Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2006 z dne 20. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2006 z dne 20. 1. 2006

Kazalo

230. Navodilo za izvajanje sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij N-1, stran 533.

Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) in 3. točke Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 77/04) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij N-1
SKUPNE DOLOČBE
1. To navodilo določa vsebino, metodologijo, roke in način poročanja podatkov.
2. Obveznik poročanja je dolžan posredovati podatke, ki so formalno, računsko ter vsebinsko pravilni.
3. Obveznik poročanja je dolžan posredovati morebitne popravke že poslanih podatkov/poročil.
4. Obveznik poročanja poroča v elektronski obliki predpisani v tehničnem navodilu, ki so priloga št. 5 tega navodila.
5. Obveznik poročanja poroča zneske v domači valuti in obrestne mere v odstotkih na leto. Zneski se poročajo zaokroženi brez decimalk, obrestne mere pa zaokrožene na 4 decimalke.
6. Navodilo za poročanje je dostopno na spletni strani Banke Slovenije.
N-1.1 POROČANJE PODATKOV BILANCE STANJA
I. SPLOŠNO
1. Obveznik poročanja mesečno poroča končna knjigovodska stanja postavk na zadnji koledarski dan v mesecu.
2. Obveznik poročanja je dolžan predložiti Banki Slovenije mesečno poročilo podatkov bilance stanja (tip poročila 1) najkasneje deseti delovni dan v mesecu za pretekli mesec.
Za stanje 31.12 preteklega leta, ko obveznik poročanja sestavlja letne računovodske izkaze, je dolžan obveznik poročanja predložiti Banki Slovenije tudi zaključno poročilo podatkov bilance stanja (tip poročila 2) in sicer najkasneje do 28.02. tekočega leta.
V primeru zahtevanih popravkov računovodskih izkazov s strani revizorja je obveznik poročanja dolžan predložiti Banki Slovenije tudi revidirano poročilo podatkov bilance stanja (tip poročila 6) najkasneje do 30.06. tekočega leta za preteklo leto.
3. Obveznik poročanja z navedenimi aktivnimi in pasivnimi postavkami tvori bilanco stanja, ki mora biti uravnotežena.
4. Obveznik poročanja je pri poročanju dolžan upoštevati:
– Matriko za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila;
– Šifrante za poročila BS1S, BS1V in BS1O, ki so priloga št. 4 tega navodila;
– Tehnično navodilo za poročanje, ki je priloga št. 5 tega navodila.
 
II. VSEBINSKA OPREDELITEV POROČILA
5. Agregatne postavke, ki se sestavljajo iz postavk poročila, ki so navedene v prilogi št. 4 tega navodila, so opredeljene po zahtevah Evropske centralne banke.
AKTIVNE POSTAVKE
A.1. Blagajna (Cash)
Postavka zajema imetja bankovcev in kovancev v domačem in tujem denarju, ki so v obtoku in v splošni rabi za izvrševanje plačil.
Obveznik poročanja poroča stanje postavke poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
A.2. Posojila (Loans)
Za namene statističnega poročanja se v postavko uvršča sredstva, ki jih obveznik poročanja (posojilodajalci) posodi posojilojemalcu in niso evidentirana z dokumenti oziroma so predstavljena z enim dokumentom (tudi, če je ta postal tržen). Postavka vključuje tudi sredstva v obliki vlog.
Med posojila sodijo:
– Potrošniški krediti (Consumer credit)
– Stanovanjski krediti (Lending for house purchase)
– Komercialni krediti (Trade credit)
– Investicijski krediti (Investment credit)
– Okvirna posojila (Bank overdrafts)
– Finančni zakupi (Financial leases)
– Vloge v drugih MFI (Deposits placed with other MFI)
– Slaba posojila, ki še niso odplačana ali odpisana (Bed debt loans not repaid or written off)
– Imetja netržnih vrednostnih papirjev (Holdings of non-negotiable securities);
Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugih lastniških deležev, ki niso tržni in z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih, obveznik poročanja poroča v okviru postavke »Dolžniški vrednostni papirji«.
– Posojila, s katerimi se trguje (Traded loans)
Posojila, ki so dejansko postala tržna, vendar so še nadalje evidentirana z enim samim dokumentom. Z njimi se praviloma trguje le priložnostno.
– Podrejeni dolg v obliki posojil ali vlog (Subordinated debt in the form of loans or deposits)
– Terjatve pri obratnih repo poslih (Claims under reverse repos)
– Druga posojila (Other loans – residual)
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                           |
|– Računi pri centralni banki                                                 |
|– Terjatve pri centralni banki                                               |
|– Krediti                                                                    |
+-----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
Pri evidentiranju stanja posojil in razvrščanju po šifrantu tipa postavke (razčlenitve) obveznik poročanja smiselno upošteva določila veljavnega Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.
Netržne instrumente, ki kasneje postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, se uvrsti med ‘dolžniške vrednostne papirje’.
V postavko posojil se ne vključuje posojil, odobrenih na podlagi zaupanja (Loans granted on a trust basis). Posojila, odobrena na podlagi zaupanja (skrbniška posojila/fiduciarna posojila) so posojila, ki jih najame ena oseba (upravitelj, zaupnik) v imenu tretje osebe (koristnik). Za statistične namene se posojila na zaupanje ne evidentirajo v bilanci stanja upravitelja, kadar tveganja in ugodnosti iz naslova lastništva sredstev ostanejo na strani koristnika. Tveganja in ugodnosti iz lastništva ostanejo koristniku, kadar: (i) koristnik prevzame nase posojilno tveganje (tj. upravitelj je odgovoren le za administrativne zadeve v zvezi s posojilom); ali kadar je (ii) koristnikova naložba zavarovana pred izgubo, v primeru likvidacije upravitelja (tj. posojilo na zaupanje ni del sredstev upravitelja, ki bi se jih lahko razdelilo v primeru stečaja).
A.3. Vrednostni papirji razen delnic (Securities other than shares)
Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugih lastniških deležev, ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih in imetniku ne dajejo nobene lastniške pravice nad institucijo izdajatelja.
Med vrednostne papirje razen delnic sodijo:
– Tržni vrednostni papirji
Imetja vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskega poplačila oziroma navedenega fiksnega zneska, na točno določen dan (ali dneve), ali pa se izplačevanje začne z datumom, določenim ob izdaji.
– Tržna posojila (Negotiable loans)
Posojila, ki so bila prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov, in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih – listinjenje.
– Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (Subordinated debt in the form of debt securities)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Dolžniški vrednostni papirji                                              |
|– Druge naložbe namenjene trgovanju (sekuritizacija oziroma listinjenje)    |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
V primeru imetij in izdaj vrednostnih papirjev se obračunane obresti izvzame iz stanj vrednostnih papirjev in se jih razvrsti v postavko »Terjatve za obračunane obresti – ostalo«, razen, če ločitev ni mogoča (če so obresti neločljiv del tržne cene).
Kot pri repo poslih, ostanejo vrednostni papirji v lastnikovi bilanci stanja in se ne prenesejo v bilanco stanja začasnega imetnika, tudi pri posojilih na podlagi vrednostnih papirjev (securities lending operations), kadar obstaja fiksna zaveza, da se izvede obratni posel (in ne samo možnost, da se tak posel izpelje).
A.4. Točke/delnice skladov denarnega trga (Money market fund units/shares)
Postavka vključuje točke/delnice, ki jih izda sklad denarnega trga (SDT). SDT so odprti ali zaprti vzajemni skladi/družbe, katerih točke/delnice so v smislu likvidnosti tesen substitut vlogam, in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v točke/delnice SDT in/ali v druge prenosne vrednostne papirje s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta, oziroma v bančne vloge, in ki dosegajo stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga.
Obveznik poročanja poroča stanje postavke poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
A.5. Delnice in drugi lastniški deleži (Shares and other equity)
Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah. Ti vrednostni papirji imetnikom običajno dajejo pravico do udeležbe pri dobičku družbe in do deleža v lastniškem kapitalu v primeru likvidacije. Delnice vzajemnih skladov (razen delnic/točk SDT) so vključene v to postavko.
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Delnice investicijskih skladov (brez delnic skladov denarnega trga)       |
|– Delnice drugih izdajateljev                                               |
|– Drugi lastniški deleži                                                    |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
A.6. Osnovna sredstva (Fixed assets)
Postavka zajema nefinančna sredstva (opredmetena in neopredmetena).
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Opredmetena osnovna sredstva                                              |
|– Neopredmetena dolgoročna sredstva                                         |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBA:
V postavko se ne vključuje dolgoročnih naložb v naložbene nepremičnine, ki se vključijo v postavko “Ostala aktiva”.
A.7. Ostala aktiva (Remaining assets)
Ostala aktiva predstavlja rezidualno postavko na aktivni strani bilance.
Med ostalo aktivo sodijo:
– Stanja izvedenih finančnih instrumentov (finančnih derivativov) z bruto pozitivnimi tržnimi vrednostmi (Financial derivative positions with gross positive market values), ki so predmet bilančne evidence
– Bruto zneski terjatev prehodnih postavk oziroma aktivnih časovnih razmejitev (Gross amounts receivable in respect of suspense items)
– Bruto zneski terjatev iz naslova ‘postavk na poti’ (Gross amounts receivable in respect of transit items)
– Razmejene obresti iz posojil (Accrued interest receivable on loans)
– Pričakovana izplačila (prejemki) dividend (Dividends to be received)
– Zneski terjatev, ki se ne nanašajo na glavno dejavnost v poslovanju MFI (Amounts receivable not related to the main MFI business)
– Preostala ostala aktiva (Other remaining assets – residual)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Terjatve za obračunane obresti na posojila                                |
|– Terjatve za obračunane obresti – ostalo                                   |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od kreditov  |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od vlog      |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve – druge razmejene obresti        |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve (suspense items) – druge časovne |
|razmejitve                                                                  |
|– Druga ostala aktiva (prehodni računi)                                     |
|– Izvedeni finančni instrumenti (financial derivatives)                     |
|– Predplačila zavarovalnih premij in terjatve iz teh zavarovanj (prepayment |
|of insurance premiums and reserves for outstanding claims)                  |
|– Postavke na poti (A) (transit items)                                      |
|– Naložbe v naložbene nepremičnine                                          |
|– Druga ostala aktiva                                                       |
|– Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim      |
|tveganjem                                                                   |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
V primeru imetij in izdaj vrednostnih papirjev se obračunane obresti izvzame iz stanj vrednostnih papirjev in se jih razvrsti v postavko »Terjatve za obračunane obresti – ostalo«, razen, če ločitev ni mogoča (če so obresti neločljiv del tržne cene).
Obračunane obresti na posojila se poročajo v postavki »Terjatve za obračunane obresti na posojila«. Obračunane obresti morajo biti izločene iz posojil, na katere se nanašajo. V postavko »Terjatve za obračunane obresti na posojila« vključujemo vse obračunane obresti, ki izhajajo iz naslednjih postavk poročila: »Računi pri centralni banki«, »Terjatve pri centralni banki in » Krediti«.
Presežek sredstev nad obveznostmi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu se vključuje v ostalo aktivo.
Predplačila zavarovalnih premij in terjatve iz teh zavarovanj (prepayment of insurance premiums and reserves for outstanding claims) predstavljajo del bruto premij, plačanih s strani obveznika poročanja, ki so razporejene v prihodnje računovodsko obdobje, skupaj s terjatvami do obveznika poročanja iz teh zavarovanj, ki še niso bile poravnane.
Iz postavke “Ostala aktiva” so lahko izključeni finančni instrumenti, ki se pojavljajo v obliki finančnih naložb (vključenih v drugih postavkah bilance stanja), določeni finančni instrumenti, ki nimajo oblike finančnih naložb, kot npr. jamstva, zaveze, posojila, s katerimi se upravlja (Administered loans) in posojila na zaupanje (Trust loans) – zabeležena kot zunajbilančne postavke in nefinančna aktiva kot npr. zemljiška posest in surovine (vključeno v postavki “Osnovna sredstva”).
 
PASIVNE POSTAVKE
L.9. Vloge (Deposits)
Postavka “Vloge” zajema zneske, ki jih obveznik poročanja dolguje upniku, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev.
V postavko “Vloge” se vključuje tudi posojila kot obveznosti obveznika poročanja – zneske, ki jih obveznik poročanja prejme in niso knjiženi med vloge.
V postavko se uvršča tudi obveznosti, ki se pojavljajo v obliki izdaje netržnih dolžniških vrednostnih papirjev.
 
Med vloge sodijo:
– Vloge čez noč (Overnight deposits)
Vloge, ki so zamenljive v gotovino oziroma prenosljive na zahtevo z uporabo nalogov za plačilo oziroma drugih instrumentov brez občutnih zamud, omejitev ali kazni. Sem se vključujejo vloge, ki so takoj zamenljive za gotovino na zahtevo ali do konca delovnega dne, ki sledi dnevu, na katerega je bila vloga odobrena, brez občutnih kazni ali omejitev, ki pa so (vloge) neprenosne; prejeta posojila, ki jih je potrebno odplačati do konca delovnega dne, ki sledi dnevu, ko je bilo posojilo sklenjeno; zneski predplačil elektronskega denarja in izdani potovalni čeki.
– Vezane vloge (Deposits with agreed maturity)
Neprenosne vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom oziroma so zamenljive v gotovino pred tem določenim rokom le proti plačilu kazni. Med vezane vloge sodijo tudi vloge z dogovorjeno zapadlostjo z dogovorjeno možnostjo predčasnega odpoklica v določenem roku, dokler ta možnost ni izkoriščena. Originalna zapadlost tovrstnih vlog je odvisna od pogodbe osnovnega posla (in ne od možnega roka predčasnega odpoklica).
– Vloge na odpoklic (Deposits redeemable at notice)
Neprenosne vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez predhodne najave – odpoklica oziroma jih je mogoče brez predhodnega odpoklica zamenjati v gotovino le proti plačilu kazni. Med vloge na odpoklic sodijo tudi vezane vloge z dogovorjeno zapadlostjo z dogovorjeno možnostjo predčasnega odpoklica, vendar le v primeru, ko je dejansko prišlo do predčasnega odpoklica vloge. Originalna zapadlost tovrstnih vlog je odvisna od pogodbeno dogovorjenega roka za predčasni odpoklic (in ne od pogodbeno dogovorjenega roka zapadlosti osnovnega posla).
– Repo posli (Repos)
Repo posli predstavljajo zneske gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje/zlato, ki jih obveznik poročanja proda po določeni ceni in na podlagi trdne zaveze za povratni odkup istih oziroma podobnih vrednostnih papirjev/zlata po določeni fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Obveznik poročanja pri tem obdrži v ekonomski lasti vrednostne papirje/zlato za cel čas operacije.
– Razmejene vloge (kritja) na podlagi izvedenih finančnih instrumentov (Margin deposits made under derivative contract)- glej tudi postavko L.13, »Ostala pasiva«
– Netržni dolžniški vrednostni papirji – obveznik poročanja poroča v postavki »Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje«
– Obveznosti za prejeta posojila
– Druge vloge (Other deposits)
– Listinjenje
 
Sredstev prejetih na osnovi zaupanja se ne evidentira v statistični bilanci stanja obveznika poročanja (glej tudi postavko A.2, “Posojila”, posojila na podlagi zaupanja).
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Repo posli                                                                |
|– Vloge na odpoklic                                                         |
|– Vloge                                                                     |
|– Vloge – prejeti krediti                                                   |
|– Vloge – drugi prejeti krediti                                             |
|– Podrejene obveznosti – vloge                                              |
|– Listinjenje                                                               |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
Netržni vrednostni papirji so tisti, za katere obstajajo omejitve prenosa pravnoveljavnega lastništva instrumenta ali pa čeprav takšne omejitve ne obstajajo, se z njimi ne da trgovati, ker za njih ne obstaja sekundarni trg. Netržne instrumente, ki kasneje postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, se uvrsti med ‘dolžniške vrednostne papirje’.
L.10. Točke/delnice skladov denarnega trga (Money market fund shares/units)
Postavka vključuje točke/delnice, ki jih izda sklad denarnega trga (SDT). SDT so odprti ali zaprti vzajemni skladi/družbe, katerih točke/delnice so v smislu likvidnosti tesen substitut vlogam, in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v točke/delnice SDT in/ali v druge prenosne vrednostne papirje s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta, oziroma v bančne vloge, in ki dosegajo stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga.
Obveznik poročanja – sklad denarnega trga poroča stanje postavke poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
L.11. Izdani dolžniški vrednostni papirji (Debt securities issued)
Postavka zajema vrednostne papirje (razen lastniških deležev), ki jih izdaja obveznik poročanja in ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ter imetniku ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajatelja.
Netržne instrumente (ki jih izda obveznik poročanja), ki kasneje postanejo tržni, se uvrsti med ‘dolžniške vrednostne papirje’. (glej postavko L.9 “Vloge”, opomba)
Med izdane dolžniške vrednostne papirje sodijo:
– Izdani tržni vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji, ki jih izda obveznik poročanja in ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskega poplačila oziroma navedenega fiksnega zneska na točno določen dan (ali dneve) ali pa se izplačevanje začne z datumom, določenim ob izdaji.
– Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (Subordinated debt issued by the MFIs in the form of debt securities)
V primeru, da je podrejeni dolg, ki ga izda obveznik poročanja, za statistične namene v celoti evidentiran kot skupni znesek, se v celoti razvrsti v postavko L.11, “Izdani dolžniški vrednostni papirji”. Podrejeni dolg ne sme biti razvrščen v postavko L.12, “Kapital in rezerve”.
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje                         |
|– Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji                       |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
V primeru imetij in izdaj vrednostnih papirjev se obračunane obresti izvzame iz stanj vrednostnih papirjev in se jih razvrsti v postavko »Obveznosti za obračunane obresti – ostalo«, razen, če ločitev ni mogoča (če so obresti neločljiv del tržne cene).
Obveznik poročanja pri poročanju postavke Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje ustrezno upošteva odkupe lastnih dolžniških vrednostnih papirjev (postavko se poroča neto za lastne odkupe).
L.12. Kapital in rezerve (Capital and reserves)
Postavka zajema zneske izdaj lastniškega kapitala in vključuje tudi sredstva, ki izvirajo iz nerazdeljenega dobička in sredstev rezervacij za pričakovana prihodnja plačila in obveznosti obveznika poročanja.
Med kapital in rezerve tako sodijo:
– Lastniški kapital (Equity capital)
– Nerazdeljeni dobiček in sredstva (Non distributed benefits or funds)
– Rezervacije (Specific and general Provisions),
– Lastni deleži
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Rezervacije za zunajbilančne obveznosti                                   |
|– Osnovni kapital                                                           |
|– Kapitalske rezerve                                                        |
|– Rezerve iz dobička                                                        |
|– Preneseni čisti poslovni izid                                             |
|– Čisti poslovni izid poslovnega leta                                       |
|– Presežek iz prevrednotenja                                                |
|– Lastni deleži                                                             |
|– Druge sestavine kapitala                                                  |
|– Med letom izplačane dividende                                             |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
Znotraj postavke poročila Čisti poslovni izid se poroča tudi Razlika med prihodki in odhodki med letom kot razlika v razredu 6.
Odkup lastnih deležev obveznik poročanja poroča v postavki poročila Lastni deleži na pasivi in sicer s predznakom minus.
L.13. Ostala pasiva (Remaining liabilities)
Ostala pasiva predstavlja rezidualno postavko na pasivni strani bilance stanja.
Med ostalo pasivo sodijo:
– Stanja izvedenih finančnih instrumentov z bruto negativnimi tržnimi vrednostmi. (Financial derivative positions with gross negative market value), ki so predmet bilančne evidence
– Bruto zneski prehodnih postavk oziroma pasivnih časovnih razmejitev (Gross amounts payable in respect of suspense items)
– Bruto zneski obveznosti iz naslova ”postavk na poti” (Gross amounts payable in respect of transit items)
– Razmejene obresti na vloge (Accrued interest payable on deposits)
– Pričakovana plačila dividend (Dividends to be paid)
– Zneski obveznosti, ki se ne nanašajo na glavno dejavnost v poslovanju MFI (Amounts payable not related to the main MFI business)
Obveznosti do dobaviteljev, davki, plače, prispevki za socialno zavarovanje itd.
– Rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb (Provisions representing liabilities against third parties)
Pokojnine, dividende, rezervacije za tožbe tretjih oseb,…
– Neto stanja, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez zavarovanja v gotovini (Net positions arising from securities lending without cash collateral)
– Neto zneski obveznosti pri prihodnjih poravnavah transakcij z vrednostnimi papirji ali devizami (Net amounts payable in respect of future settlements of transactions in securities or foreign exchange operations)
– Razmejeni odhodki na podlagi izvedenih finančnih instrumentov (Margin payments made under derivative contracts)
Razmejeni odhodki bi sicer morali biti razvrščeni v postavko L.9, “Vloge”. V primeru, ko ni mogoče ugotoviti dejansko izplačljivih razmejitev, lahko obveznik poročanja poroča celoten znesek v postavki L.13, “Ostala pasiva” ali v postavki L.9, “Vloge”. (glej tudi postavko L.9, “Vloge”)
– Preostala ostala pasiva (Other remaining liabilities – residual)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Obveznosti za obračunane obresti na vloge                                 |
|– Obveznosti za obračunane obresti – ostalo                                 |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od kreditov   |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od vlog       |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve – druge razmejene obresti         |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve (suspense items) – druge          |
|čas.razmejitve                                                              |
|– Izvedeni finančni instrumenti (financial derivatives)                     |
|– Neto sredstva gospodinjstev v pokojninskih skladih (net equity of         |
|households in pension funds)                                                |
|– Druge rezervacije                                                         |
|– Postavke na poti (P) (transit items)                                      |
|– Druga ostala pasiva                                                       |
|– Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim      |
|tveganjem                                                                   |
|– Obveznosti za izročitev izposojenih finančnih instrumentov                |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča stanje postavk poročila, razčlenjeno po Matriki za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila.
 
OPOMBE:
V primeru imetij in izdaj vrednostnih papirjev se obračunane obresti izvzame iz stanj v.p. in se jih razvrsti v postavko »Obveznosti za obračunane obresti – ostalo«, razen, če ločitev ni mogoča (če so obresti neločljiv del tržne cene).
Obračunane obresti na vloge se poročajo v postavki »Obveznosti za obračunane obresti na vloge«. Obračunane obresti morajo biti izločene iz vlog, na katere se nanašajo. V postavko »Obveznosti za obračunane obresti na vloge« vključujemo vse obračunane obresti, ki izhajajo iz naslednjih postavk poročila: »Repo posli«, »Vloge na odpoklic«, » Vloge« in »Podrejene obveznosti – vloge«.
Presežek obveznosti nad sredstvi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu se vključuje v ostalo pasivo.
Iz postavke “Ostala pasiva” so lahko izključeni skoraj vsi finančni instrumenti, ki se pojavljajo kot finančne obveznosti (vključene v drugih bilančnih postavkah); finančni instrumenti, ki se ne pojavljajo v obliki finančnih obveznosti kot npr. garancije, jamstva, posojila, s katerimi se upravlja (administered loans) in posojila na zaupanje (trust loans) – zabeleženi v zunajbilančnih postavkah bilance stanja in nefinančne obveznosti kot npr. postavke kapitala na strani obveznosti (vključene v postavki ‘kapital in rezerve’).
III. IZPOLNJEVANJE POROČILA
6. Pri izpolnjevanju poročila obveznik poročanja upošteva zahteve iz Matrike za poročanje bilance stanja, ki je priloga št. 1 tega navodila. Polja matrike, ki niso označena z , se ne izpolnijo.
 
1. Šifra poročila
Vpiše se šifra poročila BS1S.
 
2. Datum poročila
Vpiše se zadnji koledarski dan meseca, za katerega se poroča.
 
3. Vrsta zapisa
Vpiše se šifra iz šifranta Vrsta zapisa.
 
4. Obveznik poročanja
Vpiše se desetmestna matična številka obveznika poročanja iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES).
 
5. Zaporedna številka zapisa
Vpiše se zaporedna številka zapisa v poročilu. To številko je potrebno uporabiti tudi pri naknadnem pošiljanju sprememb posameznega zapisa.
 
6. Postavke poročila
Vpiše se šifra postavke iz šifranta Postavke poročila.
 
7. Členitve postavke poročila
Vpiše se šifra 00.
 
8. Tip postavke
Vpiše se šifra iz šifranta Tip postavke.
 
9. Sektor
Vpiše se šifra sektorja komitenta iz šifranta Sektor.
 
10. Obveznik sistema obveznih rezerv
Vpiše se šifra iz šifranta Obveznik sistema obveznih rezerv.
 
11. Država
Vpiše se dvomestna (alfa) šifra države. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant držav (ISO 3166 standard).
 
12. Mednarodne institucije
Vpiše se šifra mednarodne institucije. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant mednarodnih institucij (Eurostat).
 
13. Valuta
Vpiše se trimestna (alfa) šifra originalne valute posla. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant valut (ISO 4217 standard).
 
14. Originalna zapadlost
Vpiše se šifra razreda originalne zapadlosti iz šifranta Originalna zapadlost.
 
16. Vrste posojil
Vpiše se šifra iz šifranta Vrste posojil.
 
17. Tržnost
Vpiše se šifra iz šifranta Tržnost.
 
21. Tip indeksacije
Vpiše se šifra iz šifranta Tip indeksacije.
 
28. Znesek
Za zgoraj navedene razčlenitve oziroma kombinacije zahtevanih šifer se vpiše znesek stanja na zadnji dan v mesecu, za katerega se poroča. Obveznik poročanja poroča zneske v domači valuti. Zneski se poročajo zaokroženi brez decimalk.
 
37. Opombe, pojasnila
Vpišejo se opombe oziroma pojasnila.
 
41. Znesek po nominalni vrednosti
Vpiše se znesek stanja po nominalni vrednosti na zadnji dan v mesecu, za katerega se poroča. Obveznik poročanja poroča nominalne zneske v domači valuti, zaokrožene brez decimalk. Zahteva se nanaša na postavke poročila, ki sodijo v agregatne postavke A.2., Posojila, L.9., Vloge, A.3., Vrednostni papirji razen delnic in L.11., Izdani dolžniški vrednostni papirji.
Nominalna vrednost pri posameznih instrumentih pomeni znesek glavnice, ki jo dolžnik po pogodbi dolguje upniku:
– posojila: neodplačana glavnica, niso vključene obračunane obresti, provizije in drugi stroški,
– vloge: znesek vezanih sredstev, niso vključene obračunane obresti,
– dolžniški vrednostni papirji: nominalna vrednost.
Obresti, ki se pripisujejo glavnici in jo s tem povečujejo, so sestavni del nominalne vrednosti.
N-1.2. POROČANJE PODATKOV PREVREDNOTENJ
I. SPLOŠNO
 
1. Obveznik poročanja mesečno poroča podatke prevrednotovalnih prilagoditev (prevrednotenj) – to je znesek, ki predstavlja podatek vrednostne spremembe stanja v obravnavanem obdobju, ki ni posledica izvršenih transakcij, niti prerazporeditev (to so npr. spremembe v sektorski razvrstitvi subjektov ipd.) niti sprememb deviznih tečajev in sicer mesečno po navedenih razčlenitvah – šifrantih. Podatek prevrednotenja se poroča za obdobje, na katerega se nanaša (obveznik poročanja torej ne poroča kumulativnega podatka).
2. Obveznik poročanja je dolžan predložiti Banki Slovenije mesečno poročilo podatkov prevrednotenj (tip poročila 1) najkasneje deseti delovni dan v mesecu za pretekli mesec.
Za stanje 31.12. preteklega leta, ko obveznik poročanja sestavlja letne računovodske izkaze, je dolžan obveznik poročanja predložiti Banki Slovenije tudi zaključno poročilo podatkov prevrednotenj (tip poročila 2) in sicer najkasneje do 28.02. tekočega leta.
V primeru zahtevanih popravkov računovodskih izkazov s strani revizorja je obveznik poročanja dolžan predložiti Banki Slovenije tudi revidirano poročilo podatkov prevrednotenj (tip poročila 6) najkasneje do 30.06. tekočega leta za preteklo leto.
3. Obveznik poročanja mora na podlagi navedenih razčlenitev sestaviti uravnotežen prikaz aktivnih in pasivnih postavk prevrednotenj(*1).
4. Obveznik poročanja je pri poročanju dolžan upoštevati:
– Matriko za poročanje podatkov prevrednotenj, ki je priloga št. 2 tega navodila;
– Šifrante za poročila BS1S, BS1V in BS1O, ki so priloga št. 4 tega navodila;
– Tehnično navodilo za poročanje, ki je priloga št. 5 tega navodila.
  
II. VSEBINSKA OPREDELITEV POROČILA
5. Agregatne postavke, ki se sestavljajo iz postavk poročila, ki so navedene v prilogi št. 4 tega navodila, so opredeljene po zahtevah Evropske centralne banke.
AKTIVNE POSTAVKE
A.2. Posojila (Loans)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Računi pri centralni banki                                                |
|– Terjatve pri centralni banki                                              |
|– Krediti                                                                   |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) se v postavki »Posojila« upoštevajo samo odpisi posojil v obravnavanem obdobju (mesecu). Oblikovane oslabitve se ne upoštevajo kot vrednostna sprememba. Ker morajo biti posojila v poročilu stanj za ECB poročana po nominalni vrednosti, je potrebno tudi pri poročanju prevrednotenj izhajati iz poročane vrednosti posojil po nominalni vrednosti.
 
OPOMBE:
Pripisane (revalorizacijske) obresti se ne obravnava kot prevrednotenje.
Primer: Poročanje posojil po bruto principu (stanje posojil ni zmanjšano za oblikovane oslabitve) in poročanje vrednostnih sprememb (prevrednotenj):
Obveznik poročanja ima v portfelju tri posojila. Dve od njih (posojili B in C) sta delno oslabljeni, pri enem od teh dveh (posojilo B) pride kasneje do odprave oslabitve, pri drugem (posojilo C) pa do odpisa. Transakcij ni.
Portfelj poročevalca:
+---------------------+-------------------+-----------------+
|                     |31.1.XX            |28.2.XX          |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojila             |                   |                 |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo A           |100                |100              |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo B           |100                |100              |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo C           |100                |0                |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Oslabitve            |                   |                 |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo A           |0                  |30               |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo B           |20                 |0                |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo C           |40                 |0                |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Odpisi               |                   |                 |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo A           |0                  |0                |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo B           |0                  |0                |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
|Posojilo C           |0                  |100              |
|                     |                   |                 |
+---------------------+-------------------+-----------------+
Obveznik poročanja poroča prevrednotenje (vrednostno spremembo) v višini celotnega zneska odpisane terjatve posojila, ne glede na (in neupoštevaje) morebitne predhodno oblikovane oslabitve.
Obveznik poročanja poroča:
+--------------+--------------+--------------+----------------+--------------+
|              |Stanje 31.1.XX|Tok v bilanci |Prevrednotenje  |Stanje 28.2.XX|
|              |              |stanja        |                |              |
|              |              |              |                |              |
+--------------+--------------+--------------+----------------+--------------+
|Posojilo A    |100           |0             |0               |100           |
|              |              |              |                |              |
+--------------+--------------+--------------+----------------+--------------+
|Posojilo B    |100           |0             |0               |100           |
|              |              |              |                |              |
+--------------+--------------+--------------+----------------+--------------+
|Posojilo C    |100           |0             |-100            |0             |
|              |              |              |                |              |
+--------------+--------------+--------------+----------------+--------------+
|Skupaj        |300           |0             |-100            |200           |
|              |              |              |                |              |
+--------------+--------------+--------------+----------------+--------------+
Obveznik poročanja za obravnavano obdobje (mesec februar XX) poroča podatek prevrednotenja v znesku -100.
A.3. Vrednostni papirji razen delnic (Securities other than shares)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Dolžniški vrednostni papirji                                              |
|– Druge naložbe namenjene trgovanju (sekuritizacija oziroma listinjenje)    |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Za tržne vrednostne papirje (šifrant tržnosti) mora obveznik poročanja pri poročanju prevrednotenj upoštevati knjigovodsko vrednost (stolpec 28), ki jo poroča v poročilu stanj, za netržne vrednostne papirje pa nominalno vrednost iz poročila stanj (stolpec 41). V poročilu prevrednotenj se za tržne vrednostne papirje izpolni le stolpec 28, za netržne vrednostne papirje pa stolpec 41.
Kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) se upošteva prevrednotenje zaradi okrepitve ali oslabitve v obravnavanem obdobju (mesecu).
A.5. Delnice in drugi lastniški deleži (Shares and other equity)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Delnice investicijskih skladov (brez delnic skladov denarnega trga)       |
|– Delnice drugih izdajateljev                                               |
|– Drugi lastniški deleži                                                    |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) se upošteva prevrednotenje zaradi okrepitve ali oslabitve v obravnavanem obdobju (mesecu).
A.6. Osnovna sredstva (Fixed assets)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Opredmetena osnovna sredstva                                              |
|– Neopredmetena dolgoročna sredstva                                         |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Pri prevrednotenju osnovnih sredstev se kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) štejejo popravki vrednosti zaradi okrepitve in oslabitve (računi pri posameznih poslih na aktivi) in amortizacija v obravnavanem obdobju – mesecu.
A.7. Ostala aktiva (Remaining assets)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Terjatve za obračunane obresti na posojila                                |
|– Terjatve za obračunane obresti – ostalo                                   |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od kreditov  |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od vlog      |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve – druge razmejene obresti        |
|– Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve (suspense items) – druge časovne |
|razmejitve                                                                  |
|– Druga ostala aktiva (prehodni računi)                                     |
|– Izvedeni finančni instrumenti (financial derivatives)                     |
|– Predplačila zavarovalnih premij in terjatve iz teh zavarovanj (prepayment |
|of insurance premiums and reserves for outstanding claims)                  |
|– Postavke na poti (A) (transit items)                                      |
|– Naložbe v naložbene nepremičnine                                          |
|– Druga ostala aktiva                                                       |
|– Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim      |
|tveganjem                                                                   |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Vrednostna sprememba predstavlja znesek spremembe stanja postavke v obravnavanem obdobju, ki ni posledica niti transakcij, niti prerazporeditev, niti tečajnih razlik.
PASIVNE POSTAVKE
L.11. Izdani dolžniški vrednostni papirji (Debt securities issued)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje                         |
|– Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji                       |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) se upošteva prevrednotenje zaradi okrepitve ali oslabitve v obravnavanem obdobju (mesecu).
Za tržne vrednostne papirje (šifrant tržnosti) mora obveznik poročanja pri poročanju prevrednotenj upoštevati knjigovodsko vrednost (stolpec 28), ki jo poroča v poročilu stanj, za netržne vrednostne papirje pa nominalno vrednost iz poročila stanj (stolpec 41). V poročilu prevrednotenj se za tržne vrednostne papirje izpolni le stolpec 28, za netržne vrednostne papirje pa stolpec 41.
L.12. Kapital in rezerve (Capital and reserves)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Rezervacije za zunajbilančne obveznosti                                   |
|– Osnovni kapital                                                           |
|– Kapitalske rezerve                                                        |
|– Rezerve iz dobička                                                        |
|– Preneseni čisti poslovni izid                                             |
|– Čisti poslovni izid poslovnega leta                                       |
|– Presežek iz prevrednotenja                                                |
|– Lastni deleži                                                             |
|– Druge sestavine kapitala                                                  |
|– Med letom izplačane dividende                                             |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Kot vrednostna sprememba (prevrednotenje) se upošteva prevrednotenje zaradi okrepitve ali oslabitve v obravnavanem obdobju (mesecu).
L.13. Ostala pasiva (Remaining liabilities)
+----------------------------------------------------------------------------+
|Postavke poročila:                                                          |
|– Obveznosti za obračunane obresti na vloge                                 |
|– Obveznosti za obračunane obresti – ostalo                                 |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve – razmejene obresti od kreditov   |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve– razmejene obresti od vlog        |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve– druge razmejene obresti          |
|– Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve (suspense items) – druge          |
|čas.razmejitve                                                              |
|– Izvedeni finančni instrumenti (financial derivatives)                     |
|– Neto sredstva gospodinjstev v pokojninskih skladih (net equity of         |
|households in pension funds)                                                |
|– Druge rezervacije                                                         |
|– Postavke na poti (P) (transit items)                                      |
|– Druga ostala pasiva                                                       |
|– Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim      |
|tveganjem                                                                   |
|– Obveznosti za izročitev izposojenih finančnih instrumentov                |
+----------------------------------------------------------------------------+
Obveznik poročanja poroča podatek vrednostne spremembe postavk poročila v obravnavanem obdobju, razčlenjeno po Matriki za poročanje prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila.
Vrednostna sprememba predstavlja znesek spremembe stanja postavke v obravnavanem obdobju, ki ni posledica niti transakcij, niti prerazporeditev, niti tečajnih razlik.
 
III. IZPOLNJEVANJE POROČILA
6. Pri izpolnjevanju poročila obveznik poročanja upošteva zahteve iz Matrike za poročanje podatkov prevrednotenja, ki je priloga št. 2 tega navodila. Polja matrike, ki niso označena z , se ne izpolnijo.
 
1. Šifra poročila
Vpiše se šifra poročila BS1V.
 
2. Datum poročila
Vpiše se zadnji dan meseca, za katerega se poroča.
 
3. Vrsta zapisa
Vpiše se šifra iz šifranta Vrsta zapisa.
 
4. Obveznik poročanja
Vpiše se desetmestna matična številka obveznika poročanja iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES).
 
5. Zaporedna številka zapisa
Vpiše se zaporedna številka zapisa v poročilu. To številko je potrebno uporabiti tudi pri naknadnem pošiljanju sprememb posameznega zapisa.
 
6. Postavke poročila
Vpiše se šifra postavke iz šifranta Postavke poročila.
 
7. Členitve postavke poročila
Vpiše se šifra 00.
 
9. Sektor
Vpiše se šifra sektorja komitenta iz šifranta Sektor.
 
11. Država
Vpiše se dvomestna (alfa) šifra države. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant držav (ISO 3166 standard).
 
12. Mednarodne institucije
Vpiše se šifra mednarodne institucije. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant mednarodnih institucij (Eurostat).
 
13. Valuta
Vpiše se trimestna (alfa) šifra originalne valute posla. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant valut (ISO 4217 standard).
 
14. Originalna zapadlost
Vpiše se šifra razreda originalne zapadlosti iz šifranta Originalna zapadlost.
 
16. Vrste posojil
Vpiše se šifra iz šifranta Vrste posojil.
 
17. Tržnost
Vpiše se šifra iz šifranta Tržnost.
 
21. Tip indeksacije
Vpiše se šifra iz šifranta Tip indeksacije.
 
28. Znesek
Za zgoraj navedene razčlenitve oziroma kombinacije zahtevanih šifer se vpiše znesek prevrednotenja po knjigovodski vrednosti za obdobje, na katerega se poročilo nanaša. Obveznik poročanja poroča zneske v domači valuti. Zneski se poročajo zaokroženi brez decimalk. Zahteva se nanaša na postavke poročila, ki sodijo v agregatne postavke A.3., Vrednostni papirji razen delnic (le tržne), A.5., Delnice in drugi lastniški deleži, A.6., Osnovna sredstva, A.7., Ostala aktiva, L.11., Izdani dolžniški vrednostni papirji (le tržne), L.12., Kapital in rezerve in L.13., Ostala pasiva.
 
37. Opombe, pojasnila
Vpišejo se opombe oziroma pojasnila.
 
41. Znesek po nominalni vrednosti
Vpiše se znesek prevrednotenja po nominalni vrednosti za obdobje, na katerega se poročilo nanaša. Obveznik poročanja poroča nominalne zneske v domači valuti, zaokrožene brez decimalk. Zahteva se nanaša na postavke poročila, ki sodijo v agregatne postavke A.2., Posojila, A.3., Vrednostni papirji razen delnic (le netržne) in L.11., Izdani dolžniški vrednostni papirji (le netržne).
Nominalna vrednost pri posameznih instrumentih pomeni znesek glavnice, ko jo dolžnik po pogodbi dolguje upniku:
– posojila: neodplačana glavnica, niso vključene obračunane obresti, provizije in drugi stroški,
– dolžniški vrednostni papirji: nominalna vrednost.
Obresti, ki se pripisujejo glavnici in jo s tem povečujejo, so sestavni del nominalne vrednosti.
N-1.3. POROČANJE PODATKOV O OBRESTNIH MERAH
I. SPLOŠNO
 
1. Predmet poročanja je mesečno poročilo o obrestnih merah obstoječih in novih poslov ter obrestno občutljivih postavkah.
2.1 Poročanje vrednostnih podatkov za namene statistike obrestnih mer je omejeno na postavke poročila:
– Krediti,
– Dolžniški vrednostni papirji,
– Repo posli,
– Vloge na odpoklic,
– Vloge,
– Vloge – prejeti krediti,
– Vloge – drugi prejeti krediti,
– Podrejene obveznosti – vloge,
– Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje,
– Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji,
– Listinjenje.
2.2 Poročanje podatkov za druge namene obsega vse postavke, ki vključujejo obrestno občutljive obstoječe posle.
3. Poročanje vrednostnega podatka APRC (rubrika 36) je dodatno omejeno le na:
– postavko Krediti,
– potrošniški in stanovanjski krediti, posojila za obratna sredstva in investicije v osnovna sredstva,
– nove posle.
4. Postavki Krediti in Dolžniški vrednostni papirji se le za nove posle dodatno razčlenjujeta po šifrantih:
– Razred zneska,
– Spremenljivost skupne obrestne mere,
– Vrsta zavarovanja (ne izpolnjuje se za postavko Dolžniški vrednostni papirji),
– Oznaka komitenta (ne izpolnjuje se za postavko Dolžniški vrednostni papirji).
5. Obveznik poročanja je dolžan predložiti Banki Slovenije mesečno poročilo o obrestnih merah najkasneje dvanajsti delovni dan v mesecu za pretekli mesec. Poročilo o obrestnih merah se vedno posreduje kot redno poročilo (tip poročila 1), ne posreduje se zaključno in revidirano poročilo (tipa poročila 2 in 6).
Banka s poslovno enoto v tujini je dolžna predložiti Banki Slovenije dve ločeni poročili o obrestnih merah. Mesečno poročilo o obrestnih merah banke, brez vključene poslovne enote v tujini (tip poročila 1) pošlje najkasneje dvanajsti delovni dan v mesecu za pretekli mesec ter mesečno poročilo o obrestnih merah samo za poslovno enoto v tujini (tip poročila 8) najkasneje do konca meseca za pretekli mesec.
6. Obveznik poročanja je pri poročanju dolžan upoštevati:
– Matriko za poročanje obrestnih mer, ki je priloga št. 3 tega navodila;
– Šifrante za poročila BS1S, BS1V in BS1O, ki so priloga št. 4 tega navodila;
– Tehnično navodilo za poročanje, ki je priloga št. 5 tega navodila.
 
II. IZPOLNJEVANJE POROČILA
7. Pri izpolnjevanju poročila obveznik poročanja upošteva zahteve iz Matrike za poročanje obrestnih mer, ki je priloga št. 3 tega navodila. Polja matrike, ki niso označena z , se ne izpolnijo.
 
7.1 RAZČLENITVE
 
1. Šifra poročila
Vpiše se šifra poročila BS1O.
 
2. Datum poročila
Vpiše se zadnji dan meseca, za katerega se poroča.
 
3. Vrsta zapisa
Vpiše se šifra iz šifranta Vrsta zapisa.
 
4. Obveznik poročanja
Vpiše se desetmestna matična številka obveznika poročanja iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES).
 
5. Zaporedna številka zapisa
Vpiše se zaporedna številka zapisa v poročilu. To številko je potrebno uporabiti tudi pri naknadnem pošiljanju sprememb posameznega zapisa.
 
6. Postavke poročila
Za namene poročila o obrestnih merah se poroča le naslednje postavke:
– Krediti,
– Dolžniški vrednostni papirji,
– Repo posli,
– Vloge na odpoklic,
– Vloge,
– Vloge – prejeti krediti,
– Vloge – drugi prejeti krediti,
– Podrejene obveznosti – vloge,
– Obveznosti za izdane dolžniške vrednostne papirje,
– Podrejene obveznosti – dolžniški vrednostni papirji,
– Listinjenje.
Za potrebe statistike obrestnih mer se podatki o poslih poročajo pod zgoraj navedenimi postavkami ne glede na to, ali so evidentirani bilančno ali izvenbilančno. Pri ugotavljanju stanja na zadnji dan referenčnega meseca, lahko obstajajo tudi posli, ki so bili sklenjeni tekom meseca, na zadnji dan pa se ne nahajajo niti v bilanci niti izven bilance. Te posle je potrebno zajeti v poročilo z oznako N, za njih pa se ne poroča znesek iz bilance stanja (saj le-ta ne obstaja), pač pa se poroča pogodbeni znesek.
Za druge namene se poroča tudi vse ostale postavke poročila, vendar le v primeru, ko gre za obrestno občutljive (šifra 1 iz šifranta Obrestna občutljivost) in obenem obstoječe posle (šifri 1 in 3 iz šifranta Obstoječi/novi posli).
 
7. Členitve postavke poročila
Vpiše se šifra 00.
 
8. Tip postavke
Poroča se le podatke za tip postavke 1.
 
9. Sektor
Vpiše se šifra sektorja komitenta iz šifranta Sektor.
 
11. Država
Vpiše se dvomestna (alfa) šifra države. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant držav (ISO 3166 standard).
 
12. Mednarodne institucije
Vpiše se šifra mednarodne institucije. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant mednarodnih institucij (Eurostat).
 
13. Valuta
Vpiše se trimestna (alfa) šifra originalne valute posla. Obveznik poročanja uporabi uraden šifrant valut (ISO 4217 standard).
 
14. Originalna zapadlost
Vpiše se šifra razreda originalne zapadlosti iz šifranta Originalna zapadlost.
 
15. Preostala zapadlost
Vpiše se šifra razreda preostale zapadlosti iz šifranta Preostala zapadlost. Za nove posle (šifra 2 iz šifranta Obstoječi/novi posli) se polje pusti prazno.
 
16. Vrste posojil
Vpiše se šifra iz šifranta Vrste posojil.
 
17. Tržnost
Vpiše se šifra iz šifranta Tržnost.
 
18. Boniteta terjatve
Vpiše se bonitetni razred terjatve (dobra oziroma neslaba, slaba).
 
19. Obstoječ/nov posel
Vpiše se šifra iz šifranta Obstoječ/nov posel.
 
20. Razredi zneskov
Šifrant se uporablja le v primeru novih terjatev do nefinančnih družb (sektor S.11) za postavki Krediti in Dolžniški vrednostni papirji. Vpiše se velikostni razred zneska celotnega odobrenega posojila oziroma nominalne vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja.
 
21. Tip indeksacije
Vpiše se šifra iz šifranta Tip indeksacije.
 
22. Spremenljivost skupne obrestne mere
Vpiše se šifra dobe spremenljivosti skupne obrestne mere posojila od sklenitve posojila iz šifranta Spremenljivost skupne obrestne mere.
 
23. Imenski/prinosniški vrednostni papir
Vpiše se šifra iz šifranta Imenski/prinosniški vrednostni papir.
 
24. Vrsta referenčne obrestne mere
Vpiše se šifra iz šifranta Vrsta referenčne obrestne mere.
 
25. Vrsta zavarovanja
Vpiše se šifra oziroma kombinacija šifer vrst zavarovanja terjatve (maksimalno pet šifer, 5*2) iz šifranta Vrsta zavarovanja.
 
26. Oznaka komitenta
Vpiše se matična številka komitenta.
 
27. Šifra deponenta
Vpiše se šifra deponenta.
 
38. Obrestna občutljivost
Vpiše se šifra iz šifranta Obrestna občutljivost. Za postavke, ki se poročajo za namene poročila o obrestnih merah (postavke navedene v točki 2.1, poglavja I. Splošno, N-1.3), se poroča podatke za obrestno občutljive in obrestno neobčutljive posle (šifri 1 in 2). Za vse ostale postavke poročila se poroča podatke le za obrestno občutljive posle (šifra 1).
 
39. Obdobje ponovne določitve obrestne mere
Vpiše se šifra iz šifranta Obdobje ponovne določitve obrestne mere.
 
40. Možnost predčasnega odplačila/odpoklica
Vpiše se šifra iz šifranta Možnost predčasnega odplačila/odpoklica.
 
7.2 VREDNOSTNI PODATKI
Za zgoraj navedene razčlenitve oziroma kombinacije zahtevanih šifer se poročajo naslednji vrednostni podatki:
 
28. Znesek
Agregirani znesek stanja predstavlja seštevek zneskov stanja posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov.
 
29. Pogodbeni znesek
Agregirani pogodbeni znesek predstavlja seštevek pogodbenih zneskov posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov.
 
31. Realna oziroma nominalna obrestna mera (novi posli)
Povprečna tehtana realna oziroma nominalna obrestna mera je tehtano povprečje realnih oziroma nominalnih obrestnih mer posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov, pri čemer se kot utež jemlje pogodbeni znesek.
 
32. Subvencionirana obrestna mera (novi posli)
Povprečna tehtana subvencionirana obrestna mera je tehtano povprečje subvencioniranih obrestnih mer posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov, pri čemer se kot utež jemlje pogodbeni znesek.
 
33. Skupna obrestna mera (novi posli)
Povprečna tehtana skupna obrestna mera je tehtano povprečje skupnih obrestnih mer posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov, pri čemer se kot utež jemlje pogodbeni znesek.
 
34. AAR (obstoječi posli)
Povprečna tehtana AAR (dogovorjena letna obrestna mera) je tehtano povprečje AAR posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov, pri čemer se kot utež jemlje znesek po nominalni vrednosti.
 
35. AAR (novi posli)
Povprečna tehtana AAR (dogovorjena letna obrestna mera) je tehtano povprečje AAR posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov, pri čemer se kot utež jemlje pogodbeni znesek.
 
36. APRC
Povprečna tehtana APRC (letna odstotna stopnja stroškov) je tehtano povprečje APRC posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov, pri čemer se kot utež jemlje pogodbeni znesek.
 
37. Opombe, pojasnila
Vpišejo se opombe oziroma pojasnila.
 
41. Znesek po nominalni vrednosti
Obveznik poročanja v matriki označene postavke poročila poroča dodatno še po nominalni vrednosti. Zahteva se nanaša na postavke poročila, ki sodijo v agregatne postavke Posojila, Vloge, Dolžniški vrednostni papirji in Obveznosti za izdane vrednostne papirje.
Agregirani znesek po nominalni vrednosti predstavlja seštevek zneskov po nominalni vrednosti posameznih poslov z enakimi vrednostmi šifrantov.
III. IZRAČUN VREDNOSTNIH PODATKOV
A. Izračun po posameznem poslu
28. Znesek
Za posamezen posel, ki je obstoječ na zadnji dan referenčnega meseca, se poišče znesek iz bilance stanja na zadnji dan referenčnega meseca (gre za bruto znesek, brez vključenih popravkov; torej za tip postavke 1).
 
29. Pogodbeni znesek
Za posamezen posel, ki je bil sklenjen (oz. spremenjen) v referenčnem mesecu, se poišče pogodbeni znesek (znesek odobrenega posojila oziroma znesek sklenjenega depozita, nominalna vrednost dolžniškega vrednostnega papirja). Npr. pri kreditih v tranšah se poišče znesek celotnega odobrenega kredita (seštevek vseh tranš). Pri poslih v tuji valuti se za preračun pogodbenih zneskov v domačo valuto uporabi srednji tečaj Banke Slovenije na dan sklenitve posla.
 
31. Realna oziroma nominalna obrestna mera (novi posli)
Poišče se realna obrestna mera v primeru indeksacije. V primeru nominalne obrestne mere se poišče celotna obrestna mera (oz. v primeru vezave skupne obrestne mere na referenčno obrestno mero le pribitek oziroma marža).
 
32. Subvencionirana obrestna mera (novi posli)
Poišče se tisti del obrestne mere, ki je subvencioniran oziroma ga v primeru posojila namesto komitenta banki plača tretja oseba.
 
33. Skupna obrestna mera (novi posli)
V skupno obrestno mero vključimo vse elemente pogodbene obrestne mere (npr. realni del obrestne mere, TOM, maržo, referenčno obrestno mero; v skupno obrestno mero se ne vključuje devizna klavzula v primeru indeksacije z devizno klavzulo) in dodatno subvencioniran del obrestne mere. Skupna obrestna mera odraža, koliko obveznik poročanja prejme v primeru posojila in koliko obveznik poročanja plača v primeru depozita. Subvencionirana obrestna mera, ki jo komitentu obveznika poročanja izplača direktno tretja oseba, se ne upošteva v skupni obrestni meri. Za skupno obrestno mero novih poslov jemljemo tisto obrestno mero, ki velja na datum sklenitve novega posla oziroma v referenčnem mesecu.
 
34. AAR (obstoječi posli)
Poišče se na letno raven prevedena skupna obrestna mera (AAR je enaka skupni obrestni meri v primeru konformne obrestne mere).
Za izračun AAR se uporabi naslednja formula:
V skupno obrestno mero se vključijo vsi elementi pogodbene obrestne mere (npr. realni del obrestne mere, TOM, maržo, referenčno obrestno mero; v skupno obrestno mero se ne vključuje devizna klavzula v primeru indeksacije z devizno klavzulo) in dodatno subvencioniran del obrestne mere. Skupna obrestna mera odraža, koliko obveznik poročanja prejme v primeru posojila in koliko obveznik poročanja plača v primeru depozita. Subvencionirana obrestna mera, ki jo komitentu obveznika poročanja izplača direktno tretja oseba, se ne upošteva v skupni obrestni meri. Za skupno obrestno mero obstoječih poslov se jemlje tisto obrestno mero, ki velja na zadnji dan oziroma v referenčnem mesecu (v primeru variabilne obrestne mere, se skupna obrestna mera posameznega obstoječega posla lahko spreminja vsak mesec).
Spremenljivka n, ki v formuli za izračun AAR označuje število kapitalizacijskih obdobij, se nanaša na frekvenco obrestnih plačil in ne na frekvenco odplačil glavnice. Tako je n enak 1 za letna plačila obresti, 2 za polletna plačila, 4 za kvartalna, 12 za mesečna, 0,5 za dvoletna plačila obresti.
Po dogovoru se za izračun AAR uporabi standardno leto s 365-imi dnevi (zanemari se učinek dodatnega dneva v prestopnem letu).
Formula za izračun AAR se uporabi le v primeru, ko se pri obračunu obresti uporablja proporcionalna oziroma relativna obrestna mera. V primeru uporabe konformne obrestne mere je AAR enaka skupni obrestni meri.
 
35. AAR (novi posli)
Glej podatek 34 (v formuli se uporabi skupna obrestna mera novih poslov).
 
36. APRC
Za izračun APRC se uporabi formula navedena v drugem odstavku 17. člena Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 70/00).
APRC je tista letna obrestna mera (diskontna stopnja), s katero se skupno kreditno breme (skupna vrednost vseh potrošnikovih plačil dajalcu kredita, razen stroškov iz 18. člena Zakona o potrošniških kreditih) izenači s sedanjo vrednostjo odobrenega in nakazanega kreditnega zneska, in se izračuna po naslednji matematični formuli:
V primeru variabilne obrestne mere ob sklenitvi posojila niso znane bodoče vrednosti obrestne mere. Da bi izračunali zneske b(k),, se predpostavi, da obrestna mera, ki velja ob sklenitvi posojila, velja tudi ves čas trajanja posojila.
Izračunana APRC mora biti večja (ali enaka) AAR, saj zraven obrestnih komponent, ki so vključene že v AAR, vključuje tudi ostale stroške. Predvsem je potrebno paziti pri subvencioniranem delu obrestne mere, ki mora biti vključen tudi v APRC (tako kot v primeru AAR in skupne obrestne mere).
V primeru spremembe obstoječega posojila, ki se šteje za novo posojilo, je t(1) datum spremembe posojila. Prejete zneske a(j) predstavljajo tisti zneski, na katere se aneks k osnovni posojilni pogodbi nanaša. Kot stroški se upoštevajo le tisti, ki so posledica sklenitve aneksa.
 
41. Znesek po nominalni vrednosti
Za posamezen posel, ki je obstoječ na zadnji dan referenčnega meseca, se vpiše znesek stanja po nominalni vrednosti na zadnji dan v mesecu, za katerega se poroča. Obveznik poročanja poroča nominalne zneske v domači valuti, zaokrožene brez decimalk. Zahteva se nanaša na postavke poročila, ki sodijo v agregatne postavke A.2., Posojila, L.9., Vloge, A.3., Vrednostni papirji razen delnic in L.11., Izdani dolžniški vrednostni papirji.
Nominalna vrednost pri posameznih instrumentih pomeni znesek glavnice, ko jo dolžnik po pogodbi dolguje upniku:
– posojila: neodplačana glavnica, niso vključene obračunane obresti, provizije in drugi stroški,
– vloge: znesek vezanih sredstev, niso vključene obračunane obresti,
– dolžniški vrednostni papirji: nominalna vrednost.
Obresti, ki se pripisujejo glavnici in jo s tem povečujejo, so sestavni del nominalne vrednosti.
B. Agregirani podatki po posameznih razbitjih
Po izračunu vrednostnih podatkov za posamezen posel (posojilo ali vlogo), podatke agregiramo (seštejemo zneske oziroma izračunamo ponderirana povprečja obrestnih mer) za skupine poslov, ki imajo enake vrednosti posameznih šifrantov.
C. Obveza poročanja vrednostnih podatkov glede na vrednosti šifranta Obstoječ/nov posel
Obveza poročanja posameznih vrednostnih podatkov in način njihovega izračuna sta odvisna od vrednosti šifranta »Obstoječ/nov posel«:
 
a) vrednost O (šifra 1)
Ti posli so obstoječi na zadnji dan referenčnega meseca, torej imajo takrat od nič različen saldo v bilanci stanja. Njihov datum sklenitve (oz. spremembe) je pred referenčnim mesecem. Za te posle poročamo agregirane zneske iz bilance stanja na zadnji dan referenčnega meseca, agregirane zneske po nominalni vrednosti in naslednje povprečne ponderirane obrestne mere AAR (obstoječi posli).
Enake podatke se poroča tudi za 4 kategorije poslov (vloge na vpogled, vloge čez noč, vloge na odpoklic, okvirna posojila), za katere se po dogovoru vedno določi vrednost O. Za opredelitev teh poslov je datum sklenitve nepomemben, bistveno je, da v bilanci stanja na zadnji dan referenčnega meseca obstaja od nič različen saldo.
 
b) vrednost N (šifra 2)
Ti posli so bili sklenjeni (oziroma spremenjeni) v referenčnem mesecu, na zadnji dan referenčnega meseca pa niso bili obstoječi (ker so že prej zapadli ali ker še sploh ni prišlo do črpanja). Datum sklenitve (oziroma datum spremembe) je v referenčnem mesecu, saldo v bilanci stanja na zadnji dan referenčnega meseca je enak nič. Za te posle poročamo agregirane pogodbene zneske (celotni znesek odobrenega posojila oziroma sklenjenega depozita) in naslednje povprečne ponderirane obrestne mere:
– realna oziroma nominalna obrestna mera (novi posli),
– subvencionirana obrestna mera (novi posli),
– skupna obrestna mera (novi posli),
– AAR (novi posli),
– APRC.
 
c) vrednost ON (šifra 3)
Ti posli so bili sklenjeni (oz. spremenjeni) v referenčnem mesecu, obenem so na zadnji dan referenčnega meseca obstoječi. Datum sklenitve (oz. datum spremembe) je v referenčnem mesecu, v bilanci stanja na zadnji dan referenčnega meseca obstaja od nič različen saldo. Za te posle poročamo agregirane bilančne zneske stanj, agregirane zneske po nominalni vrednosti in agregirane pogodbene zneske ter naslednje povprečne ponderirane obrestne mere:
– realna oziroma nominalna obrestna mera (novi posli),
– subvencionirana obrestna mera (novi posli),
– skupna obrestna mera (novi posli),
– AAR (obstoječi posli),
– AAR (novi posli),
– APRC.
Pod posamezno vrednostjo šifranta »Obstoječ/nov posle« je naveden maksimalno možen nabor zahtevanih vrednostnih podatkov, dejansko zahtevani vrednostni podatki so razvidni iz Matrike BS1O:
7. Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za izvajanje sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij N-1 (Uradni list RS, št. 40/05).
 
8. To navodilo začne veljati s 1. 4. 2006. Obvezniki poročanja predložijo Banki Sloveniji prvo poročilo po tem Navodilu v maju 2006 za mesec april 2006.
Guverner
Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.
(*1)  Podatki prevrednotenj so tako kot podatki stanj del dvostavnega računovodskega sistema. V vseh primerih imajo torej podatki prevrednotenj protipostavko, ki je lahko postavka »Kapital in rezerve« ali »Ostala pasiva«.