iz smeri avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja pri Celju navezuje na avtocesto A1 in se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se naveže na avtocesto Zagreb–Reka. Z razvojno osjo se povezujejo regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem ter se omogoča navezovanje obstoječega tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne evropske prometne in razvojne osi.
Tretja os je bila najprej določena v slovenskem Regionalnem prostorskem planu leta 1974 kot glavni medregionalni koridor. V devetdesetih letih so bili v Dolgoročnem prostorskem planu ob tej osi načrtovani glavne železnice, ceste in intermodalni terminali. Leta 2004 je bil intermodalni koridor sprejet v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije kot tretja razvojna os (1. os je V. TEN, 2. os pa X. TEN koridor slovenski del). Pomembno je poudariti, da poleg ceste vzdolž celotne tretje osi, razen od Velenja do Slovenj Gradca, ki pa je načrtovana v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, že poteka tudi železniška proga.
Obstoječe stanje prometnega omrežja predstavlja glavna cesta I. reda Arja vas–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd, ki se v smeri Velikovca nadaljuje z glavno cesto I. reda Dravograd–mednarodni mejni prehod Vič, ki je prometno močno obremenjena. Povprečni letni dnevni promet na njej namreč presega 11.000 vozil. Na večjem delu trase nima zadovoljivih tehničnih elementov in ne ustreza potrebam sodobnih daljinskih cestnih povezav. Ima ozka grla in nevarne odseke ter zaradi neustreznih tehničnih elementov na mnogih odsekih omogoča le nizko potovalno hitrost.
Funkcija nove prometne povezave bo predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih in gospodarskih povezav ter povečati integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih prometnih koridorjev.
Namen nove prometne povezave je:
1. zagotoviti medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju Slovenije ter zagotoviti njihovo povezanost z mednarodnimi središči in povezavami ustreznega pomena;
2. zagotoviti prometno povezavo na V. in X. koridor ter s tem omogočiti povezanost tujih središč mednarodnega pomena prek ozemlja Slovenije;
3. navezava pomembnejših lokalnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave;
4. razbremenitev sedanjih prometnic, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet;
5. izboljšanje kakovosti potovanja, skrajšanje potovalnih časov in povečanje prometne varnosti.
V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko-razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.
Minister za promet je z dopisom št. 2601-2/2004/36-0032073 z dne 12. oktobra 2004 dal »Pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper (avtocestni priključek Šentrupert–avtocestni priključek Arja vas) in Velenjem, Slovenj Gradcem in Dravogradom«. Pobuda je dokumentirana s pregledno karto Študije variant cestne povezave Koroške regije z avtocesto A1 v merilu 1: 50.000.
Pobuda ministra za promet je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05) in Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj–Koper in mejo z Republiko Avstrijo (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so poleg gradnje državne ceste tudi vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo nove prometne povezave na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta.
Okvirno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki so predmet državnega lokacijskega načrta. Posega na območje občin Mežica, Prevalje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dravograd, Braslovče, Polzela, Žalec, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
Okvirno območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega variant, ki se vrednotijo in primerjajo v okviru postopka priprave državnega lokacijskega načrta. Pri oblikovanju predloga dokončnega obsega variant se upošteva stična točka prometne povezave na državni meji z Republiko Avstrijo v dogovoru in potrditvi med pristojnimi organi Republike Avstrije in Republike Slovenije.
Dne 10. 2. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. V okviru prostorske konference je bil kot obvezno vsebinsko izhodišče za pripravo državnega lokacijskega načrta predstavljen tudi Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi, katerega izdelava je bila pozneje izločena iz postopka priprave državnega lokacijskega načrta, zato se priporočila iz prostorske konference nanašajo tudi nanj.
Na prostorski konferenci so bila dana naslednja priporočila:
– prouči naj se predlog prilagoditve naslova državnega lokacijskega načrta dejanskemu poteku nove prometne povezave oziroma izhodiščnim točkam, ki jih bo nova prometna povezava povezovala, oziroma da se nova prometna povezava načrtuje do meje z Republiko Avstrijo;
– prouči naj se možnost razširitve območja državnega lokacijskega načrta proti jugu s predorom Košnica do obstoječega nadvoza na državni cesti G1-5 v Tremerjih;
– prouči naj se smiselnost celovitega pristopa k umeščanju tovrstnih prostorskih ureditev v prostor, predvsem vključevanje razmisleka o nadaljnjem razvoju železniškega prometa; poudarjeno je namreč bilo, da izdelava projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi ne sme podaljšati in podražiti postopka priprave državnega lokacijskega načrta in predlagano, da se namesto izdelave novega projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi uporabijo oziroma izvedejo določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije, predlogov regionalnih zasnov prostorskega razvoja Koroške in Savinjske regije ter strategij prostorskega razvoja občin, ki so v pripravi;
– prouči naj se mnenje, da je treba izdelati projekt ničelnega stanja obstoječih državnih cest ter pripraviti načrt potrebnih povezav z območji oziroma zaledji trase državnega lokacijskega načrta, ki bodo soudeležene pri umestitvi trase ceste v prostor s ciljem, da se omogoči hitrejši gospodarski razvoj celotnega območja;
– prouči naj se mnenje, da se Dravograd predvidi kot cestno in železniško središče celotne regije in da se kot nova prometna povezava predvidi avtocesta (in ne hitra ali druga državna cesta);
– opozorjeno je bilo na nujno potrebo po izdelavi realnega terminskega načrta;
– opozorjeno je bilo, da je pri izdelavi državnega lokacijskega načrta treba upoštevati mnenja in interese gospodarstva ter lokalnih skupnosti;
– opozorjeno je bilo na pobudo za državni lokacijski načrt za navezovalno cesto Dramlje–Šentjur, ki jo je treba upoštevati ob izdelavi projekta celovitega razvoja območja ob tretji razvojni osi;
– opozorjeno je bilo na postopek priprave državnega lokacijskega načrta za traso prenosnega plinovoda R 25D Šentrupert–Šoštanj (trenutna faza je javna razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta), ki ga je treba upoštevati v postopku priprave državnega lokacijskega načrta.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov. MOP zagotovi razpoložljive razvojne programe občin in drugih razvojnih dejavnikov v območju tretje razvojne osi, ki bodo podlaga za izdelavo analize stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter generatorjev prometa.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa DARS.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
 
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
6. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;
7. Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo;
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja;
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda;
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;
12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
13. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
15. Zavod za ribištvo Slovenije;
16. Zavod za gozdove Slovenije;
17. DARS, d. d., Ljubljana;
18. ELES, d.o.o., Ljubljana;
19. Elektro distributerji:
– Elektro Celje, d. d., Celje;
– Elektro Maribor, d. d., Maribor;
20. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana;
21. zadevne občine in njihove gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora ter mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
 
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
 
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant podajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo;
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP se v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
 
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje poda stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, na podlagi stališč in mnenj:
1. Ministrstva za zdravje;
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave;
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za vode;
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v konkretnem postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
 
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje podajo mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, na podlagi mnenj:
1. Ministrstva za zdravje;
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave;
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja z vodami;
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
6. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja, se v konkretnem postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru in študije ranljivosti predlaga variante v enem koridorju, ki ga potrdi medresorska delovna skupina za oblikovanje projekta celovitega razvoja območja tretje razvojne osi na podlagi rezultatov Projekta celovitega razvoja tretje razvojne osi v delu, ki se prostorsko sklada z območjem obravnave državnega lokacijskega načrta.
MOP, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja poteke tras z vidika prostorskega razvoja (učinkov na regionalni razvoj, racionalne rabe prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V zaključku študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in da usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, bistvena za izdelavo naloge.
 
VI.1 V postopku izdelave študije variant se uporabijo ali izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, kjer se ob oceni tokov tovornega in potniškega prometa ovrednotijo učinki tras na razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij na mednarodni in nacionalni ravni, ovrednotijo učinki tras na razvoj omrežja urbanih središč skozi kazalce povezanosti, ovrednotijo učinki tras na regionalni razvoj skozi kazalce dostopnosti, ter primerjajo prostorski učinki glede na različne poteke tras;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorskih ureditev na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2. V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov ter ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta, študija variant, strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo ali pripravijo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
 
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO 187, 20/06) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-9/2006 z dne 10. 3. 2006 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovi se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov v naravo na varovana območja.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovana območja.
 
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic;
– MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz IV.2 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku predložijo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo, in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. V skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se, če strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– DARS zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– ko MOP predloži recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališča ministrstva, pristojnega za promet, in DARS;
– MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave; sočasno MOP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo z namenom, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– MOP v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP z namenom, da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– DARS zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave, pri čemer mora DARS obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP (pripravljavec) posreduje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve z namenom, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– o potrjenem predlogu najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP seznani nosilce urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva celotno območje države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
 
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, podajo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– DARS na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– DARS zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec potem, ko prejme pripombe od MOP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje, dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje z namenom, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v zadevnih občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP v sodelovanju z zadevnimi občinami v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP v sodelovanju z DARS, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– DARS zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP zagotovi pregled predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP v času pridobivanja mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP (pripravljavec) posreduje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz IV.5 točke tega programa z namenom, da le-to na njihovi podlagi v sedmih dneh odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejem državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc in stališča do pripomb ter predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35-15-8/2005/HŠ
Ljubljana, dne 18. aprila 2006
EVA 2006-2511-0096
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
 
Soglašam!
mag. Janez Božič l.r.
Minister
za promet