Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2006 z dne 17. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2006 z dne 17. 1. 2006

Kazalo

198. Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa – LR1, stran 469.

Na podlagi 12., 23. in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1), Pravilnika o vsebini, obliki, načinu priprave lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04) je Občinski svet Občine Litija na 30. redni seji dne 20. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa – LR1
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za občinski lokacijski načrt)
Podlaga za občinski lokacijski načrt (v nadaljnjem besedilu OLN) so prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 za območje Občine Litija (Uradni list SRS, št. 14/87, 4/89 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/90, 20/94, 63/99, 05/04, 51/04, 126/04). V njih je predmetno zemljišče opredeljeno kot območje javne infrastrukture.
Območje obdelave se doslej ureja na podlagi Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, 22/88 in Uradni list RS, št. 89/02, 07/04, 51/04), ki za to območje predvideva izdelavo občinskega izvedbenega prostorskega akta.
2. člen
(Vsebina odloka o občinskem lokacijskem načrtu)
Odlok o OLN za območje športno-rekreacijskega centra Ježa – LR1 določa obseg ureditvenega območja z mejo, funkcijo območja s prostorskimi ureditvami, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev, rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.
3. člen
(Sestava občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt vsebuje besedilo odloka, grafični del in priloge.
(a) Besedilo odloka vsebuje:
– obseg ureditvenega območja,
– funkcijo območja,
– opis prostorskih ureditev po posameznih področjih,
– pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev,
– rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– etapnost izvedbe,drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
(b) Grafični del vsebuje:
– katastrski načrt z vrisano mejo območja M 1:1000,
– prikaz zasnove rabe prostora M 1:1000,
– ureditvena situacija M 1:1000,
– situacija komunalnega in energetskega omrežja M 1:1000,
– situacija prometnega omrežja M 1:1000,
– prikaz novih gradbenih parcel in nova parcelacija z zakoličbenimi elementi za posamezne nove objekte M 1:1000,
– zasnova križišča M 1:5000.
(c) Seznam prilog vsebuje:
1. povzetek za javnost,
2. izvleček iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Litija,
3. obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
4. strokovne podlage,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora:
– Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija,
– TELEKOM Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana,
– Elektro – Ljubljana, PE Elektro Ljubljana okolica, Slovenska 58, Ljubljana,
– Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste; Tržaška 19, Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Uprava za obrambo Ljubljana, Izpostava Litija, Jerebova 14, Litija;
– Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Ljubljana, Izpostava Litija, Kidričeva 1, Litija,
– Zavod za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, Kersnikova 3, Ljubljana,
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana
6. spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta,
7. program opremljanja zemljišč za gradnjo.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(Lega območja)
Ureditveno območje leži na jugovzhodnem robu naselja Litija v območju z oznako LR-1 in je veliko okrog 5,50 ha.
5. člen
(Meja ureditvenega območja OLN)
Meja lokacijskega načrta je razvidna iz grafične priloge – katastrski načrt z vrisano mejo območja, ki je sestavni del tega odloka. Ureditveno območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel: št. 166/2, 200/3, 987/2, 140/1, 140/2, 140/3, 130/3 del, 127/27 del, 130/4 del, 130/6, 130/7, 130/8, 130/9, del 130/18 in 130/19, del 130/11, del 130/12, del 130/14, del 130/16, 130/5, 130/1 129, 128/5 vse k.o. 1838 Litija.
6. člen
(Površine)
Ureditveno območje športno-rekreacijskega centra Ježa – LR1 je na severu omejeno z Zasavsko cesto na zahodu s cesto med Grbinsko in Zasavsko ob blokovni zazidavi, na jugu s cesto Litija – Breg, vzhodni rob pa meji na stanovanjsko območje LR1/1. Območje obsega 5,50 ha in je razvidno tudi v prilogi.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
7. člen
(Funkcija in prostorske ureditve)
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je namenjeno javni gospodarski infrastrukturi, pri čemer je v skladu s programsko zasnovo 40% površin območja namenjeno komercialnim dejavnostim, 60% površin območja pa športno rekreacijskim dejavnostim.
V območju obdelave je dovoljen širok izbor možnih dejavnosti. Za tiste dejavnosti v posameznih objektih, ki zahtevajo dodatno pogojevanje in soglašanje v fazi projektiranja (na primer zaradi predpisov glede gostinskih dejavnosti ali dejavnosti s prodajo blaga, ki zahteva dodatno preverjanje), je obvezno v skladu z ZGO-1 pridobiti projektne pogoje in na izdelan projekt soglasje pristojnega soglasodajalca. To velja predvsem za tiste soglasodajalce, ki v tem OLN niso natančno vsebinsko zahtevani, so pa predmet kasnejše projektne dokumentacije.
OLN ureja naslednje predvidene gradnje in ureditve:
V severnem delu, namenjen poslovnim, storitvenim, trgovskim, kulturnim, gostinskim in razvedrilnim dejavnostim se predvidi novogradnje objektov A, B, C in D ter pripadajočih parkirišč, namenjenih poslovnim, storitvenim, trgovskim, kulturnim in razvedrilnim dejavnostim.
V južnem delu, namenjenem športnim in rekreacijskim dejavnostim se predvidi:
– novogradnja objekta E, namenjenega dejavnostim športa,
– urejanje parkirne površine in igrišč na severu objekta E,
– urejanje rekreacijskih površin in igrišč, južno od objekta E,
– urejanje zelenih parkovnih površin na skrajnem jugu območja.
Vsa igrišča na območju so zasnovana v skladu s standardi velikosti igrišč in jih je možno uporabljati kot klubska ali javna igrišča samostojno, pa tudi kot uporabo za osnovne in srednje šole. V enem od objektov A, B, C ali D je potrebno zasnovati kegljišče.
Obrobna zasaditev na zahodu območja je varovalnega značaja pred vizualnimi konflikti med stanovanjsko in komercialno dejavnostjo. Zasadi se visoka drevesna vrsta, zasadi se platana (Platanus acerifolia).
Obrobna zasaditev drevoreda na vzhodu območja ob cesti je prav tako varovalnega značaja, kjer se zasadi lipa (Tilia cordata).
Izbira rastlinskih vrst in razmestitev v območju parkovne površine je predmet projektne dokumentacije.
Zagotoviti je potrebno zaključene tratne ploskve, v kontrastnem razmerju do vegetacijskih elementov in ostalih prvin v prostoru.
Parkovna površina na jugu območja se nameni za aktivno in pasivno rekreacijo (doživljanje, opazovanje, sončenje). Celotna parkovna površina se opremi s potmi, počivališči in ustrezno drevnino ter po potrebi tudi z enoletnicami. Otroška igrišča se namenijo za starostne stopnje 3-6, 6-12 let z možnostjo nadzora igre. Športna igrišča so namenjena za igro višjih starostnih stopenj in odraslih v smislu aktivne rekreacije. Razporeditev športnih in rekreacijskih površin je razvidna iz ureditvene situacije. Vse natančne podatke o igriščih in njihovi izvedbi ter celotni mikrourbani opremi bo obsegala projektna dokumentacija za ureditev okolja ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
IV. URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN UREDITEV
8. člen
(Oblikovanje objektov, drugih ureditev in zelenih površin)
Namen in funkcija, velikost in pogoji oblikovanja vseh objektov, so podani grafično v ureditveni situaciji.
Ureditev parkirišč, novih cest in drugih prometnih objektov je podana grafično v situaciji prometne infrastrukture.
Ureditev igrišč je prikazana grafično v ureditveni situaciji.
Igrišča južno od objekta C bodo ograjena z igriščno ograjo višine 4,0 m.
Arhitektura objektov naj bo zasnovana s posebno pozornostjo, saj gre za vzhodni vstop v mesto Litija. Strehe naj bodo nizko naklonske ali ravne.
V. REŠITVE PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
9. člen
(Prometna infrastruktura)
Obstoječi cestni dovoz na ureditveno območje s ceste R2-416, odsek 1346 Litija – Šmartno se rekonstruira. Nasproti obstoječe ceste z vzhodne smeri (stanovanjsko blokovno naselje na vzhodu) se T križišče rekonstruira v manjše krožišče, ki se na zahodni strani nadaljuje v samo območje obdelave in služi obravnavanim dejavnostim športa in komercialnim dejavnostim. Zasnova krožišča v merilu 1:500 je priloga tega OLN.
Projekt za izvedbo krožišča je potrebno predložiti na Direkcijo RS za ceste v pregled in izdajo soglasja. Pred pričetkom uporabe krožnega križišča je potrebno zaprositi Direkcijo RS za ceste za interni tehnični pregled in prevzem izvedenih del na cesti R2-416/1346. V ta namen je potrebno predložiti na Direkcijo RS za ceste projekt izvedenih del (PID).
Znotraj območja se uvedeta obe že omenjeni cesti, ki ju na zahodu povezuje nova robna cesta, ki se na severu naveže na obstoječo cesto na Ježo. Vse naštete ureditve so razvidne iz prometne situacije. Nova cesta s pločnikom od krožišča proti zahodu med objekti C, D in E ter zahodno od objekta D je predvidena kot javna cesta. Po izgradnji se cesta preda v javno rabo in kategorizira.
Mirujoči promet: Za objekte komercialne narave se predvidijo parkirišča, kot je prikazano v ureditveni situaciji in prometni situaciji. V splošnem je dosledno potrebno upoštevati standard 1PM/30m2 nakupovalne površine za nakupovalne centre. Parkirna mesta za invalide se določijo v projektu ureditve okolja za vsak posamezen objekt, ko bo znano, kje bodo glavni vhodi v objekte. Za invalide je potrebno zagotoviti 5% parkirnih mest na posameznem parkirišču.
Za objekte športnih dejavnosti se predvidi parkirišče na severozahodu objekta E. Parkirišče se izvede tako, da ga je možno zapreti z zapornicami in brezplačno rezervirati za uporabo tudi za javne prireditve.
Ob objektih so predvidena naslednja parkirišča z navedenimi okvirnimi
kapacitetami:
–   parkirišče za objekt
    A in B vzhodno in južno od objekta    150 PM
–   parkirišče za objekt
    C vzhodno od objekta                  126 PM
–   parkirišče za objekt
    D južno in zahodno od objekta         148 PM
–   parkirišče za objekt
    E severovzhodno od objekta             90 PM
Skupno število v celotnem območju OLN     514 PM
10. člen
(Zbiranje in odvajanje odpadnih in padavinskih voda)
Vsi objekti morajo biti priključeni na fekalno kanalizacijo, ki se konča s predvideno čistilno napravo, ko se le ta izgradi.
Za priključitev na javno kanalizacijo je potrebno soglasje upravljavca.
Za večja nova območja pozidave je potrebno izvesti pred priključitvijo hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti izvesti obnovo in gradnjo novih vodov.
Prvi revizijski jaški objekta morajo biti locirani na parcelno mejo posameznega objekta.
Predviden je ločen sistem odvoda odpadnih vod. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
– sanitarna kanalizacija
Obstoječa kanalizacija ostaja kot je položena, zgradi se samo nova sanitarna kanalizacija v cesti ob objektu E, ki se priključi na obstoječo kanalizacijo v Cesti Dolenjskega odreda.
– kanalizacija padavinskih vod – javne površine
Kanalizacija za odvod padavinskih vod z javnih površin je predvidena v novo predvidenih cestah. Priključuje se v predvideno kanalizacijo, ki bo odvajala vse padavinske vode iz omenjenega področja v reko Savo. Pred priključkom na kanalizacijo se odpadne padavinske vode iz javnih površin očistijo v lovilcu olja.
– kanalizacija padavinskih vod – interne utrjene površine
Vse padavinske vode iz internih okolij in parkirišč se združijo v kanalizaciji, ki je preko usedalnika in lovilca olj priključena na ponikovalno zadrževalni sistem.
– kanalizacija padavinskih vod – strešne površine
Vsi strešni odtoki objektov se priključijo preko peskolovov na kanalizacijo strešnih vod, ki je priključena za lovilci olj na ponikovalno zadrževalni sistem.
– ponikovalno zadrževalni sistem
Za vsak objekt s funkcionalnim zemljiščem je predviden poseben ponikovalno zadrževalni sistem, kjer se očiščene padavinske vode zadržujejo in ponikajo. Zaradi varnosti se ponikovalni sistem priključi s pridušenim odtokom na kanalizacijo, ki odvaja padavinske vode s celotnega področja v reko Savo.
– zbirna kanalizacija padavinske vode
Ob Cesti Dolenjskega odreda je predvidena zbirna kanalizacija, ki odvaja odpadne padavinske vode v reko Savo. Kanalizacija, s horizontalnim vrtanjem, prečka regionalno cesto R2-416/1346 Litija – Šmartno in poteka, ob opornem zidu priključka za trgovski center Merkur, do reke Save.
11. člen
(Vodovod)
Na vodovodnem omrežju je potrebno zagotoviti hidrantno omrežje, ki mora ustrezati predpisom o zagotovitvi požarne vode. Pri prečkanju cevovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo, je potrebno cevovod izvesti v zaščitnih ceveh. Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati varovalni pas omrežij oskrbovalnih sistemov in komunalne opreme in upoštevati ustrezne odmike.
Za večja nova območja pozidave je potrebno izvesti pred priključitvijo hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti predvideti ustrezne ukrepe.
Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
Odjemna mesta za vodovodne priključke so v zunanjih vodomernih jaških za parcelno mejo objekta, ki se priključuje.
Za oskrbo območja Ježa LR 1 s pitno in požarno vodo se predvidi nov vodovod po cesti E, ob obstoječega vodovoda v Cesti Dolenjskega odreda, do obstoječega vodovoda v cesti za Ježo.
Prav tako je predvidena povezava vodovoda od obstoječega vodovoda v Cesti Dolenjskega odreda do vodovoda v Grbinski cesti.
Obstoječi vodovod, od Ceste Dolenjskega odreda za naselje Ježa, se ohrani.
12. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
Na območju so predvideni naslednji objekti z močmi: objekt A in B (150kW), objekt C (130kW), objekt D (200kW) in objekt E z okolico (150kW).
Za predvidene nove objekte bo na širšem območju potrebno:
– prestaviti SN kablovod,
– zgraditi novo transformatorsko postajo kapacitete 630 kW v objektu B,
– vključiti novo TP v 20 kW zanko med obstoječi TP Litija – Ježa in TP Litija – samski dom,
– obstoječi in prestavljeni 20 kW kablovod potrebno zaščititi s kabelsko kanalizacijo.
NN razvod je predviden od nove TP do posameznih novo predvidenih objektov. Trasa NN kabla poteka v pločniku internih cest.
Po vseh javnih cestah je predvidena nova javna razsvetljava s kablom iz nove TP. Kabli za javno razsvetljavo so položeni ob kablih NN v pločniku javnih cest. Potrebno je zagotoviti novo ločeno prižigališče za razsvetljavo javnih površin, ki mora biti javno dostopno. Razsvetljava parkirnih površin bremeni investitorje oziroma uporabnike novih objektov.
13. člen
(Telefonsko omrežje)
V območju, obravnavanem z OLN, se telefonsko omrežje izgradi v skladu s smernicami Telekom Slovenije po projektni dokumentaciji za celovito ureditev okolja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
14. člen
(Varstvo pred hrupom)
Predvideni so naslednji ukrepi za varstva pred hrupom:
– V primerih, ko se bo gradnja izvajala v bližini obstoječih objektov, je potrebno gradbišče omejiti s protihrupno pregrado. V času gradnje je potrebno izvesti meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju in v kolikor bi meritve pokazale prekoračitev mejnih ravni hrupa, predvideti dodatne ukrepe za zmanjšanje ravni hrupa iz gradbišča.
– Izvajanje gradbenih del je v skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dovoljeno izvajati od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano na praznik, če je dela prost dan.
– Uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, je dovoljena skladno z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.
15. člen
(Varstvo pred požarom)
Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati izhodišča iz tega OLN:
– Zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja iz predvidenih objektov, ki zajemajo: ustrezno število poti umika, ustrezno kapaciteto poti umika, ustrezno razporeditev poti umika, ustrezne dostope do poti umika in druge ukrepe, ki vplivajo na varen in neoviran umik ljudi in premoženja iz objektov.
– Zagotoviti potrebne odmike med objekti, ki upoštevajo smernice (SZPV 204/99) in na osnovi teh bodo postavljeni ustrezni odmiki ali ustrezne požarne ločitve med posameznimi objekti s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru na sosednje objekte in obratno.
– Zunanja ureditev objektov mora zagotoviti ustrezne prometne in delavne površine za intervencijska vozila, ki morajo ustrezati predpisom SIST DIN 14090.
– Zagotoviti zadostno oskrbo – količino vode za gašenje, ki upošteva ognje odpornost konstrukcije objektov, količino gorljivih materialov v objektu in predvideno prostornino objekta. Na obravnavanem območju se predvideva izgradnja zunanjega hidrantnega omrežja s katerim se zagotavlja ustrezen tlak in zadostne količine vode za gašenje.
Lokacija in razdalja med nadzemnimi hidranti mora biti taka, da je na vsakem objektu mogoče gasiti požar z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta naj znaša najmanj 5, največ 80 m.
Upoštevan je Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
– V okviru definiranih ukrepov pri načrtovanju izgradnje objektov bo potrebno upoštevati požarna tveganja:
– povečana možnost uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov je zajeta in
– se omejuje na določene posamezne prostore, kateri pa imajo definirane gradbene in ukrepe,
– možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji je zmanjšana na minimum in ne predstavlja ovire pri izgradnji objektov,
– z upoštevanjem določil veljavnih predpisov za področje hrambe in prometa z nevarnimi snovmi,
– z upoštevanjem ustreznih eksplozijskih območij con je nevarnost požara in eksplozij zmanjšana na minimum,
– s površinami za umik ljudi predvidenimi na zunanjih igralnih in dvoriščnih površinah.
16. člen
(Varstvo zraka)
Izvajalci gradbenih del morajo v času gradnje zagotoviti ukrepe, da na gradbiščih in v njihovi okolici ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku.
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projektne dokumentacije in predloži v potrditev inšpekcijski službi pred začetkom gradnje.
17. člen
(Varstvo tal)
Predvideni so naslednji ukrepi za varstvo tal:
– površine namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi,
– med gradnjo je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da bo ohranjena njena rodovitnost in količina in jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo razgaljenih ali degradiranih zemljišč. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe,
– vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okoliškega terena, jih humuzirati in urediti,
– odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom, se ne odlaga na gradbišču.
18. člen
(Ravnanje z odpadki)
Predvideni so naslednji ukrepi glede ravnanja z odpadki:
– za zbiranje in prevzem odpadkov, urejenost zbirnih in odjemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom je potrebno v območju urediti zadostno število zbirnih in prevzemnih mest v skladu z veljavnimi predpisi;
– dosledno upoštevati občinski Odlok o ravnanju z odpadki Uradni list RS, št. 2/02 – odvoz na centralno deponijo Unično,
– zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti prometno dostopna, locirana na tlakovani površini ter opremljena z odtokom z lovilcem olj in maščob;
– ob pešpoteh se umestijo koši za smeti kot del urbane opreme.
19. člen
(Varstvo narave)
Na območju v skladu s smernicami Zavoda RS za varstvo narave ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstvnost.
20. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
Na območju, ki ga ureja ta OLN, ni varovane kulturne dediščine.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UKREPOV
21. člen
(Oglaševanje)
Možno je izvajanje oglaševanja in reklamiranja skladno z ustreznim občinskim. Javno oglaševanje in reklamiranje se praviloma izvaja samo na javnih površinah oziroma na za to z občinskim odlokom določenih mestih.
22. člen
(Obveze investitorja)
Investitorji so dolžni zagotoviti izvajanje celotne komunalne, energetske in prometne infrastrukture znotraj ureditvenega območja OLN skladno z gradnjo objektov, zagotoviti energetsko in komunalno oskrbo, izgraditi in urediti igrišče južno od objekta C ter urediti pripadajoče javne in nejavne površine sočasno z graditvijo objektov oziroma sočasno z dinamiko gradnje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
23. člen
Etapnost pri izvedbi lokacijskega načrta je predvidena samo v primeru izgradnje cestne infrastrukture, ki naj bo navezana na komercialne objekte. V tem primeru se mora izgradnja celotne cestne in infrastrukture mirujočega prometa izvesti pred ali sočasno z gradnjo prvega izmed objektov A, B, C ali D.
Objekti komercialnih dejavnosti so zasnovani tako, da se lahko posamezni objekt A in B, C in D izvajajo na samostojnih funkcionalnih zemljiščih neodvisno drug od drugega.
Gradnja igrišča južno od objekta C mora biti dokončana istočasno ali pred dokončanjem gradnje prvega izmed objektov A, B, C, ali D.
Ureditev športno rekreacijskega dela OLN se lahko izvede kasneje in časovno neodvisno od komercialnega dela.
IX. TOLERANCE
24. člen
– Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z rabo površin (severni del trgovsko storitveno poslovne dejavnosti, južni del športno rekreacijske dejavnosti).
– Odstopanja od tlorisnih gabaritov in relativnih višinskih kot posameznih objektov so dovoljena do ± 1,00 m, oz v skladu z varovalnimi pasovi cest in infrastruktur določenih s tem lokacijskim načrtom, če so utemeljena s konstrukcijskimi ali funkcionalnimi zahtevami.
– Pri navajanju višin z etažami se uporabijo funkcionalne višine etaž v skladu z dejavnostjo objektov.
– Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture in zunanjih ureditev, ter urejanju parkirišč, cestne infrastrukture, so dovoljene tolerance, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
OLN je na vpogled pri Oddelku za urejanje prostora in gospodarstvo Občine Litija in pri Upravni enoti Litija.
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojne inšpekcijske službe.
27. člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 350-46/2002
Litija, dne 20. decembra 2005
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l.r.