Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2005 z dne 21. 10. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2005 z dne 21. 10. 2005

Kazalo

4028. Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Alpinum 1/04 za stekleničenje in proizvodnjo pijač, stran 9678.

Na podlagi 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 10/04 – odl. US in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Alpinum 1/04 za stekleničenje in proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Alpinum 1/04 (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
+--------+----------+-------+----------+--------+----------+---------+-------+
|  Vodni |   Kraj   |Občina |   k.o.   |Parcela |x / y / z |  Letna  |       |
|   vir  |          |       |          |  št.   |          | količina|Q(l/s)*|
|        |          |       |          |        |          |(m3/leto)|       |
+--------+----------+-------+----------+--------+----------+---------+-------+
| Alpinum|Bohinjska |Bohinj |  2200-   | 418/1  | X=126357 |    do   |12 l/s |
|  1/04  | Bistrica |       |Bohinjska |        | Y=420275 | 277.000 |       |
|        |          |       | Bistrica |        | Z= 511 m | m3/leto |       |
|        |          |       |          |        |   n.v.   |         |       |
|        |          |       |          |        |          |         |       |
+--------+----------+-------+----------+--------+----------+---------+-------+
*Q = največji odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je vodno telo VTPodV_1004 Julijske Alpe v porečju Save in v okviru območja tega vodnega telesa vodonosni sistem podzemne vode 11320 – Sava od Jesenic z izlivom Save Bohinjke z območjem na površini zemlje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije.
(2) Imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje namizne vode ter za proizvodnjo pijač, če:
– je tehnično usposobljen in opremljen za proizvodnjo pijač,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz tabele iz prejšnjega člena.
(3) Namizna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Če imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje namizne vode in proizvodnjo pijač za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Koncesionar krije tudi vse stroške povzročanja obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe podzemne vode.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna Občine Bohinj, na območju katere je območje koncesije.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in Občino Bohinj razdeli v razmerju 40: 60 v korist občine.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi podatkov o letni količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal kot pijačo v promet, in podatkov o čistem prihodku od prodaje te pijače v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih za vodo, ki je dana v promet kot namizna voda.
(3) Plačilo za koncesijo se za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot namizna voda, izračuna na naslednji način:
V(pl.) = 0,01 x P(čisti-prihodek) + V(koncesija) x 2 x Q(namizna)
kjer so:
V (pl.) plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v promet kot namizna voda, izraženo v tolarjih,
P (čisti-prihodek) čisti letni prihodek od prodaje namizne vode, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida proizvajalca pijač za leto, za katerega se določa plačilo za koncesijo, izražen v tolarjih,
Q (namizna) letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot namizno vodo v letu, za katerega se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih, in
V(koncesija) višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v tolarjih in izračunana na naslednji način:
                 0,08 x P(vodno-povračilo)
V(koncesija) =  ---------------------------
                Q(1) + 2xQ(2) + 2,66 x Q(3)
kjer so:
P(vodno-povračilo) vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v tolarjih,
Q(1) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,
Q(2) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali v pivu, izražena v 1.000 litrih,
Q(3) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih,
pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1), Q(2) in Q(3), izračunane iz podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo V(koncesija) iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo V(koncesija) iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je plačilo za koncesijo za leto 2006 enako 40% in za leto 2007 enako 80% plačila za koncesijo, izračunanega na način iz 7. člena te uredbe.
17. člen
(1) Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora koncesionar začeti s plačevanjem za koncesijo za podzemno vodo, ki je dana v promet kot namizna voda od začetka preskusnega obratovanja naprav za stekleničenje podzemne vode dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
(2) Višino akontacije plačila za koncesijo v letu preskusnega obratovanja določi agencija na podlagi podatkov o načrtovani količini podzemne vode, ki jo bo dal koncesionar v tem letu v promet.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje šest mesecev pred začetkom preskusnega obratovanja naprav za stekleničenje podzemne vode.
(4) Če agenciji podatki iz drugega odstavka tega člena niso posredovani, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu začetka preskusnega obratovanja naprav za stekleničenje podzemne vode uporabijo podatki o največjem dovoljenem odvzemu vode iz 1. člena te uredbe.
18. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-92/2005/6
Ljubljana, dne 13. oktobra 2005
EVA 2005-2511-0248
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
                                PRILOGA 2

    PROGRAM MONITORINGA ZA IZKORIŠČANJE VODNEGA VIRA Alpinum 1/04

    Za nadaljnje izkoriščanje vrtine Alpinum 1/04 je potrebno izvajati
opazovanje in spremljavo:
    a) količinskega stanja vodnega vira in stanja samega vodnjaka ter,
    b) kemijskega stanja vodnega vira.

    1. Nadzor obnavljanja vodnega vira
    Spremljavo stanja vodnega vira je potrebno izvajati s stalnim
opazovanjem gibanja piezometrične gladine, pretoka in izotopske sestave
izkoriščane vode.
    Pri tem je potrebno ugotavljati:
    – razpon nihanja piezometrične gladine in trend tega nihanja –
sezonsko in dolgoročno,
    – kritične meje vpliva izkoriščanja,
    – napajalno zaledje izkoriščanega vodonosnika,
    – spremembe izdatnosti vodnjaka.
    – črpane količine iz vodnjaka Alpinum 1/04
    – piezometrične gladine v vodnjaku ZV-2/91 in V-9/78,
    – izotopske sestave vode: (18)O, devterij, tricij.
    Meritve pretokov iz vodnjaka Alpinum 1/04 morajo biti stalne in zvezne
z izračunom kumulativne količine in z zabeleženjem trenutne količine
pretoka vsaj enkrat na uro.
    Meritve piezometrične gladine v vodnjaku morajo biti stalne in zvezne
z beleženjem trenutne globine piezometrične gladine vsaj enkrat na uro.
    Odvzem vzorca surove vode iz vodnjaka Alpinum 1/04 za analizo
izotopske sestave za ugotavljanje obnavljanja vodnega vira je potrebno
opraviti vsaj dvakrat letno v času baznega toka, od tega vsaj enkrat
sočasno z vzorčevanjem za širšo kemijsko analitiko.

    2. Nadzor kemijske sestave podzemne vode
    S kontrolo kemijske sestave podzemne vode je potrebno ugotavljati
naravno ozadje in morebitne trende posameznih kemijskih parametrov ter
učinkovitost varovanja vodovarstvenega območja in morebitne vplive prodora
onesnažene vode v vodonosnik.
    Spremljavo kemijske sestave je potrebno opravljati na podlagi redne in
občasne analitike surove izčrpane vode iz vrtine Alpinum -1/04 po
predpisih glede na dejansko uporabo vode.
    Spremljava pa mora za ugotavljanje stanja podzemne vode v vsakem
primeru vsaj dvakrat letno zajeti analitiko:
    – Nitrata (NO(3)),
    – Nitrita (NO(2)),
    – Amonija (NH(4)),
    – Mangana (Mn),
    – Železa (Fe),
    – Kalija (K)
    – Natrija (Na)
    – Kalcija (Ca)
    – Magnezija (Mg)
    – Hidrogenkarbonata (HCO(3))
    – Sulfata (SO(4))
    – Klorida (Cl)
    – Železa (Fe),
    – Ortofosfata (PO(4))
    – Fluoridov (F),
    – Kadmija (Cd),
    – Kroma (Cr),
    – AOX,
    – Tetrakloretena in trikloretena,
    – Pesticidov,
    – TOC.
    Ob vsakem vzorčevanju je potrebno in-situ izmeriti osnovne fizikalno
kemijske lastnosti podzemne vode: elektroprevodnost, pH, vsebnost kisika
in zasičenost s kisikom in temperaturo.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti