Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2005 z dne 2. 9. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2005 z dne 2. 9. 2005

Kazalo

3580. Program priprave strategije prostorskega razvoja Občine Cerkno, stran 8542.

Župan Občine Cerkno je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter v povezavi z 41. členom Statuta Občine Cerkno dne 29. 8. 2005 sprejel
P R O G R A M P R I P R A V E
strategije prostorskega razvoja Občine Cerkno
1. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
1.1 Ocena stanja
Občina Cerkno leži na prehodu predalpskega in primorskega sveta Cerkljanskega in Rovtarskega hribovja v porečju Idrijce, ki spada v Goriško statistično regijo. V današnjem obsegu občina meri 131,3 km2, v kateri živi 5.040 prebivalcev v 10 krajevnih skupnostih. Občina je bila ustanovljena leta 1994.
1.1.1 Prebivalstvo
Po zadnjem popisu leta 2002 živi v 30 naseljih 5.040 prebivalcev v 1616 gospodinjstvih. Povprečna velikost gospodinjstev je 3,1 in je višja, kot je slovensko povprečje. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnje večanje števila gospodinjstev zaradi manjšanja števila članov gospodinjstev.
Občina je redko naseljena z 39 prebivalci na km2, kar je precej nižje od slovenskega povprečja. Prebivalstvo v občini od leta 1971 stagnira in je na meji ogroženosti. Odseljevanje prebivalstva se nadaljuje, v zadnjem obdobju tudi v Ljubljansko regijo.
Po popisu 2002 je bil indeks staranja v občini 30,6, kar je nekoliko nižje od slovenskega povprečja, povprečna starost je bila 39,9 let.
Izobrazbena struktura prebivalstva je zelo slaba. Visokokvalificirana delovna sila se izseljuje v druge centre, predvsem v Ljubljano. Število delovnih mest od leta 1992 v vseh občinah doline Idrijce upada, saj imajo vse občine manj delovnih mest, kot je aktivnega prebivalstva, kar je neugodno za razvoj lokalnih skupnosti.
1.1.2 Gospodarski razvoj
Med občinami Tolmin, Idrija in Cerkno, ki so na območju doline Idrijce, ima Občina Cerkno najmanj delovnih mest (18,65%). Občina ima negativno migracijsko bilanco. Treba bo načrtovati uravnotežen razvoj delovnih mest za vse tri občine.
V letu 2003 je bilo po podatkih Statističnega urada v občini 1743 delovnih mest. Glede na leto 1992 se je število delovnih mest zmanjšalo za 159. Več kot 1000 delovnih mest je v Cerknem, kar izkazuje monocentrično razporeditev delovnih mest v občini v ozko usmerjenem in specializiranem gospodarstvu občine znotraj dveh velikih gospodarskih družb elektro in kovinske industrije.
Prostorske možnosti za širitev obstoječih obratov in odpiranje novih gospodarskih dejavnosti so predvsem znotraj racionalne izrabe obstoječih gospodarskih con in njihovih širitev.
Na področju elektro gospodarstva so možnosti izgradnje malih elektrarn. Dosedanja gradnje niso v zadostni meri upoštevale varstva okolja.
Turizem in gostinstvo zaradi naravnih kvalitet Cerkljanskega, bogate kulturne dediščine in ohranjenosti okolja z vidika kulturne in arhitekturne krajine postopoma pridobiva pomembnejšo vlogo v občini in regiji. Turizem na kmetijah je še v povojih.
Delež terciarnih in kvartarnih dejavnosti je prenizek. Oskrbne in storitvene dejavnosti po naseljih so slabo razvite vključno s Cerknim.
1.1.3 Poselitev
Občina ima 30 naselij. Od teh ima več kot polovica naselij manj kot 100 prebivalcev in tretjina naselij ima 100-200 prebivalcev. Več kot 200 prebivalcev je v štirih naseljih, in sicer v Cerknem, Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih in Šebreljah.
Cerkno je pomembnejše lokalno (občinsko) središče. V prejšnjih obdobjih je že imelo to historično naselje vodilno vlogo v svojem okolju. Sedaj se je ta vloga središča z razvojem delovnih mest v industriji in z ustanovitvijo samostojne občine še bolj okrepila. Cerkno izkazuje možnost razvoja medobčinskega središča v skladu z zasnovo prostorskega razvoja Slovenije, ki je opredeljena v SPRS.
Od vseh naselij v občini je Cerkno edino večje urbano naselje s predvidenimi površinami za širitev stanovanj, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter površinami za proizvodnjo in obrt v okviru gospodarske cone. Preostalo poselitev v občini tvorijo vasi in zaselki, ki je razporejena znotraj manj urbaniziranega podeželja s slabšo dostopnostjo v hribovitem območju z redko poselitvijo.
V manj urbaniziranem podeželju, kjer je značilna izrazita dnevna delovna migracija, je pričakovati nadaljnje upadanje in odseljevanje prebivalstva.
V občini je 21% presežek vseh stanovanj po vsej verjetnosti zaradi večjega števila individualnih hiš, v katerih živi po eno gospodinjstvo, in starih nezasedenih stanovanj v naseljih. Ta presežek stanovanj je smotrno prestrukturirati v turistične namene v oddajo sob za goste. Do sedaj načrtovane površine v prostorskem aktu tako za Cerkno kot tudi za druga naselja v občini bodo podvržene ponovni presoji ustreznosti njihove velikosti, strukture in razmestitve.
1.1.4 Družbena javna infrastruktura
Družbena javna infrastruktura je dobro razvita samo v Cerknem. Vsa preostala naselja v občini so skoraj brez družbenih dejavnosti razen podružničnih osnovnih šol, ki so v Dolenjih Novakih, Šebreljah in v Otaležu. Občina nima doma za starejše občane, kljub temu da število ostarelih prebivalcev narašča.
1.1.5 Kultura
Občina ima bogato kulturno dediščino. To so predvsem arheološka najdišča in predmeti, naselbinska območja in oblikovana narava. V občini je muzej ali galerija v Cerknem, v Dolenjih Novakih in Zakojci.
Ena najpomembnejših kulturnih dediščin občine Cerkno je Cerkljanska laufarija.
1.1.6 Kmetijstvo
V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 574 kmetij, ki imajo v uporabi 8 974 ha zemljišč, od tega je 3 472 ha kmetijskih. Povprečna kmetija v Občini Cerkno ima v lasti 15,6 ha zemljišč. Velikosti kmetij v Občini Cerkno so nad slovenskim povprečjem.
Po podatkih dejanske rabe zemljišč (Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano) je vseh njivskih površin v občini le 101 ha, kmetijskih površin v zaraščanju pa kar 73 ha zaradi opuščanja kmetovanja in zaposlovanja predvsem v industriji. Opredeliti bo treba bodoči status teh površin in poiskati alternativne možnosti za njihovo ohranitev.
Prebivalstvo v tej dejavnosti je večinoma starejše, z nizko stopnjo izobrazbe in večinoma brez nasledstva.
V občini prevladuje v kmetijski dejavnosti živinoreja za pridelavo mleka in mesa, kot dopolnilna dejavnost pa poseka lesa za drva in ribogojnice. Kljub dobrim pogojem za sadjarstvo le to ni razvito. Kmetovanje je oteženo zaradi hribovitega in gorskega sveta ter zaradi omejitev z vodnimi viri in zavarovanih območij naravnih vrednot. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo razvite.
Kmetijstvo v občini postaja vedno bolj prostočasna dejavnost s samooskrbno funkcijo.
1.1.7 Gozdarstvo
Na območju Občine Cerkno je 8008 hektarjev gozdov. Od tega je 1551 hektarjev zavarovanih z državnim izhodiščem kot varovalni gozd, kar znaša približno 19% gozdov na območju občine. Ostalo so gozdovi, ki pripadajo kategoriji lesnoproizvodnega gozda. Teh je okrog 6457 hektarjev. V Občini Cerkno ni območij zavarovanih kot gozd s posebnim pomenom.
Pomemben delež zemljišč kmetijskih gospodarstev v občini predstavljajo gozdna zemljišča zato je kot gospodarska panoga pomembna tako za kmetijska gospodarstva v občini kot za njihovo predelavo. Prav tako je gozd poleg lesne mase zanimiv iz vidika turizma, rekreacije v naravnem okolju, nabiranja gozdnih sadežev, proizvodne biomase itd., kar še ni dovolj izkoriščeno.
1.1.8 Mineralne surovine
Prodišča na reki Idrijci niso primerna za izkoriščanje gradbenega agregata v komercialne namene. Enkratni odvzemi prodišč so vzdrževalne narave zaprojenih vodotokov. V občini je en peskokop s koncesijo, ki oskrbuje celotno področje občine. Razen tega so še zasebni mali neurejeni peskokopi, ki ponekod degradirajo krajino in jih treba sanirati.
1.1.9 Vode, vodna in priobalna zemljišča
Občina Cerkno je precej vodnata, saj je v občini približno 120 km vodotokov. Od tega 75% vseh vodotokov (v Sloveniji le 2%) spada v prvo kakovostno stopnjo, v drugo 19%, v tretjo stopnjo 7%. Vodotokov, ki bi spadali v 4. kategorijo, pa na območju občine Cerkno ni.
Vodovje delno ogrožajo odlagališča odpadkov z različnimi izcedki, industrija in rudarstvo, kmetijstvo, storitvene dejavnosti in gospodinjstva kot tudi nove oblike rekreacije na vodah in smučiščih povečujejo obremenitve voda v gorskem svetu, posebej še na zaščitenih območjih in občutljivih terenih.
1.1.10 Ohranjanje narave
Občina ima v slovenskem merilu pomembne naravne vrednote, ki povzročajo omejitve za posege v prostor, hkrati pa odpirajo razvoj nekaterih dejavnosti, kot je turizem.
Kot naravna vrednota je v občini Cerkno zavarovanih 15 vrednot. Od tega jih je 11 državnega pomena. Kot ekološko pomembna območja so v občini zavarovana 4 območja, ki skupno obsegajo 2263,3 ha, kar predstavlja 17,2% območja občine. Skupno območja Natura 2000 predstavljajo 10% območja Občine Cerkno (1317,9 ha).
1.1.11 Kulturna krajina
Večina Občine Cerkno sodi v krajinsko enoto Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, za katero so značilne ozke doline z vodotoki, visoke planote, značilna arhitektura s celki in travinjami, razčlenjenost, gozdnatost, rudarjenje ter odmaknjenost.
Na območju opazimo štiri krajinske vzorce (hribovita območja strnjenega gozda, kmetijska krajina na pobočju obdana z gozdom, kmetijska krajina na pobočnih policah ali slemenih, krajina ozkih dolin).
Arhitekturna krajina
Območje Občine Cerkno sodi tako v skupino primorskih regij, in sicer v arhitekturno krajino Cerkno (v večjem delu občine so naselja v manjših gručah razporejena po dolini ali po pobočjih, po pobočjih pa so značilne tudi samotne kmetije; dominante stoje posebej na izpostavljenih gričih), ter v arhitekturno krajino Idrija (manjše skupine domačij so razporejene v gručah, v pobočju. Dominante pa so postavljene posebej ob robu ali nad naseljem v pobočju.).
Razpršena poselitev
V osrednjem delu občine se pojavi tip razpršene gradnje, ki je izrazito redkozrnat. Ta izrazita razpršenost je posledica obstoječih oblik tradicionalne pozidave ali nove razpršene poselitve, ki se veže na njo.
Na severu in vzhodu občine je poselitven vzorec v pretežni meri sestavljen iz posameznih prostostoječih kmetij s pripadajočimi gospodarskimi objekti.
1.1.12 Gospodarska javna infrastruktura
Promet
V občini je približno 294,5 km kategoriziranih državnih in občinskih cest, od tega 37,9 km državnih in 102,9 km lokalnih cest, 153,7 km pa je javnih poti. Druge se uporabljajo predvsem za kmetijska opravila, pešpoti in drugo. Občinske ceste in javne poti so sicer preozke, vendar dobro povezujejo podeželska naselja z zaposlitvenimi centri treh občin. Nujna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije cestišč, kar bo prispevalo k dvigu prometne varnosti in skrajšanju potovalnega časa.
Idrijsko – Cerkljansko področje kot tudi Zgornje Posočje je prometno odrezano od centralne Slovenije, pa tudi od Gorenjske in Italije. Glavna prometna povezava, magistralna cesta »Keltika« ne predstavlja sodobne cestne povezave na avtocestni križ ali povezav s sosednjimi občinami oziroma regijami.
Za Občino Cerkno je pomembna tudi predvidena navezava cestnih povezav čezmejnega pomena na omrežje daljinskih cest, ki je opredeljena v SPRS, in sicer povezava od Cerknega preko Idrije do Logatca, ki se povezuje na mednarodne daljinske ceste in povezava od Vidma preko Tolmina, Cerknega in Škofje Loke naprej do Ljubljane. Treba bo poiskati alternativne rešitve za potek teh cestnih povezav. V Občini Cerkno trenutno obstajajo dve alternativi, in sicer Cerkno–Kladje in Cerkno–Hotavlje z dvema tuneloma. Drugih primernejših povezav oziroma dokončnih rešitev potekov cestišč še ni načrtovanih.
Javni prevoz je zagotovljen samo v večjih naseljih ob glavnih cestah, ostala naselja so povezana s šolskim prevozom ali delavskimi avtobusi.
Rekreacijske pešpoti in kolesarske poti so široko zasnovane, potrebna pa je njihova ureditev.
Ogrevanje
V občini nobeno gospodinjstvo za ogrevanje ne uporablja več premoga. Raba obnovljivih virov energije, predvsem lesa, se uporablja pretežno za ogrevanje individualnih stanovanjskih hiš. Uporaba obnovljivih virov energije je obdelana v energetski zasnovi Cerkna, kot alternativni vir pa se predvideva tudi geotermalno energijo z možnostjo daljinskega ogrevanja in tudi izrabo vetrne energije.
Elektro omrežje
Vsi objekti v občini razen opuščenih so pokriti z električnimi priključki. Katastri električnega omrežja in TP niso ustrezno izdelani.
Javna razsvetljava
Oskrba naselij z javno razsvetljavo je zadovoljivo urejena. Zaradi neenakomerne poseljenosti pa so hriboviti kraji mnogo slabše oskrbljeni z javno razsvetljavo kakor nižje ležeči.
Plinifikacija
Zaradi kotlinastega območja naselja Cerkno se kot energent uporabi tudi plin.
Telekomunikacije
Občina je sorazmerno dobro pokrita s telefonskim omrežjem pa tudi z ISDN in ADSL priključki ter optično povezavo. Za brezžične komunikacije so zgrajene bazne postaje. Kljub temu je treba na posameznih področjih poselitve in prometne infrastrukture izboljšati sprejem kot tudi odpraviti vsa še nekatera nepokrita področja.
Oskrba z vodo
Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo glede na geografske možnosti razen planot, ki so vododeficitarna območja. Večina naselji je priključena na javno vodovodno omrežje.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Fekalna kanalizacija: Na območju občine ima samo naselje Cerkno urejeno kanalizacijo s čistilno napravo.
Vsi objekti v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, imajo odpadne vode speljane v greznice. V letu 2004 je občina pristopila k sanaciji in izgradnji gnojničnih jam s pomočjo subvencij EU. Projekt bo zaključen v letu 2006. Potreben bo sistemski pristop k izgradnji odvajanja in čiščenja odpadnih voda, predvsem po ostalih naseljih občine.
Ravnanje z odpadki
Komunalni odpadki iz Občine Cerkno se organizirano odvažajo. V občini bo potrebno urediti zbirni center za ločeno zbrane odpadke.
1.1.13 Nevarna območja
Poplavna območja
Poplavna območja v občini so nižinske obvodne ravnice vodotokov Idrijce in Cerknice in magistralna cesta Idrija–Tolmin ki jo Idrijca nenehno spodjeda. Glede na vse pogostejše ujme je treba natančneje opredeliti vsa hudourniška območja.
Območja plazov
Zaradi reliefnih značilnosti – strmih pobočij in obilice padavin je območje občine ogroženo tako z zemeljskimi kot snežnimi plazovi. Najbolj ogrožena območja so cestne infrastrukture ob vodotoku Cerknice in Idrijce in v strmih severnih in severozahodnih predelih občine ob vseh ležečih hudourniških strugah.
Potresi
Območje občine sada v 8. in 9. stopnjo MCS, kar izhaja iz Idrijskega tektonske prelomnice in velike intenzivnosti potresov.
1.1.14 Omejitve v prostoru
Vodozbirna območja
V Občini Cerkno je 19 vodozbirnih območji, ki so zavarovani kot varstveni pasovi za oskrbo s pitno vodo. Od tega sta 2 območji, ki merita skupno 53,8 ha zavarovani s 1. stopnjo varovanja, 16 območij (160,8 ha) je zavarovanih z drugo stopnjo varovanja in 2 območji (35,7 ha) s tretjo stopnjo varovanja.
Vodozbirna območja predstavljajo približno 2% površine Občine Cerkno. Treba bo preveriti dejansko stanje vodozbirnih območij in jih uskladiti z novo zakonodajo.
Ohranjanje narave
V Občini Cerkno je skupno zavarovanih 2437,3 ha območij. To predstavlja 18,5% območja celotne občine.
Kulturna dediščina
Po podatkih je v občini 21 območij kulturne dediščine.
Nevarna območja
Kar na 74% ozemlja Občine Cerkno so potrebni protierozijski ukrepi. Poplavnih območji je v občini malo (le 0,5%), kar izhaja iz reliefa občine.
1.2 Razlogi za pripravo
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo strateškega prostorskega akta občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju: SPRO).
Prostorske sestavine dolgoročnega družbenega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990 občine Idrija za območje Občine Cerkno, spremembe in dopolnitve 2003, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Cerkno in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Cerkno v novih družbeno gospodarskih pogojih.
1.3 Pravna podlaga
Pravno podlago za pripravo strategije prostorskega razvoja občine predstavlja ZureP-1.
Drugi odstavek 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje prostora na lokalni ravni.
Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti strategije prostorskega razvoja občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.
2. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE Z OBMOČJEM NJENEGA UREJANJA
Predmet občinske strategije prostorskega razvoja občine je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj Občine Cerkno in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS, PRS in državnih lokacijskih načrtih na območju občine ter v regionalnih razvojnih programih za obravnavano območje. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za statistično regijo Goriške, ko bo le ta sprejeta.
V skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO) ter ob upoštevanju navedenih usmeritev, se:
– določi izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine ob upoštevanju SPRS in PRS;
– opredeli zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru;
– opredeli zasnovo poselitve, krajine in komunalne infrastrukture;
– izdela urbanistično zasnovo za naselje Cerkno ter za druga naselja, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO;
– opredeli ukrepe za izvajanje strategije.
Programska izhodišča strategije prostorskega razvoja občine so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju občine,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– povezovanje z regionalnim prostorom,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.
Pri tem bodo upoštevane tudi razvojne težnje v prostoru občine, ki so opredeljene v izhodiščih za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Cerkno in v razvojnem programu prostorskega razvoja območja doline Idrijce.
Občina Cerkno bo, v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju prometa, infrastrukture, vodooskrbe, čiščenja in ravnanja z odpadnimi vodami, komunalnimi odpadki ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
3. UREDITVENO OBMOČJE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
Strategije prostorskega razvoja občine se izdela za celotno območje Občine Cerkno.
4. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI SODELUJEJO PRI PRIPRAVI STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
Pripravljavec plana Občina Cerkno mora pred začetkom priprave strategije prostorskega razvoja občine Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, da je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Občina Cerkno kot pripravljavec prostorske strategije vključi morebitno obvezo po celoviti presoji vplivov na okolje v program priprave.
Občina Cerkno po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo strategije prostorskega razvoja občine, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine in so določeni s tem programom priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo strategije prostorskega razvoja občine.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec prostorske strategije, kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Področje notranjega trga poda izhodišča za področje blagovnih rezerv, razvoj gospodarstva in izhodišča za razvoj omrežja energetske in telekomunikacijske infrastrukture;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Urad za energetiko poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Uprava Republike Slovenije za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega, železniškega, kolesarskega in letalskega prometa;
9. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in zemljiške politike ter gozdov;
11. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
12. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter razvoja športa;
13. Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
14. Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica poda izhodišča za ohranjanje narave;
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
17. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
18. Elektro Primorska, d.d., PE Nova Gorica, poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
19. TELEKOM Slovenije, PE Nova Gorica poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
20. Kabelska TV- KS Cerkno, poda izhodišča za področje širjenja kabelskega TV omrežja lokalnega pomena;
21. Občina Cerkno poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave,…) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest), vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda in druge infrastrukture lokalnega pomena;
22. Ribiška družina Idrija;
23. Lovska družina Cerkno;
24. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
5. STROKOVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO PROSTORSKEGA AKTA
5.1. Obstoječe strokovne podlage in drugi akti
Pri izdelavi SPRO Cerkno naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
– Načrt razvojnih programov Občine Cerkno 2003-2006.
– Načrt razvojnih programov Občine Cerkno 2004-2007.
– Prostorskoureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove Cerkno.
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Cerkno.
– Projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju Šebrelj in Jagršč. Zaključno poročilo uvajalne faze. ZOP Management consulting d.o.o., Ljubljana, november 1999.
– Prostorske sestavine dolgoročnega družbenega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990 občine Idrija za območje občine Cerkno. Spremembe in dopolnitve 2003. Studio AxA d.o.o., Nova Gorica.
– Projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju krajevne skupnosti Novaki. Idrijsko-Cerkljanske razvojna agencija d.o.o., Idrija, november 2001.
– Podlanišče – območje, kjer je nekoč cvetel lan. Razvojni program CRPOV. ZOP Management consulting d.o.o., Ljubljana, oktober 1998.
– Popis in preverjanje stanja nelegalnih deponij odpadkov na Cerkljanskem za krajevne skupnosti: Bukovo, Cerkno, Gorje-Poče-Trebenče, Novaki, Orehek, Podlanišče, Ravne-Zakriž, Reka-Desni breg Idrijce. Andrej Mohorič, Idrija, junij 2001.
– Urbanistična delavnica »Zasnova prometne ureditve naselja Cerkno. Zaključno poročilo. Ministrstvo za okolje in prostor in Občina Cerkno, oktober in november 1998.
– Varovanje povodja reke Soče. Temelj zagotovitve kvalitetnega življenja in razvoja. Maj 2004.
– Energetska zasnova Občine Cerkno. Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o., Ljubljana, maj 1999.
– Razvojni program prostorskega razvoja območja doline Idrijce. 1. faza. prostorska analiza. Studio 3 d.o.o. Spodnja Idrija, februar 2005.
– Demografske in ekonomske osnove za izdelavo razvojnega načrta doline reke Idrijce in strategij prostorskega razvoja občin Cerkno, Idrija in Tolmin. Koda d.o.o. Ajdovščina, Idrija, marec 2005.
5.2 Strokovne podlage pripravljavca
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oziroma področja:
1. Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja (dopolnitev strokovne podlage Izhodišča za pripravo novih prostorskih aktov v Občini Cerkno);
2. Analiza razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti – bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem (dopolnitev strokovnih podlag »Demografske in ekonomske osnove za izdelavo razvojnega načrta doline reke Idrijce in strategij prostorskega razvoja občin Cerkno« in »Razvojni program prostorskega razvoja območja doline Idrijce. 1. faza. prostorska analiza«;
3. Analiza trga zemljišč;
4. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
5. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanistične zasnove za naselje Cerkno, dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
6. Strokovne podlage s področja krajine;
7. Analiza stanja, razvojnih možnosti in študija ranljivosti za kmetijsko dejavnost;
8. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture;
9. Okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS;
10. Študija ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti (v poselitvenih območjih in izven poselitvenih območij;
11. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Cerkno.
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba skupaj z izbranim izdelovalcem SPRO, ob upoštevanju projektne naloge »Izhodišča za pripravo SPRO in PRO občine Cerkno«.
5.3. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave strategije prostorskega razvoja občine pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega prometnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage najmanj v natančnosti, ki je s pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (v nadaljevanju: pravilnik) predpisana za SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom pravilnika o SPRO.
6. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo strategije prostorskega razvoja občine z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Izbrani izdelovalec strategije prostorskega razvoja občine izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo strategije.
Občina določi merila za izbor izdelovalca strokovnih podlag, pri čemer mora v merilih upoštevati najmanj:
– reference podjetja ponudnika pri izdelavi strateških prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih;
– reference odgovornega vodje projekta pri izdelavi strateških prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih;
– interdisciplinarnost strokovne skupine ponudnika, pri čemer mora ponudnik za izdelavo strategije zagotavljati strokovnjake s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, geodezije, prostorske informatike ter drugih potrebnih strok za področje prostorskega planiranja in načrtovanja;
– stopnjo izobrazbe strokovne skupine;
– roke izdelave naloge;
– ponudbeno ceno.
7. NAVEDBA IN NAČIN PRIDOBITVE GEODETSKIH PODLAG
Kot geodetske podlage za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine se uporabijo uradne geodetske podlage državne geodetske službe, ki se pridobijo in uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
Za pripravo strategije se kot strokovna podlaga uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in topografski podatki,
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000,
– orto-foto načrti merila 1:5.000,
– register prostorskih enot,
– zemljiški kataster,
– kataster stavb.
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu strategije je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000.
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se, v postopku priprave strategije, kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave, uporabljajo tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira občina iz občinskega proračuna.
Za prikaz osnovnih grafičnih prilog se uporabijo topografske karte v merilu 1:50.000 (ali 1:25.000). Za prikaz urbanistične zasnove se uporabijo temeljni topografski načrti v merilu 1:5.000 (ali 1:10.000). Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni orto foto načrti v merilu DOF25 in DOF5.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo strategije prostorskega razvoja občine se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
8. ROKI PRIPRAVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
Priprava strategije prostorskega razvoja občine bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo prostorske strategije je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe prostorske strategije po ZON-B.
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Faza v postopku                                           |Rok izvedbe       |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Presoja MOP o potrebi vodenja postopka celovite presoje   |oktober 2005      |
|vplivov na okolje                                         |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Prva prostorska konferenca                                |oktober 2005      |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Sprejem programa priprave                                 |oktober 2005      |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja |november–december |
|prostora                                                  |2005              |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava strokovnih podlag za prostorsko strategijo       |junij 2006        |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava variantnih rešitev za urbanistično (in           |avgust 2006       |
|krajinsko) zasnovo                                        |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava predloga prostorske strategije                   |oktober 2006      |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava in revizija okoljskega poročila po zakonu o      |                  |
|varstvu okolja (ZVO-1) in Zakonu o ohranjanju narave      |oktober 2006      |
|(ZON-B)                                                   |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Druga prostorska konferenca                               |oktober 2006      |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave                       |november 2006     |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne           |januar 2007       |
|razgrnitve                                                |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Izdelava dopolnjenega predloga prostorske strategije      |februar 2007      |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k             |april 2007        |
|dopolnjenemu predlogu prostorske strategije               |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po     |maj 2007          |
|ZVO-1 in ZON-B                                            |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Sprejem odloka o prostorski strategiji                    |maj 2007          |
+----------------------------------------------------------+------------------+
|Pridobitev sklepa ministra za prostor o skladnosti        |                  |
|prostorske strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti      |junij 2007        |
|države                                                    |                  |
+----------------------------------------------------------+------------------+
9. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
Finančna sredstva za pripravo strategije prostorskega razvoja občine zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2005 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.
Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine in strokovnih podlag za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag.
10. OBJAVA PROGRAMA PRIPRAVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.
Št. 35001-01/2005
Cerkno, dne 29. avgusta 2005.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.