Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2006 z dne 30. 3. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2006 z dne 30. 3. 2006

Kazalo

1381. Odlok o spremembi in dopolnitvi Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč, stran 3561.

Na podlagi 34. in 173. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 15. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99, 52/01 in 40/03), je Občinski svet Občine Mirna Peč na 29. redni seji dne 21. 3. 2006 sprejel
O D L O K
o spremembi in dopolnitvi Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč
Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 64/03 in 83/03 – popr.) (v nadaljevanju: sprememba in dopolnitev PUP).
Spremembo in dopolnitev PUP je izdelalo podjetje BD PROJEKTIRANJE d.o.o. pod št. PUP-02/05. Sestavljata jo odlok in kartografski del. V ostale sestavine Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 64/03 in 83/03 – popr.) te spremembe in dopolnitve PUP ne posegajo.
Razlogi in pravna podlaga za spremembo
in dopolnitev PUP
2. člen
S to spremembo in dopolnitvijo PUP se uskladi prikaz namenske rabe zemljišč in območij naravnih vrednot v grafičnem delu PUP s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Novo mesto za območje občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01 in 99/02 in 79/04) (v nadaljevanju občinski prostorski planski akt) ter vnesejo nova območja naravnih vrednot. Obenem se dopolni tudi besedilo PUP s podrobnejšimi merili in pogoji (ki ne posegajo v strokovni koncept PUP) z namenom, da se zagotovi boljša uporabnost tega prostorsko izvedbenega akta za časa njegove veljavnosti.
V skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) (v nadaljevanju: ZureP), veljajo prostorsko ureditveni pogoji iz 25. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) (v nadaljevanju: ZUN) do dne uveljavitve prostorskega reda občine, najdlje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije (do 15. 7. 2007). V času veljavnosti prostorsko ureditvenih pogojev je možno izvajati njihove spremembe in dopolnitve.
Sprememba in dopolnitev PUP
3. člen
Namenska raba površin v kartografskem delu PUP se dopolni z na novo opredeljeno namensko rabo površin iz občinskih prostorskih planskih aktov.
4. člen
V kartografski del PUP se vnesejo nova območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij iz občinskih prostorskih planskih aktov ter nova območja NATURA 2000.
5. člen
V 17. členu se dovoljeno razmerje tlorisov objektov z »od 1:2 do 1:2,5« popravi na »od 1:1,5 do 1:2,5« – popravek ne velja v evidentiranih območjih kulturne dediščine.
6. člen
Na koncu tretjega odstavka 25. člena se za stavkom: »V kolikor se daljša stranica orientira pravokotno na plastnice tako, da čelo objekta gleda v dolino, ne sme biti stranica, ki gleda v dolino širša od 3 m.« doda:
»Širša od 3 m (do 5 m ±10%) sme biti v primeru, da lastnik vinograda ali sadovnjaka, v okviru katerega se načrtuje izgradnja zidanice, v tem vinogradu ali sadovnjaku ne razpolaga z nobeno parcelo, ki bi bila širša od 15 m oziroma gradnja zidanice na širšem delu parcele pod nobenim pogojem ni možna, V kolikor je možno s sosedom doseči dogovor o manjšem odmiku od parcelne meje od 4 m, pa ima tudi v primeru parcele ožje od 15 m orientacija slemena vzporedno s plastnicami prednost. Sosed mora svoje strinjanje oziroma nestrinjanje z manjšim odmikom od 4 m izjaviti pisno;«
7. člen
Popravi se pisava v 23., 24. in 25. členu (Merila in pogoji za poseganje v območja, kjer prevladuje vinogradniška dejavnost), iz pokončnega v ležeči tisk, ker morajo biti določila, ki veljajo za legalizacijo zidanic, označena z ležečim tiskom:
(23. člen – Splošni pogoji):
– Zidanico je možno zgraditi v vinogradu (ali sadovnjaku), ki ima najmanj 8 arov zasajenih vinskih trt (ali sadnega drevja; možna je tudi kombinacija vinograda in sadovnjaka);
– velike kleti za spravilo vina, ki jih potrebujejo poklicni vinogradniški obrati, je možno zgraditi tako, da so v celoti zasute z zemljo. Viden je lahko le del okoli vhoda v klet (do 3 m širine in 3 m višine; +-10%);
– ohranja se primarna vloga zidanic – to je pomožnega gospodarskega objekta v vinogradu. Osnovna celica – klet za spravilo vina in vinogradniške opreme – se lahko nadgradi tudi s funkcijo občasnega bivanja po (v tem dokumentu) predpisanih pogojih;
– pogoj za izvedbo zidanice z dodatno bivalno funkcijo je urejena komunalna oskrba (preskrba z vodo in odvajanje odplak. Kjer ni kanalizacije, mora biti omogočen dostop za cisterno za čiščenje greznic), urejena prometna in energetska infrastruktura,
– večjih turistično-rekreacijskih objektov in površin kot so smučišča, teniška igrišča, hoteli in podobno v območjih s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo ni dovoljeno izvajati. Dovoljujejo se le takšne oblike turistične dejavnosti ter z njimi povezani objekti, ki temeljijo na sonaravni, kmetijsko obarvani identiteti kraja;
– v območjih s prevladujočo vinogradniško dejavnostjo je poleg zidanic možno graditi tudi gostinske objekte s kapaciteto do 100 gostov ter druge objekte povezane z izvedbo vinske turistične ceste in turističnim razvojem kraja. Pogoj za izvedbo teh objektov je zagotovljena vsa potrebna komunalna oprema, ustrezen cestni dostop in dovolj parkirnih površin. Arhitekturni pogoji za take objekte, lokacijski pogoji in pogoji urejanja zunanjih površin okrog njih so enaki kot za gradnjo stavb izven ureditvenih območij naselij in so opisani v tem dokumentu;
– za potrebe večjih vinogradniških posestev je v vinogradniških območjih dovoljena tudi postavitev lesenih strojnih lop. Te morajo imeti sleme vzporedno s plastnicami, široke smejo biti največ 10 m, streha pa mora imeti naklon 45º (±10%) in opečno kritino v naravni oranžno-opečni barvi ali drugo kritino enake barve (kritina, ki ni opečna, mora biti narejena tako, da se barva ne spere). Priporočajo se bobrovci, ostali strešniki naj bodo čim bolj gladki;
– zidanice, ki so bile zgrajene brez ustrezne prostorske dokumentacije je možno legalizirati pod pogojem, da imajo najmanj 8 arov vinograda ali sadovnjaka v uporabi (možna je tudi kombinacija), da izpolnjujejo pogoje iz tega dokumenta označene z ležečim tiskom, ter da so bile dograjene do tretje gradbene faze pred objavo Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 34/03 in 83/03 – popr.) v Uradnem listu RS.
(24. člen – Urejanje območij vinogradov in sadovnjakov):
– Obstoječe površine zasajene z vinogradi in sadovnjaki se ohranjajo. Možna je širitev vinogradniških površin in zasaditev večjih sadovnjakov na primernih legah, še posebej na območjih, ki se zaraščajo z gozdom;
– vinogradništvo in sadjarstvo sta v tej ureditveni enoti prevladujoči kmetijski panogi, zato se ji morajo druge kmetijske panoge podrediti. Dovoljena je uvedba tržno zanimivih vrst (npr. jagodičevje), pri čemer pa je treba zagotoviti členjenost pridelovalnih površin v skladu s sedanjim vzorcem izmenjave kultur;
– sekanje živih mej in osamelih dreves je dovoljeno le v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti;
– zasaditve protivetrnih zaščit in živih mej iz iglavcev ni dovoljeno, ravno tako ne zasaditev neavtohtonega drevja in grmovja;
– večje spremembe reliefa, ki bi spremenile krajinsko sliko območja, niso dovoljene;
– izboljšave kmetijskih zemljišč so dovoljene le v okviru, ki bo zagotovil le manjše spremembe reliefa in površinskega pokrova. Izgradnja zidanih opornih zidov za utrjevanje obdelovalnih teras ni dovoljeno. Dopustna je le izvedba tradicionalnih kamnitih opornih zidov s kamni vsajenimi direktno v zemljino;
– izboljšave kmetijskih zemljišč, ki bi zahtevale, ali povzročile uničenje in poškodbe izjemnih mikroreliefnih oblik – kraških pojavov, kot so suhe struge, bruhalniki, izviri, požiralniki, vrtače in podobno, niso dovoljene;
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo je dovoljena s postavitvijo ograj električnega pastirja, ki ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali;
– dovoljena je izgradnja vodnih zbiralnikov na neizpostavljenih legah;
(25. člen – Pogoji za oblikovanje zidanic in zunanjo ureditev okrog zidanic):
– Zidanica z bivalno funkcijo ima lahko poleg prostora za spravilo vina in vinogradniške opreme (v nadaljevanju: klet) tudi bivalni del v velikosti apartmaja za eno družino (4+1 oseb), kar obsega eno spalnico, bivalni prostor s kuhinjskim nizom in jedilnico ter WC + tuš;
– zidanice imajo lahko klet v celoti vkopano, delno vkopano ali povsem vidno. V kolikor je klet v celoti vkopana, ima lahko zidanica največ klet, pritličje (bivalni del) in podstrešje brez kolenčnega zidu. Če je klet zasuta samo delno (ena od daljših stranic kleti mora biti popolnoma zasuta), višina vidnega dela zidu zidanice ne sme v nobeni točki presegati 4 m od nivoja terena do kapne lege. V primeru, da želi investitor zgraditi visok kolenčni zid v mansardi, mora biti toliko kletnega dela vkopanega, da je skupna višina nad terenom vidnega dela zidu zopet največ 4 m do kapne lege. Kletni del, ki je skrit pod zemljo, je lahko poljubno velik. Kletni del je lahko tudi povsem ločen od bivalnega. V tem primeru mora biti v celoti vkopan v teren. Viden je lahko le del okoli vhoda v klet (do 3 m širine in 3 m višine; ±10%); dolžina posameznega volumna vidnega dela zidanice sme biti največ 7 m, širina pa 5 m (+-10%);
– strehe morajo imeti naklon 45° in opečno kritino v naravni oranžno-opečni barvi ali drugo kritino v enaki barvi (kritina, ki ni opečna, mora biti narejena tako, da se barva ne more sprati). Najbolj se priporočajo bobrovci, ostali strešniki pa naj bodo manjših dimenzij in čim bolj gladki. Izvedba čopov ni dovoljena. Lahko se uporabi leseno kritino nad lesenimi »hrami« ali slamnato. Sleme strehe mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se daljše sleme orientira vzporedno s plastnicami. V kolikor se daljša stranica orientira pravokotno na plastnice tako, da čelo objekta gleda v dolino, ne sme biti stranica, ki gleda v dolino širša od 3 m. V kolikor lastnik vinograda ali sadovnjaka, v okviru katerega se načrtuje izgradnja zidanice, v tem vinogradu ali sadovnjaku ne razpolaga z nobeno parcelo, ki bi bila širša od 15 m oziroma gradnja zidanice na širšem delu po nobenim pogojem ni možna, je dovoljena tudi orientacija slemena zidanice pravokotno na plastnice. V kolikor je možno s sosedom doseči dogovor o manjšem odmiku od parcelne meje od 4 m, pa ima tudi v primeru parcele ožje od 15 m orientacija slemena vzporedno s plastnicami prednost. Sosed mora svoje strinjanje oziroma nestrinjanje z manjšim odmikom od 4 m izjaviti pisno;
– strešni napušč nad polnim trikotnim čelom ne sme biti večji od 40 cm;
– balkonov ni dovoljeno graditi;
– v kolikor je zid kamnit ali obložen s kamnom, naj bo to domač, grobo obdelan kamen, zložen v tradicionalnem vzorcu (daljše stranice posameznih kosov kamna naj bodo položene vodoravno; tako imenovani kiklopski zid je prepovedan);
– barve zunanjih, ometanih zidov morajo biti nevsiljive. Bleščeče ali intenzivne barve se lahko uporabljajo samo v obliki detajla kot poudarek. Fasadna obloga je lahko delno tudi lesena. Vidni del zidanice je lahko v celoti narejen iz lesa, kar pa mora biti izvedeno na način, ki je značilen za starejše lesene objekte mirnopeškega območja;
– vsi vidni leseni deli na fasadi zidanice morajo biti enake barve;
– vrat (navadno steklenih, balkonskih) tik ob katerih stoji okno s parapetom ni dovoljeno izvajati. Na kolenčni zid mansarde ni dovoljeno vgrajevati oken. Za osvetljevanje mansard naj se odprtine zgradijo na trikotnih čelih; okna na strehi so lahko samo majhna, ležeča. Refleksnih stekel na zidanicah ni dovoljeno uporabljati;
– vse ograje na zidanicah morajo biti diskretne (priporočajo se lesene);
– pri prenovi obstoječih zidanic in obnovi njihove zunanje ureditve se morajo upoštevati pogoji, ki veljajo za gradnjo novih zidanic (npr. za zamenjavo strešne kritine naj se uporabi predpisana kritina, fasada prepleska v predpisanih barvah, ipd.);
– pred zidanico je možno urediti prostor za posedanje in obedovanje, ki je lahko obdan z brajdo, ali nadkrit s pergolo po kateri raste trta. V kolikor je potrebna zaščita pred dežjem, naj bo prostor nadkrit z leseno nadstrešnico, ki naj ima enako kritino kot zidanica;
– razen vinograda in sadnega drevja je možno ob zidanici urediti še manjši zelenjavni vrt, zasaditi nekaj trdicionalnih vrst rož, sicer pa naj bo okrog zidanice trava. Kot okrasne rastline se lahko uporabijo vrtnice plezalke, bršljan in podobne plezalke. Neavtohtonih drevesnih in grmovnih vrst ni dovoljeno saditi;
– pohodne površine okrog zidanic naj bodo utrjene s kamni položenimi na zemljo ali ilovico. Kjer so tla kamnita, utrjevanje ni potrebno. Zunanje stopnice na kamnitih tleh naj se uklešejo v skalo in po potrebi dopolnijo s posameznimi kamni. V kolikor je potrebno stopnišče utrditi z betonom, naj bo ta uporabljen kot nosilna konstrukcija, stopnice pa naj bodo iz celih kosov kamna. Tlakovanja z modernimi, netradicionalnimi oblikami (asfalt, betonski in podobni tlakovci, ipd.) ni dovoljeno;
– morebitni oporni zidovi se izvedejo v kamnu, položenem na tradicionalen način (daljše stranice ležijo vodoravno; tako imenovani kiklopski zidovi niso dovoljeni). Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni min 1,5 m, če so visoki do 1 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednje parcele je lahko odmik opornega zidu, visokega do 1m tudi manjši, vendar ne manj kot 0,5 m. V primeru višjega opornega zidu, mora biti odmik 1,5 m ne glede na soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Oporne zidove se sme uporabiti le v primeru, da zavarovanje brežine ni možno na drugačen način;
– za turistične zidanice veljajo enaki pogoji kot za običajne zidanice. Razen tega morajo imeti pitno vodo zagotovljeno iz javnega vodovoda;
– turistična zidanica z nočitvenimi kapacitetami mora izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani za zidanico z bivalnim delom za eno družino (4+1 oseb). Turistična zidanica kot vinotoč naj ima v bivalnem delu zidanice urejen večji jedilni prostor in boljšo kuhinjo. Taka zidanica mora imeti ločene sanitarije za moške in ženske.
8. člen
53. člen se dopolni z naslednjim besedilom:
– »Nadzemne in podzemne komunalne vode, objekte (vodohrani, črpališča, male čistilne naprave,…) in naprave ter energetske vode (elektrovode in plinovode) in telekomunikacijske vode je dovoljeno graditi razen na stavbnih zemljiščih tudi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ob predhodni strokovni presoji in v skladu s pogoji pristojnega organa ali službe s področja kmetijstva ali gozdarstva.
– Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč je dovoljeno graditi tudi enostavne objekte prometne infrastrukture opredeljene s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).«
Končne določbe
9. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
10. člen
Dokument je stalno na vpogled na Občini Mirna Peč.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-01/2005-5
Mirna Peč, dne 22. marca 2006
Župan
Občine Mirna Peč
Zvone Lah l.r.