Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2006 z dne 7. 3. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2006 z dne 7. 3. 2006

Kazalo

1002. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja P5/1 v Rogaški Slatini, stran 2553.

Na podlagi 12. in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03 – UPB1) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 30. redni seji dne 22. 2. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja P5/1 v Rogaški Slatini
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Rogaška Slatina sprejme občinski lokacijski načrt za del območja P5/1 v Rogaški Slatini (v nadaljevanju: OLN), ki ga je izdelalo podjetje API d.o.o., arhitektura, projektiranje, inženiring, v avgustu 2005 pod številko projekta 379/512.
2. člen
OLN vsebuje besedilo, grafične prikaze in priloge, ki se nanašajo na območje urejanja.
Tekstualni del obsega:
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OLN,
– Ureditveno območje OLN,
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
· opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
· opis rešitev načrtovanih objektov in površin,
· lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– Načrt parcelacije,
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OLN,
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN,
– Roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
Grafični del obsega:
– Načrt namenske rabe prostora,
– Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije,
– Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji.
Priloge obsegajo:
– Povzetek za javnost,
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev,
– Obrazložitev in utemeljitev OLN,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN,
– Ocena stroškov za izvedbo OLN,
– Spis postopka.
Sestavni del lokacijskega načrta so še Smernice požarne varnosti (za potrebe lokacijskega načrta), ki jih je v septembru 2005 izdelalo podjetje Kova d.o.o. pod št. projekta 512-API d.o.o. Ljubljana, Strokovna ocena o vplivih na okolje (za potrebe lokacijskega načrta), ki jih je v septembru 2005 izdelalo podjetje Kova d.o.o. pod št. poročila EK-05-464, Hidrološko hidravlična študija, ki jo je v oktobru 2005 izdelalo podjetje Hidrosvet pod št. projekta 41/05, Idejni načrt el. priključkov za objekta PTC in Policija Rogaška Slatina, ki ga je izdelalo Elektrotehniško društvo Celje pod zaporedno številko 66/05 ter elaborat Predlog parcelacije, ki ga je v septembru 2005 izdelalo podjetje Geodet biro d.o.o. Rogaška Slatina.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje OLN zajema površine dela območja urejanja P 5/1 v Rogaški Slatini. Meje ureditvenega območja predstavljajo na zahodu železniška proga, na severu Kidričeva ulica in na vzhodu Steklarska ulica. Velikost območja OLN je približno 30500 m². Ureditveno območje zavzema zemljišča s parc. št.: del 1793, 1632, 1631, 1627, 1626, 1628, 1629/1, 1629/2, 1629/3, del 1772, 1715/1, 1715/2, del 1716/1, 1716/2, del 1804, del 1717/1, del 1608/23, del 1624, 1625, del 1623/1, del 1623/3, vse v katastrski občini Rogaška Slatina.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje OLN obsega:
– F1 funkcionalna enota poslovno trgovskega centra (v nadaljevanju PTC) z zunanjo ureditvijo,
– F2 funkcionalna enota policijske postaje z zunanjo ureditvijo,
– F3 funkcionalna enota, kjer se ohranja obstoječa namembnost in služi za ureditve, ki bodo zagotovile varnost območja pred poplavami,
– F4 funkcionalna enota, kjer se ohranja obstoječa namembnost in lahko med gradnjo služi potrebam gradbišča. Po končani izvedbi jo je potrebno povrniti v prvotno stanje. Za kakršen koli poseg je potrebno pridobiti soglasje lastnika.
– C1 nova cesta med Steklarsko cesto in železniško progo,
– C2 varovan koridor predvidene ceste,
– C3 rekonstruirana obstoječa Steklarska cesta,
– C4 rekonstruirana obstoječa Kidričeva ulica z novim krožiščem,
– C4a rekonstruirana obstoječa Kidričeva ulica,
– C4b rekonstruirana obstoječa Kidričeva ulica,
– C5 rekonstruirana obstoječa Steklarska cesta z razširjenim in rekonstruiranim obstoječim mostom preko Tržiškega potoka.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO
IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Za urbanistično oblikovanje območja in arhitekturno oblikovanje objektov je skladno s prikazi prostorske ureditve v grafičnih prilogah št. 3 upoštevati naslednje pogoje:
– razporeditev objektov
– dostope do objektov
– maksimalne tlorisne in višinske gabarite objektov
– določene gradbene linije za objekte
– ter elemente za zakoličbo objektov in ureditev, ki so prikazani na geodetskem načrtu.
Območje novih objektov obsega gradnjo:
– PTC v funkcionalni enoti F1,
– Policijske postaje v funkcionalni enoti F2.
6. člen
Lega, horizontalni in vertikalni gabarit ter zasnova zunanje ureditve je prikazana v grafični prilogi list 3.1 in list 3.2.
7. člen
Dozidave in nadzidave
Na funkcionalnem zemljišču novih objektov so dovoljene dozidave do 40% velikosti osnovnega tlorisa objekta, vendar pozidanost zemljišča ne sme presegati razmerja 50% proti 50% nepozidanega zemljišča. Vertikalni gabarit se mora višinsko prilagajati osnovnemu objektu, katerega ne sme preseči. Morebitno dozidavo je treba zasnovati tako, da z osnovnim objektom tvori oblikovno celoto ob zagotavljanju potrebnih površin za mirujoči promet.
8. člen
Namembnost objektov
Namembnost objektov so centralne dejavnosti in dejavnosti za zagotavljanje varnosti. Dejavnost se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
9. člen
Gradnja enostavnih objektov
Dovoljena je gradnja enostavnih objektov znotraj območja urejanja, v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov.
10. člen
Ograje
Med voziščem in kolesarskimi stezami je na varovalnem pasu potrebno postaviti varovalno ograjo za kolesarje, če je zahtevna v projektni dokumentaciji.
Zaradi višinske razlike med rekonstruirano Kidričevo cesto in funkcionalno enoto F1 je na rob potrebno postaviti varovalno ograjo za pešce.
Objekt policijske postaje in funkcionalne enote F2, kjer objekt stoji, se sme ograditi z varovalno ograjo, ki zagotavlja varnost objekta in območja.
11. člen
Fasade
Fasade naj sledijo modernim smernicam in oblikujejo mestotvorno arhitekturo. Prilagajajo naj se dejavnosti v objektih.
Vsi prizidki in novogradnje znotraj območja, ki se ureja z lokacijskim načrtom, morajo biti odmaknjeni 5 m od priobalnega pasu Tržiškega potoka!
12. člen
Zelene površine
Območje se v največji možni meri zazeleni.
– Zelenice se izvedejo, kot je prikazano v grafičnem delu lokacijskega načrta.
– Devored se izvede ob Kidričevi ulici, Steklarski cesti in ob novi cesti med Steklarsko cesto in železniško progo.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
13. člen
Na območju urejanja bo obcestna infrastruktura zavzemala naslednje profile:
+-----------------------------+------+--------------------------------------+
|– varovalni pas z ograjo (če | 0,75m|                                      |
|je potrebna)                 |      |                                      |
|                             |      |                                      |
+-----------------------------+------+--------------------------------------+
|– dvosmerna kolesarska steza | 2,50m|                                      |
|                             |      |                                      |
|                             |      |                                      |
+-----------------------------+------+--------------------------------------+
|– zelenica                   | 1,50m|                                      |
|                             |      |                                      |
|                             |      |                                      |
+-----------------------------+------+--------------------------------------+
|– pločnik                    | 1,60m|                                      |
|                             |      |                                      |
|                             |      |                                      |
+-----------------------------+------+--------------------------------------+
|– Skupaj                     | 6,35m|(+ vozišče, ki je po posameznih       |
|                             |      |odsekih različne širine)              |
|                             |      |                                      |
+-----------------------------+------+--------------------------------------+
Vozišče Kidričeve ulice in nove ceste med Steklarsko cesto in železnico ima širino 7,00 m. Vozišče rekonstruirane Steklarske ceste ima širino 6,00 m.
Našteti profili obcestne infrastrukture se nanizajo od južnega roba vozišča Kidričeve ulice, od severnega roba vozišča nove ceste med Steklarsko cesto in železnico ter od vzhodnega roba Steklarske ceste. Na južnem robu nove ceste in zahodnem robu Steklarske ceste je ob vozišču dodan še pločnik širine 1,60 m.
Steklarska cesta se lahko rekonstruira do obstoječega mostu preko Tržiškega potoka v prvi fazi, v celoti pa kasneje.
Mogoče je na posameznih delih ali pa tudi na celotnem območju urejanja uporabiti simetričen varčnejši profil:
+-----------------------------------------+--------+
|– pločnik                                |  1,60 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|– enosmerna kolesarska steza             |  1,25 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|– varovalni pas z ograjo (če je potrebna)|  0,75 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|– vozišče                                |  6,00 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|– varovalni pas z ograjo (če je potrebna)|  0,75 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|– enosmerna kolesarska steza             |  1,25 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|– pločnik                                |  1,60 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
|Skupaj                                   | 13,20 m|
|                                         |        |
+-----------------------------------------+--------+
V primeru uporabe varčnejšega profila, se zelenica in drevored smiselno premaknejo. Varčni profil mora biti izveden znotraj koridorja, ki je predviden za cestno infrastrukturo in je v grafičnem delu označen z regulacijsko linijo.
Znotraj funkcionalne enote C4a je dovoljeno izvesti pločnik le na južni strani vozišča.
14. člen
Znotraj območja urejanja lokacijskega načrta je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo. Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s pogoji upravljalcev. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji. Možna so odstopanja od predvidenih rešitev, opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept ostalih rešitev.
15. člen
Znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta so predvidene naslednje ureditve:
Vodovod
Preko obravnavanega območja poteka obstoječi vodovod iz azbestnocementnih cevi, zato je predviden nov cevovod iz kvalitetne nodularne litine DN 100 mm. Na ta cevovod bosta priključeni hidrantni zanki za oba predvidena objekta z ustreznim številom nadzemnih hidrantov DN 80 mm za protipožarno varnost.
Na mestih križanj z eventualnimi drugimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti ustrezne zaščitne ukrepe, vsa dela pa izvajati v skladu s pogoji upravljalca.
Kanalizacija in odvod meteornih vod
Za zbiranje odpadnih vod je predviden kolektor ob zahodnem robu predvidene ureditve, ki bo odvajal odpadne vode iz Kidričeve ulice, predvidenega PTC Rogaška Slatina in objekta Policije. Predviden je priključek na obstoječi kolektor Tržišče, ki poteka ob desnem bregu Tržiškega potoka.
Vtok v obstoječi kolektor bo na koti 212,71, predvidena niveleta kanala in prepustnost upošteva priključitev odpadnih vod iz dela obstoječih individualnih stanovanjskih objektov ob severnem robu Kidričeve ulice.
Za kanalizacijo odpadnih vod so predvidene kanalizacijske PVC cevi DN 250 mm, kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, tipski montažni PVC bodo tudi revizijski jaški.
Meteorne vode, ki se bodo na utrjenih površinah zbirale in odvajale preko tipskih linijskih požiralnikov bodo vodene v meteorni kanal, ki bo potekal vzporedno s kolektorjem odpadnih vod. Med obema predvidenima objektoma je iz zbirnega meteornega kanala predviden odcep oziroma veja do predvidenih parkirnih prostorov vzhodno od poslovno trgovskega centra in veja do predvidenega krožišča z možnostjo odvajanja dela meteornih vod s Kidričeve ulice.
Za meteorne kanale so predvidene PVC kanalizacijske cevi DN 300 mm in DN 400 mm, DN 400 mm je predviden odsek kanala pred izlivom v zadrževalni bazen.
Zaradi dela območja predvidenega za ureditev oziroma pozidavo, ki je poplavno ogroženo, je med predvidenim objektom Policije in Tržiškim potokom predviden usedalnik oziroma zadrževalni bazem s prostornino V = 280 m3.
Zadrževalni bazen bo lociran pod predvidenim parkirnim prostorom objekta Policije, variantno je možna lokacija v nepodkletenem delu objekta Policije, to je med temelji objekta.
Predviden skupni dotok v zadrževalni bazen je Q=308 l/s, ob upoštevanju zadrževalnega časa 15 min je potrebni volumen zadrževalnika 280 m3 odtok iz zadrževalnika je predviden s kanalom PVC DN 200mm, ki ob padcu 0,5% prevaja 24 l/s, tako da bi bilo praznjenje zadrževalnika 194 min.
Dodatni način zadrževanja oziroma razbremenitve meteorne kanalizacije bo z izbiro diletiranih betonskih tlakovcev na parkirnih površinah z iztekanjem meteornih voda skozi nosilno gredo na planum spodnjega ustroja.
Med predvideno ureditvijo in nasipom železniške proge je predvideno čiščenje jarka in oblaganje z betonskimi kanaletami ali tlakovanje z lomljencem, v ta obstoječi odvodnik so delno vodene meteorne vode z območja severno nad Kidričevo ulico preko obstoječega prepusta na severozahodnem delu obravnavanega območja.
Pri izgradnji je potrebno upoštevati minimalni horizontalni odmik med kanalizacijo in vodovodom 3.00 m, ter vertikalni odmik 0.50 m. V primeru, da predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je potrebno vodovod izvesti v dodatni zaščiti.
Električno omrežje
Energija za napajanje predvidenega območja bo na razpolago v transformatorski postaji Takalce, ki se nahajala v neposredni bližini obravnavanega območja.
Trase priključnih kablovodov do posameznih objektov na območju in izven bodo obdelane v projektih PGD-PZI.
Idejna rešitev tras NN vodov je usklajena z načrtovalcem. Ista je osnova za izdelavo LN in projekta za gradbeno dovoljenje (PGD in projekta za izvedbo PZI).
Upoštevati ga morajo tudi načrtovalci ostalih komunalnih naprav.
Vse električne vode je potrebno pred pričetkom del zakoličiti in določiti njihovo natančno lego. Vse eventualne zaščite in prestavitve se izvedejo v skladu s pogoji upravljalca.
V postopku izdelave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti od Elektra Celje, d.d. projektne pogoje v skladu s 50. členom ZGO-1.
Na celotnem odseku Kidričeve ulice, Steklarske ceste in nove ceste ter novih parkirišč se predvidi izvedba javne razsvetljave. Razsvetljava je predvidena v zelenici med posameznimi drevesi drevoreda. Tip razsvetljave se definira v projektni dokumentaciji.
Za to območje urejanja je bil izdelan Idejni načrt el. priključkov za obj. PTC in Policija Rogaška Slatina pri podjetju Elektrotehniško društvo Celje pod zaporedno številko 66/05, ki je sestavni del OLN.
Telekomunikacijsko omrežje
TK kabelsko omrežje je na obravnavanem območju vključeno na TC Rogaška Slatina 3029, za predvidena objekta so predvideni novi TK priključki.
Plinovod
Za energetsko oskrbo s plinom je predvidena priključitev na obstoječi nizkotlačni plinovod DN 200 mm (0,1 bar-a), ki poteka vzporedno z visokotlačnim plinovodom preko obravnavnega območja.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati omejitve, ki veljajo v varnostnem pasu plinovoda. Za plinovode je potrebno upoštevati energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00), za vse posege v varnostni pas srednjetlačnega plinovoda pa pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar-ov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), ter pridobiti soglasje upravljalca.
V varnostnem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim dovoljenim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran plinovoda oziroma priključnih plinovodov, se predvideni poseg lahko opravlja samo pod stalnim nadzorstvom pooblaščenega upravljalca plinovoda.
Zasaditev dreves v pasu 1,5 m na vsako stran plinovoda oziroma priključnih plinovodov ni možna. V tem pasu je dovoljena zasaditev grmovja s koreninami, ki zrastejo v globino maksimalno do 0,5 m.
V. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
16. člen
Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov
Podtalnica
Zaradi izgradnje novih objektov, oziroma povoznih površin ni pričakovati vplivov na nivo podtalne vode.
Podtalnico je potrebno varovati z naslednjimi ukrepi:
Odpadne in fekalne vode se odvedejo preko vodotesne kanalizacije v obstoječ in v predviden zbirni kanal.
Pri izvajanju gradbenih del, je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnega razlitja nevarnih snovi v podtalje, oziroma Ratanski potok.
Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin se izvede po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci olja in zadrževalnika) v Tržiški potok.
Površinske vode
Preko obravnavanega območja poteka Tržiški potok.
Tržiški potok, ki poteka preko območja lokacijskega načrta, je vodotok 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2. reda sega 5 m od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka (14. člen ZV-1). Na vodnem in priobalnem zemljišču po 37. členu ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih ta člen posebej navaja.
Pri nadaljnji izgradnji je potrebno upoštevati ukrepe, ki so predvideni na Tržiškem potoku za zagotavljanje večje poplavne varnosti.
Pri gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje ne morejo ogroziti podtalnice.
Na območju površinskih vodotokov se izvedejo naslednji ukrepi:
– na območju obdelave se nahaja priobalno zemljišče Tržiškega potoka,
– z današnjo ureditvijo je območje poplavno ogroženo s strani visokih vod Tržiškega potoka,
– za to območje je bila izdelana hidravlična analiza pri podjetju Hidrosvet d.o.o. pod zaporedno številko 41/05 in naslovom Hidrološko hidravlična študija, ki je sestavni del OLN,
– skladno s Hidrološko hidravlično študijo je za zagotovitev poplavne varnosti območja potrebno:
· povečati železniško mostno odprtino nad Tržiškim potokom in ohraniti obstoječo višino spodnje mostne konstrukcije na koti 216,80 m.n.v.,
· znižanje oziroma izravnava nivelete dna Tržiškega potoka gorvodno od sotočja s Slatinskim potokom do AB mostu za dostop do steklarske šole,
· na vtoku v profil železniškega mostu, se prehod iz normalnega v mostni profil izvede tako, da bo hidravlično najugodnejši,
· najnižja točka novega platoja severno od Tržiškega potoka ne bo nižja od kote 216,93 m n.m.v. (HQ(100) + 50 cm dodatne varnosti),
– območje južno od Tržiškega potoka ostaja razlivno področje za poplavne vode, kot je označeno v Hidrološko hidravlični študiji,
– za zagotovitev poplavne varnosti območja je mogoče uporabiti druge tehnične rešitve, če se k njim predhodno pridobi soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje,
– pri izvajanju gradbenih del, je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnega razlitja nevarnih snovi v podtalje, oziroma Tržiški potok,
– v času gradnje ob Tržiškem potoku je potrebno zagotoviti, da ne pride do porušitve brežin in posegov v območje potoka.
Iztok padavinskih vod v vodotok bo načrtovan tako, da ne bo segal v svetli profil vodotoka. Iztočna glava bo izoblikovana pod kotom enakemu naklonu brežine vodotoka. Na območju iztoka bo struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
17. člen
Ureditve območja kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih kmetijskih zemljišč.
Ravnanje z rodovitno prstjo
Zgornjo humusno prst je treba pravilno odgrniti, začasno in ustrezno deponirati ter ponovno uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč, ureditev funkcionalnih zemljišč objektov in zelenic.
Z viški rodovitne zemlje naj razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
18. člen
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih objektov kulturne dediščine.
19. člen
Varovanje objektov in območij naravne dediščine
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih objektov naravne dediščine.
20. člen
Varovanje pred hrupom
Sestavni del OLN je Strokovna ocena o vplivih na okolje (za potrebe lokacijskega načrta), ki jih je v septembru 2005 izdelalo podjetje Kova d.o.o. pod št. poročila EK-05-464.
Obravnavano območje spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer znaša mejna raven hrupa 70/70 dBA za dan in noč. Emisije hrupa predvidenih objektov in prometne infrastrukture ne bodo presegle dopustnih meja, ki so predvidene za to območje.
21. člen
Varstvo zraka
Zaradi predvidenega prometa se v času obratovanja onesnaženost zraka zaradi emisij škodljivih snovi na območju urejanja ne bo bistveno povečala. Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja niso potrebni.
22. člen
Varstvo pred požarom
Sestavni del OLN so Smernice požarne varnosti (za potrebe lokacijskega načrta), ki jih je v septembru 2005 izdelalo podjetje Kova d.o.o. pod št. projekta 512-API d.o.o. Ljubljana.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
VI. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA
23. člen
Dopustna je etapna izgradnja.
V vsaki fazi se izvedejo vse potrebne prestavitve oziroma novogradnje infrastrukturnih naprav in ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje te faze ne glede na katerem delu območja OLN se prestavitve ali novogradnje in ureditve infrastrukture nahajajo. Pri teh prestavitvah, novogradnjah infrastrukturnih naprav in ureditvah se upošteva končno stanje ureditve, ki jo določa OLN.
V prvi fazi se izvedeta funkcionalni enoti F1 in F2 ter ureditve za zagotovitev poplavne varnosti območja v funkcionalni enoti F3 in ceste C1, C2, C3, C4, C4a.
V drugi fazi se izvedejo ureditve cest C2, C4b, C5.
V vsaki fazi je potrebno izvesti vse nove priključke in rekonstruirati obstoječe za nemoteno delovanje novih objektov in obstoječih okoliških. Vse komunalne vode je potrebno zgraditi tako, da bodo omogočali končno fazo izvedbe.
VII. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
24. člen
Na območju lokacijskega načrta se do začetka izvedbe načrtovanih posegov v prostor ohrani namembnost zemljišč in objektov po stanju ob sprejetju lokacijskega načrta.
Pri polaganju komunalnih vodov v območju urejanja je potrebno upoštevati končno stanje izvedbe.
VIII. GRAJENO JAVNO DOBRO
25. člen
Na območju lokacijskega načrta so grajeno javno dobro zemljišča cest C2, C3, C4, C4a, C4b in C5. Območje ceste C1 je v skupni rabi investitorjev objekta Poslovno trgovski center Rogaška Slatina in Policijske postaje Rogaška Slatina. v primeru podaljšanja preko železniške proge in navezave na državno cesto proti Vonarjem, postane območje javne ceste C1 grajeno javno dobro.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
26. člen
Razmerja med občino in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični pogodbi.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo ceste, priključnih cest in vodotokov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju,
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljalci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture,
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja priključne ceste in parkirišč,
– o pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljalce, katerih objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani.
Ti ukrepi niso vključeni v ureditveno območje tega lokacijskega načrta. Zanje mora investitor pridobiti ustrezno prostorsko dokumentacijo in dovoljenje za posege v prostor.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
X. TOLERANCE
27. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ± 1.00 m. Večja odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju projektanta OLN. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
Investitor si mora glede odstopanj od sprejetega lokacijskega načrta pridobiti soglasje občine Rogaška Slatina.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Občini Rogaška Slatina.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
30. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0001-02/2006
Rogaška Slatina, dne 23. februarja 2006
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.