Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2005 z dne 9. 8. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2005 z dne 9. 8. 2005

Kazalo

3360. Program priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče, stran 8106.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Potreba po izgradnji navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče izhaja iz Študije prometnih povezav širšega območja severozahodno od Ljubljane (izdelal PNZ d.o.o., avgust 2000). V študiji je bilo preverjeno širše cestno omrežje severozahodnega območja Ljubljane z upoštevanjem učinkov posameznih možnih rešitev prometnih koridorjev. Ti naj bi tudi dolgoročno zagotovili ustrezno pretočnost prometa v danes dokaj utesnjenem prometnem grlu severozahodnega dela Ljubljane. Na podlagi analize je bila predlagana kot najustreznejša varianta 1.10 D, ki poleg drugih razbremenilnih cest in razširitev obstoječih cest v tem območju predvideva tudi izgradnjo navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče.
Osnovni cilj navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče je zagotoviti ustrezno povezavo Jeprce s severozahodnim delom Ljubljane tako, da bo nova cesta istočasno reševala tudi problem obvoznice oziroma prometa skozi Medvode.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-3/2004/2-0032074 z dne 28. 7. 2004 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z gradivom »Navezovalna cesta Jeprca–Stanežiče, Idejna zasnova treh variant« (izdelal PNG d.o.o., julij 2004).
Na podlagi medministrske koordinacije med Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor z dne 9. 3. 2005, kjer je bil sprejet sklep, da se v študijo variant vključi tudi varianta po predlogu lokalne skupnosti, t.i. Obsavska cesta, je minister za promet podal dopolnitev pobude z dopisom št. 2644-3/2004/23-0032074 ­­­­­­­­­­­­­­­z dne 16. 5. 2005. Dopolnitev pobude je dokumentirana z gradivom »Štiripasovna navezovalna cesta Jeprca–Stanežiče–Brod« (izdelal PNG d.o.o., št. projekta PNG-309/05-1, april 2005), v katerem so v medsebojno primerjavo predlagane tri variante iz prvotne pobude in t. i. Obsavska varianta kot četrta varianta, ki poteka od Jeprce, mimo Stanežič do avtocestnega priključka Brod. Zaradi medsebojne primerljivosti posameznih variant v fazi študije variant je v vseh predlaganih variantah zajet potek trase do avtocestnega priključka Brod. Ena izmed variant vključuje tudi, na Vladi Republike Slovenije (sklep z dne 29. 12. 2003), potrjen potek trase povezovalne ceste Stanežiče–Brod.
Pobuda in dopolnjena pobuda sta utemeljeni v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Uradni list RS, št. 50/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo štiri pasovne ceste, ki poteka od Jeprce do Stanežič.
Minister za promet je dopolnitev pobude dokumentiral s štirimi variantami poteka trase ceste, in sicer:
 
– Varianta 1 – rekonstrukcija regionalne ceste R1-211/212 na štiri pasove od Jeprce do Stanežič in novogradnja dvopasovnice od Stanežič do avtocestnega priključka Brod z navezavo na obstoječo Obvozno cesto, po varianti potrjeni na Vladi Republike Slovenije;
 
– Varianta 2 – z obvoznico preko Save mimo Medvod; poteka v delu do Stanežič po rekonstruirani regionalni cesti, razširjeno na štiri pasove, razen v delu med križiščema Na klancu in Preska, kjer se preusmeri na levi breg Save z namenom, da se izogne območju centra Medvod in s tem predstavlja obvoznico Medvod. V delu od Stanežič do Broda poteka cesta po varianti potrjeni na Vladi Republike Slovenije, razširjeni na štiri pasove;
 
– Varianta 3 – po levem bregu Save od Medvod do Mednega; štiripasovna cesta predstavlja nekoliko daljšo obvoznico mimo Medvod in poteka po levem bregu Save vse do zahodnega dela Mednega, kjer se priključi nazaj na obstoječo traso ceste do Stanežič. Z izvennivojskim priključkom v obliki "diamanta" in rondojem pod Celovško cesto se nadaljuje kot štiripasovnica v podvozu pod železniško progo in pod Tacensko cesto proti Brodu, kjer se naveže na avtocesto Kranj–Ljubljana s priključnimi kraki na severni strani navezovalne ceste, ter v podaljšku priključi na obstoječo Obvozno cesto proti Črnučam.
 
– Varianta 4 – Obsavska cesta predstavlja do križišča Na Klancu rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste, razširjeno na štiri pasove. V nadaljevanju trasa ceste prečka reko Savo in poteka po njenem levem bregu, po južnem robu Pirniškega polja. Na tem delu trase je potrebno izvesti regulacijo dela struge reke Save. Trasa v nadaljevanju preide na desni breg Save in poteka ob severni strani železniške proge do priključka Stanežiče, ki je zasnovan v obliki elipse, kar omogoča izvennivojsko povezavo Celovške ceste in nove navezovalne ceste na severni strani železniške proge. Naprej se cesta nadaljuje enako kot varianta 3. Na trasi so predvidena križišča, ki omogočajo navezavo na obstoječo cestno mrežo.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Kranj, Občine Škofja Loka in Občine Medvode.
Dne 1. 10. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
– rešitev, ki bo ustrezno navezovala območje Stanežič in reševala promet v območju Medvod;
– varianta, ki ne bo posegala v območje poselitve krajevne skupnosti Pirniče;
– varianta, ki poteka ob robu Savske ježe (cestna povezava med Jeprco, Klancem in Stanežičam ter avtocestnim priključkom Brod in navezavo na Nemško cesto);
– možnost, da se cesta izogne naselju Medno;
– varianta, ki bo omogočala čim večjo prometno propustnost.
Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave in predlog državnega lokacijskega načrta se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, z odločbo št. 354-19-13/2004, z dne 27. 10. 2004 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzijo državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI. 1 točke in VI. 2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter za izdelavo državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DARS v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP, UPR. MOP, UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
7. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
14. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
17. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,
18. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana,
19. ELES d.o.o., Ljubljana,
20. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana,
21. Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana,
22. Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana,
23. Elektro Gorenjska d.d. Kranj,
24. Mestna občina Ljubljana in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. Mestna občina Kranj in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Škofja Loka in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
27. Občina Medvode in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
28. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
V1. Ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, na podlagi analiz stanja, teženj, razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, načrtovalec lahko predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP, UPR, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V zaključku študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
 
V.2 fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredeli, opiše in ovrednoti vpliv izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP, UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variantne rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, dana na predlog variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.
 
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se na podlagi poročila o vplivih na okolje izvede presoja vplivov na okolje. Zagotovi se:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP, UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.
VI. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
 
VI. 1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno urbanistični, gradbeno tehnični, (prometno) ekonomski elaborat in okoljsko poročilo,
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI. 2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in nepremičninah.
 
VI. 3 V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP, UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP, UPR.
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
VII. 1 Pridobitev smernic za načrtovanje
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP, UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge. V skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v roku 30 dni ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira.
 
VII. 2 Izdelava študije variant
– DARS zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI. 1 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec izdela študijo variant.
– MOP, UPR zagotovi recenzijo študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP, UPR stališče ministrstva, pristojnega za promet, in DARS, drugih udeležencev iz IV. točke tega programa priprave (ministrstva, pristojna za varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanja z vodami, za področje kmetijstva in gozdarstva, za varstvo kulturne dediščine, za področje železniškega prometa in energetike) ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP, UPR po končani izdelavi študije variant organizira drugo prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za prostor in ministra, pristojnega za promet.
 
VII. 3 Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS na podlagi usmeritev in v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI. 2 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP, UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP, UPR seznani Mestno občino Ljubljana, Mestno občino Kranj, Občino Škofja Loka in Občino Medvode z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
 
VII. 4 Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister, pristojen za prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu MOP, UPR ter v Mestni občini Ljubljana, Mestni občini Kranj, Občini Škofja Loka in Občini Medvode.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP, UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP, UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP, UPR v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Mestno občino Kranj, Občino Škofja Loka in Občino Medvode v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP, UPR v sodelovanju z DARS, ministrstvom, pristojnim za promet in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP, UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Mestno občino Ljubljana, Mestno občino Kranj, Občino Škofja Loka in Občino Medvode.
 
VII. 5 Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh potrebnih dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP, UPR pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP, UPR v času pridobivanja mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta ter pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet.
– MOP, UPR posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
VII. 6 Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-08-10/2005
Ljubljana, dne 14. junija 2005.
EVA 2004 – 2511 – 0315
Janez Podobnik l. r.
Minister
za okolje in prostor
 
Soglašam!
mag. Janez Božič l. r.
Minister za promet