Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2005 z dne 13. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2005 z dne 13. 7. 2005

Kazalo

2917. Odlok o zazidalnem načrtu Poslovna cona Škofja vas, stran 6872.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 23. člena v zvezi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 28. 6. 2005 prejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu Poslovna cona
Škofja vas
I. UVODNI DOLOČILI
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS št. 40/86, 4/88, ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) sprejme zazidalni načrt Poslovne cone Škofja vas, ki ga je pod številko naloge 272/2002 izdelal URBIS d. o. o., Svetozarevska 6, Maribor.
2. člen
Sestavni del odloka je tekstualni del in grafični del zazidalnega načrta ter mnenja pristojnih organov in organizacij.
Tekstualni del
– Odlok o zazidalnem načrtu Poslovna cona Škofja vas
– Tekstualni del z opisom stanja in obrazložitvijo urbanistične zasnove, zasnove objektov in zunanjih površin ter pogoji oblikovanja, pogojev za urejanje komunalne, energetske, teleprenosne in cestne infrastrukture, pogojev varstva okolja in požarnega varstva
    – Smernice in mnenja k zazidalnemu načrtu
    Grafični del
    – Izsek iz plana                       M 1:5000
    – Izsek iz PUP                         M 1:5000
    – Situacija obstoječega stanja z mejo
      obravnave                            M 1:1000
    – Karta rušitev                        M 1:1000
    – Ureditvena situacija s funkcionalno
      oblikovalskimi pogoji                 M 1:500
    – Situacija prometnega režima           M 1:500
    – Situacija komunalnih naprav           M 1:500
    – Tehnični elementi za zakoličenje 
      objektov in gradbenih parcel          M 1:500
II. MEJA IN OPIS UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje zazidalnega načrta obsega območje nekdanje Tovarne odej Škofja vas, ki teritorialno pomeni zemljišča med reko Hudinjo, lokalno cesto z oznako 534280 (Škofja vas ob sušilnici) na vzhodu in severu ter kmetijskimi zemljišči na jugu.
Znotraj ureditvenega območja zazidalnega načrta so zemljišča s parc. št. 494/42, 1198/2, 494/47, 494/6, 494/43, 494/52, 494/8, 436/4, 494/53, 494/51, 436/9, 436/6, 436/5, 436/54, 436/14, 436/13, 436/1, 494/55, 494/9, 436/8, 436/12, 436/11, 436/10, 436/15, 436/3, 1198/97, 494/35, 494/45, 494/46, 436/7, vse k. o. Škofja vas.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje je v skladu z izsekom iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Celje (Celjski prostorski plan – dopolnjen leta 1999 in 2001) opredeljeno kot območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti.
Znotraj obravnavanega območja so dovoljene različne gospodarske dejavnosti: proizvodna, servisna, skladiščna ter druge poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami. Posamezne gospodarske dejavnosti niso predpisane, vendar so mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive in njihovi vplivi ne presegajo z veljavno zakonodajo predpisanih meja.
5. člen
Grafične priloge zazidalnega načrta določajo:
– razporeditve obstoječih in predvidenih objektov s pripadajočimi gradbenimi parcelami, skupnih prometnih in manipulativnih površin,
– širitev lokalne ceste in gradnjo hodnika za pešce,
– maksimalne gradbene linije možne pozidave,
– dovoze in dostope,
– ureditev parkirišč,
– ureditev utrjenih in zelenih površin,
– izvedbo protihrupne zaščite.
IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA
6. člen
Pogoji urbanističnega urejanja območja
Pri urbanističnem urejanju je potrebno upoštevati pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, opredeljene v tekstualnem delu in prikazane v grafičnem delu zazidalnega načrta, ki se nanašajo na:
– razporeditev objektov in odprtih površin,
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov,
– namembnost objektov ter odprtih prostorov,
– smeri dostopov in dovozov,
– ureditev utrjenih in zelenih površin.
7. člen
Na obstoječih objektih so dovoljene:
– sprememba namembnosti v okviru dovoljenih dejavnosti v območju pod pogojem, da nova dejavnost ne presega z zakonom določenih dopustnih ravni vplivov na okolje in velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– nadzidave, dozidave, rekonstrukcije objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer je dovoljena višina novih objektov do maksimalne višine obstoječih sosednjih objektov,
– rušenje obstoječih objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– novogradnje na mestu obstoječih objektov v primeru rušitev le-teh, pri čemer so pogoji za novogradnje enaki kot pri nadzidavah in dozidavah,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
Poleg navedenega so na ureditvenem območju ZN dovoljeni:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev pomožnih objektov na gradbeni parceli obstoječih objektov, kolikor je to možno glede na velikost gradbene parcele in prometno ureditev,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, ­pešpoti,
– postavitev prometne in neprometne signalizacije,
– gradnja za potrebe odprave negativnih vplivov na okolje in zagotovitev večje varnosti ljudi in objektov.
– rekonstrukcija obstoječih objektov za namen posodobitve tehnologije.
Obstoječe Športno igrišče in objekt gasilskega doma
Na območju obdelave je športno igrišče. V primeru, da se zgradi novo športno igrišče na drugi ustrezni lokaciji, se na obravnavani lokaciji zgradijo skupna javna parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce. V tem primeru se na parceli št. 494/35 k.o. Škofja vas zgradi nadomestni objekt za gasilski dom na parceli št. 494/43 v enakih dimenzijah, kot je obstoječi objekt, ki je predviden za rušenje.
8. člen
Urbanistično-arhitektonski pogoji za predvidene objekte
Umestitev in gabarit novih objektov določena v okviru gradbene meje (objekt je lociran znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej. Dostopi do predvidenih objektov so urejeni s skupne dovozne ceste, ki poteka po sredini obravnavanega območja oziroma s predvidene vzporedne dovozne ceste. Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, ki so razvidni iz grafične priloge »Situacija prometnega režima«.
Objekte je možno deliti na več objektov ali jih združevati.
Pri izgrajevanju območja oziroma posameznih gradbenih parcel je potrebno upoštevati faktor zazidanosti gradbene parcele, ki je najmanj 0.4 in največ 0.8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb posameznih dejavnosti. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od parcelne meje, ki znaša 4 m, razen na območjih, kjer je določeno drugače. Minimalni odmik grajenih objektov od ceste je 5 m, lahko pa je tudi večji. Vsi posegi v prostor (parkirišča, ograja…) morajo biti skladno s 14. člena in 37 člena ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča vodotoka Hudinja, to je od zgornjega roba brežine, odmaknjeni 5 m.
Pomen regulacijskih elementov:
– gradbena linija je linija, ki je novo zgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost,
– minimalni odmik od meje je obvezen najmanjši odmik objekta od parcelne meje, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik objekta od ceste, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
9. člen
Pogoji arhitekturnega oblikovanja
Horizontalni in vertikalni gabariti
Višina posameznega objekta je določena z etažno višino, ki je razvidna iz grafične priloge karta »Ureditvena situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji«, pri čemer višina objekta ne sme presegati 8–10 m. Kolikor je objekt etažen, višina pritličja ne sme presegati 4 m.
Višinska kota ± 0.00 predvidenega objekta se veže na višinsko koto ± 0.00 pritličja obstoječega objekta.
Prosto stoječi predvideni objekti se z višinsko koto ± 0.00 objekta morajo navezati na koto zunanje ureditve.
Horizontalni gabariti predvidenih objektov so razvidni iz grafičnih prilog karta »Ureditvena situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji« in so v karti označeni z regulacijskim elementom – črna črtkana črta.
10. člen
Pri rekonstrukcijah, gradnji prizidkov in nadzidav obstoječih ter novih objektov je potrebno poiskati takšne urbanistične in arhitektonske rešitve, ki pomenijo izboljšanje arhitekture v območju. Za arhitekturno oblikovanje objektov velja:
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja,
– dovoljena je členitev fasade do maksimalne gradbene meje, pod pogojem zagotovitve predpisanih požarnih odmikov med objekti; gabariti objektov prikazani v grafičnih prilogah niso predpisani
– višinski gabariti objektov so določeni z etažnostjo objektov, venci novih objektov ne smejo presegati višine obstoječih objektov in so maks. na višini 9 m,
– novi objekti morajo biti zaradi izpostavljene lokacije (bližina prometnic in stanovanjskih objektov) sodobno in izvirno oblikovani, dovoljena je gradnja ravnih streh, streh v naklonu ali ločnih streh, večkapnih streh, kritih z naklonu primerno kritino
– za objekte, ki se nahajajo ob potoku Hudinja, je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje.
– za nadomestne gradnje veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
V primeru združevanja lastništva več objektov v večje celote, je možna gradnja novega objekta na mestu obstoječih le po predhodni prostorski preveritvi.
11. člen
Pogoji krajinskega urejanja
Za zunanjo ureditev veljajo naslednji pogoji:
– izvedba skladna z namembnostjo območja,
– ureditev gradbene parcele kot dovozne, parkirne in manipulacijske površine ter zelenice,
– izvedba utrjenih površin znotraj gradbene parcele v asfaltu ali betonskih tlakovcih,
– obveznost gradnje parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce v sklopu gradbene parcele posameznih objektov,
– uporaba javnih parkirnih mest za potrebe širšega območja se uredi ob glavni dostopni cesti,
– predvidena je varnostna ograja okoli celotnega območja poslovne cone, ograjevanje posameznih gradbenih parcel znotraj območja poslovne cone ni dovoljeno.
– Ureditev javne razsvetljave se načrtuje tako, da se uporabijo svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, ne pa tudi širše okolice in neba.
V. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
12. člen
Za prometno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
Tehnični elementi glavne dovozne ceste na območje poslovne cone: širina je 6 m, tehnični elementi morajo omogočati dovoz tovornim vozilom s priklopnikom, nosilnost poti mora biti min. 10 ton osnega pritiska.
Dostopna cesta za osebna vozila in intervencijo je iz ceste v Zadobrovo. Tehnični elementi servisne ceste: širina ceste je 4 m, omogočen mora biti dovoz osebnim vozilom ali manjšim dostavnim vozilom, za primer intervencije mora biti nosilnost min. 10 ton osnega pritiska.
Intervencijska dostopna cesta: širina ceste 4 m, tehnični elementi morajo omogočati dovoz intervencijskim vozilom, nosilnost min. 10 ton osnega pritiska. Izvedena je kot utrjena površina z zarisanimi linijami v gabaritu predvidene širine ceste. Cesta je na južnem robu parcele št. 495/5 in na vzhodnem delu parcele št. 439/2 zagrajena z vrati, ki jih je možno odpreti le za dovoz interventnih vozil.
Odstavna mesta za intervencijska vozila so izvedena v enaki kvaliteti kot glavna dostopna cesta, ureditev javnega parkirišča za osebna vozila ob glavni dostopni cesti.
Ureditev parkirišč za tovorna vozila znotraj gradbenih parcel, tehnični elementi parkirišč za tovorna vozila: 11 x 4 m, ureditev parkirišča za tovorna vozila skladno z veljavno zakonodajo,
Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest, si je investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje upravljavca ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije (PGD, PZI), ki mora biti usklajena z vsemi pogoji in zakonsko veljavnimi predpisi.
Izvedba cest, hodnikov za pešce, parkirišč in manipulacijskih površin je predvidena v asfaltu, možna uporaba betonskih tlakovcev na delu manipulacijskih površin, navedeno ne velja za interventno cesto, ki je izvedena kot utrjena površina. Parkirna mesta se v odvisnosti od zahtev in obsega programa izvedejo na gradbenih parcelah objektov v skladu s Temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih površin.
Ureditev manipulacijskih površin in dodatnih parkirišč za obiskovalce in zaposlene znotraj gradbenih parcel predvidenih in obstoječih objektov. Tehnični elementi parkirišč: parkirni prostor za osebna vozila v velikosti 4,9 x 2,5.
Na celotni trasi glavne dostopne ceste in servisne ceste je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki, vse ceste je potrebno označiti kot intervencijske poti s prepovedjo parkiranja na teh površinah. Pred izgradnjo cestnega omrežja je potrebno izdelati projekt za izvedbo, pred ureditvijo gradbenih parcel posameznih objektov pa projekte zunanje ureditve. Pri projektiranju parkirišč je potrebno upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
Peš promet
– Popločene površine v širini od 1 do 1,6 m so od ceste ločene z robniki in se nahajajo med obstoječimi objekti v sredini območja obdelave ter se razprostirajo od cestnega robnika do obstoječih grajenih objektov,
– pločnik v širini od 1 do 1,6 m je predviden tudi ob Cesti v Zadobrovo.
Na vseh popločenih površinah je potrebno zagotoviti tudi neovirano gibanje invalidov.
Kolesarski promet
– Kolesarski promet se odvija po cestišču po sredini območja obdelave po glavni dostopni cesti.
VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
13. člen
Predmetni zazidalni načrt podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in rešitve tega zazidalnega načrta.
Dopustna so odstopanja od rešitev v zazidalnem načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko opredeljene.
14. člen
Vodooskrba
Za oskrbo s pitno vodo in zagotovitev požarne zaščite je potrebno zgraditi ustrezno vodovodno omrežje z navezavo na obstoječi vodovod AC v Cesti v Zadobrovo. Zaradi neustreznosti profila je potrebno del cevovoda od glavne ceste do priključka v poslovno cono rekonstruirati. Za posamezne objekte se izvedejo priključki preko merilnih mest.
Za potrebe požarne zaščite se izvede ustrezno hidrantno omrežje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od zunanje stene javnega kanala št. 500108.
Kanalizacija
Za odvod odpadnih vod je potrebno predvideti ločen sistem kanalizacije.
Za odvajanje komunalnih odpadnih vod je potrebno zgraditi fekalno kanalizacijo, ki se priključi na javni kanal št. 500108 v jašku št. 5. Končna dispozicija vod je čistilna naprava Škofja vas.
Eventualne tehnološke odpadne vode, ki bi nastale v proizvodnem procesu je potrebno predhodno očistiti do stopnje, ki dopušča izpust v kanalizacijo.
Padavinske odpadne vode se vodijo preko meteorne kanalizacije. Za meteorno kanalizacijo se uporabi obstoječa kanalizacija. Meteorne odpadne vode s strešin se na kanal navežejo preko peskolovov, meteorne vode iz parkirišč za tovornjake se navežejo preko lovilcev olj. Meteorne vode iz cestišč se na kanal navežejo preko požiralnikov s peskolovi. Izpust meteorne kanalizacije je predviden v Hudinjo, pred izpustom je potrebno prevideti ustrezen zadrževalnik, ki se dimenzionira na podlagi hidravlične presoje. Na mestu izpusta je potrebno predvideti izpustno glavo, ki mora biti oblikovana tako, da ne bo segala v svetli profil vodotoka. Na mestu izpusta je potrebno ustrezno zavarovati brežino.
Za predvidene rešitve je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in nanjo pridobiti soglasje upravljavca in MOPE – ARSO.
Pri načrtovanju kanalov in objektov je potrebno upoštevati poplavno varnost in predpisane odmike med vodovodom in kanalizacijo.
Elektrika
Območje se oskrbuje z električno energijo preko lastne transformatorske postaje 10/0,4 kV TVO Škofja vas. TP je navezana v omrežje preko 10 kV daljnovoda.
Za oskrbo objektov je potrebno ohraniti obstoječo TP in položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje do posameznih potrošnikov. Vsi priključki so podzemni. Nizkonapetostno omrežje se izvede v skladu s projektno dokumentacijo.
Ogrevanje, plinovod
Ogrevanje posameznih objektov bo individualno. Možni so različni načini ogrevanja (elektrika, utekočinjen nafti plin ali ekološko naprednejši način ogrevanja). Rezervoarji so lahko vkopani ali prosto stoječi. Postavitev se izvedejo v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi normativi in predpisi ob upoštevanju poplavne varnosti.
Za območje je predvidena izgradnja plinovoda, ki bo potekal po Cesti v Zadobrovo. Po izgradnji plinovoda se izvede ustrezni priključek. Vsi objekti se navežejo na plinovod, ki se uporablja za ogrevanje in morebitne proizvodne procese.
TK omrežje
Obstoječe TK omrežje se delno prestavi oziroma zaščiti. Za zagotovitev ustreznega nivoja je potrebno predvideti novo TK omrežje, ki se izvede z zemeljskimi priključki. Detajlna rešitev se obdela v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji upravljavca.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
15. člen
Varovanje voda
Območje se ne nahaja v območju zavarovane podtalnice ali drugega vodnega vira.
Območje se nahaja v poplavnem območju potoka Hudinja. Zaradi predvidenih posegov ni dovoljeno nadvišati kote ureditve zunanjih površin. Za zagotovitev poplavne varnosti novih objektov je potrebno nulte točke novih objektov dvigniti nad koto visokih poplavnih vod, oziroma jih navezati na nulto koto obstoječih objektov, ko gre za prizidek. Vsi posegi v prostor (parkirišča, ograja…) morajo biti skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča vodotoka Hudinja, to je od zgornjega roba brežine odmaknjeni 5 m.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu s 92. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Kolikor bodo v območju aktivnosti, ki bodo proizvajale tehnološko vodo v procesu proizvodnje, je le to potrebno očistiti do stopnje, da je dovoljen izpust v kanalizacijo.
V primeru iztokov odpadnih padavinskih voda v Hudinjo je potrebno izpustno glavo oblikovati pod naklonom brežine vodotoka tako, da ne bo segala v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov pa je potrebno ustrezno zavarovati strugo vodotoka pred vodno erozijo ali vzpostaviti v prejšnje stanje.
Varstvo zraka
Pri nadaljnjem načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varstva zraka, tako, da ne bodo presežene posamezne vrednosti, ki so opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbi o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbi o spremembah in uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 68/96).
Glede na dejavnost se po potrebi predvidi monitoring.
Odstranjevanje odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredi v skladu z veljavnimi občinskimi akti. Upoštevati je potrebno Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03), Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98) in Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00).
Pri skladiščenju motornega olja je potrebno upoštevati Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS št. 3/79).
Zbiranje odpadkov mora biti ločeno in s tem tudi ločeno zbiranje sekundarnih surovin. V primeru, da bodo pri proizvodnji zaradi tehnologije nastajali posebni (nevarni) odpadki, se morajo le ti skladno s predpisi odvažati na za to določeno deponijo (v okviru občine ali regije), ali oddati pooblaščenim odjemalcem.
Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je potrebno upoštevati Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03).
Pri ali v objektih je potrebno predvideti zbirno mesto za odpadke in postavitev kesonov za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok).
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01).
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:
– Pravilnik o požarnovarnostnih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Uradni list SRS, št. 42/85).
– Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ št. 20/71, 23/71).
– SIST DIN 14090 – površine za gasilce na zemljišču.
Smeri evakuacijskih poti določi projektant.
Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, RS, št. 52/00) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi, zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 – 30 l/sek, prednost imajo nadzemni hidranti).
Dovozne poti morajo biti izvedene tako, da omogočajo obremenitev 100 kN.
Pri načrtovanju v fazi projektov za gradbena dovoljenja se mora upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih poslovnih – industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
– možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Hidrantna mreža v posameznih objektih se izvede v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požara v fazi izdelave PGD projektov. Na območju obravnave je predvidena zunanja hidrantna mreža z nadtalnimi hidranti, kjer izvedba le teh ni mogoča se izvedejo podtalni hidranti. Lokacija hidrantov je prikazana v grafični prilogi »Karta 8 – Situacija komunalnih naprav«.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je potrebno predložiti požarni elaborat za celotno območje in požarno poročilo za vsakega lastnika posamezno in za vsako dejavnost oziroma delavnico posamezno. Vsak prostorski del tehnične dokumentacije mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) se obravnavane parcele nahajajo v III. območju.
Glede na dejavnost se po potrebi predvidi monitoring.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE NA ZAZIDALNEM NAČRTU
16. člen
Zazidalni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne. Posamezna faza se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.
17. člen
Tolerance
ZN določa okvirne namembnosti objektov, tlorisne in višinske gabarite. V grafičnih prilogah so z regulacijskom elementom-črno črtkano črto določeni maksimalni tlorisni gabariti predvidenih objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti, oziroma gradbene meje.
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s tehnološkimi potrebami posameznih investitorjev in ob upoštevanju maksimalnih gradbenih linij in drugih pogojev ZN,
– spremembe namembnosti posameznih delov objektov ali objektov v celoti v okviru poslovno-trgovske dejavnosti, za vsako spremembo namembnosti, kjer se pričakuje poslabšanje delovnih in bivalnih pogojev ter prekomerno onesnaževanje okolja, je potrebno predhodno izdelati oceno vplivov na okolje, na podlagi katere bo možno presojati o ustreznosti posega v prostor,
– preureditev internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju ostalih pogojev ZN,
– na podlagi ustrezne projektno–tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju lokalnih cest v območju ZN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta ZN.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije ZN in morajo biti v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor in na varovanje okolja. Tolerance se lahko izvajajo le na podlagi predhodne prostorske preveritve.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
18. člen
Investitorji posameznih objektov so dolžni sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta. Za kompletno komunalno urejanje območja so odgovorni posamezni investitorji. Pri izdelavi izvedbene dokumentacije morajo biti upoštevane smernice in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Investitor mora upoštevati dejstvo, da je lahko območje občasno poplavljeno. Zato mora pri načrtovanju, ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov.
X. KONČNE DOLOČBE
19. člen
Projekt iz 1. člena tega je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti, Oddelku za okolje in prostor.
20. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-03/2001
Celje, dne 28. junija 2005.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.

AAA Zlata odličnost