Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2006 z dne 20. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2006 z dne 20. 1. 2006

Kazalo

260. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 598.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 7. člena Statuta Občine Žiri (UVG 18/99) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Žiri na 4. izredni seji dne 9. 1. 2006 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Martina v Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Žiri – Cerkev sv. Martina, EŠD 2721.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev so gradili med letoma 1906 in 1910 po načrtih dunajskega arhitekta A. Webra, tesarska in zidarska dela je opravil gradbeni mojster Peter Bevk in Cerknega. Cerkev je zmes več slogov, prevladuje historični slog neorenesanse s primesmi neoromanike, zvonika pa sta oblikovana v baročni tradiciji. V tlorisu je latinski križ, oboki so banjasti. Veliki oltar je izdelal Ivan Pengov s kipi sv. Štefana, sv. Andreja in štirih angelov iz moravškega peščenca. V zakristiji sta sliki Marije priprošnjice (Stroy 1861) in brezmadežne iz sredine 18. stoletja (morda Tušek). V ladji sta še dve platni: jokajoča sv. Peter in David, slogovno kažeta znamenja beneške šole 18. stoletja. V levem delu ladje je kip Ane Samotretje iz cerkve na Ledinici, renesančna plastika, izdelana okrog 1600.
3. člen
Cerkev stoji v jugozahodnem delu novejšega dela Žirov na parcelah št. 137 in 844/2, obe k.o. Žiri.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:2880 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
5. člen
Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6. člen
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-1-1/2006
Žiri, dne 9. januarja 2006
Župan
Občine Žiri
Bojan Starman l.r.