Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2005 z dne 2. 9. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2005 z dne 2. 9. 2005

Kazalo

3578. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa na Cirniku za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 8540.

Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02, v nadaljevanju: ZVKD), 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto, je Občinski svet občine Brežice na 20. redni seji dne 18. 7. 2005 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Križa na Cirniku
za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine: Cirnik pri Veliki Dolini – Cerkev sv. Križa (EŠD 2636).
Spomenik stoji na parcelah št. *122/1, k.o. Velika Dolina.
Lastnik spomenika je Župnija Velika Dolina, Velika Dolina 4, 8261 Jesenice na Dolenjskem.
2. člen
Opis spomenika, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena: cerkev stoji na vrhu manjšega griča, ki se dviga zahodno od naselja Cirnik. Stavba, ki jo obdaja manjše pokopališče, je pravilno orientirana.
Cerkev se v virih omenja leta 1712. Stavba je zelo verjetno starejšega nastanka od njene prve omembe, morda celo iz srednjega veka, kar potrjujeta njena pravilna orientacija in patrocinij. Njeno starejše poreklo dokazuje letnica 1645 na južnem portalu, ki označuje letnico gradnje ali obsežne adaptacije. V 17. in 18. stoletju so cerkev opremili z novimi oltarji, nekoliko kasneje je dobila še lesen in ometan zvonik, ki se dviga nad zahodno steno ladje, v začetku 20. stoletja pa je bil položen še nov tlak v prezbiteriju.
Stavbo sestavljajo pravokotna ravnostropna ladja, tristrano sklenjen prezbiterij in mali zvonik nad zahodno steno ladje. Zunanjščino cerkve odlikujejo zlasti iz lokalnega peščenjaka izklesana portala in šilasti okenski okviri s posnetimi robovi. Posebej bogat in pričevalen je južni portal z reliefno izvedeno atiko, kjer je upodobljena angelska glavica s krili, spodaj pa črke AG PV z letnico 1645. V notranjščini po členitvi izstopa predvsem prezbiterij z grebenasto-zvezdastim obokom, ki sloni na notranjih opornikih (slopih). Glavni likovni poudarek je pridržan oltarjem. Najstarejši je glavni iz druge polovice 17. stoletja, stranska sta verjetno stoletje mlajša.
Stavba predstavlja nekoliko ambiciozneje zasnovano podružnično cerkev iz 17. stoletja, ki je do današnjih dni ohranjena v razmeroma avtentični obliki.
3. člen
Varovano območja kulturnega spomenika obsega celoten stavbni kompleks in njegov ožji prostor na parceli št. *122/1, k. o. Velika Dolina, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2000, ki je sestavni del tega odloka.
Vplivno območje se opredeli s posebnim odlokom oziroma naknadno.
4. člen
Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.
Spomenik je varovan v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine ter je v skladu z 11. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika
– prepoved posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine
– prepoved vseh predelav, zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov stavbe
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s konzervatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, oziroma v skladu s pokopališkim redom, ki pa ne zadeva same stavbe
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.
5. člen
Po predhodnem soglasju je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki so natančneje definirani v konservatorskem programu, ki ga je izdelal Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
6. člen
Določbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.
7. člen
Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi 16. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.
Pristojni organ občinske uprave Občine Brežice mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu.
8. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 617-7/2004
Brežice, dne 18. julija 2005.
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l. r.