Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2005 z dne 13. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2005 z dne 13. 7. 2005

Kazalo

2910. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BL – S-24 Mlino, stran 6859.

Na podlagi 12., 23. in 175. ter 190. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/03, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Bled – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 119/03) je Občinski svet občine Bled na 19. redni seji dne 20. 4. 2005 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje urejanja
BL – S-24 Mlino
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja BL – S-24 ZN Mlino ZN, ki ga je izdelalo projektivno podjetje Kontura, d.o.o. Bled s sodelavci pod št. projekta 2413 in je izdelan na podlagi izhodišč in usmeritev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o dolgoročnem in družbenem planu Občine Bled.
2. člen
Obravnavano območje je v prostorskih sestavinah družbenega plana opredeljeno kot stavbno zemljišče v območju z oznako BL – S-24, Mlino, ki je razvrščeno v območja za stanovanja (S) in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, kvartarne dejavnosti, od katerih se dovoljuje le dejavnost oddajanja za komercialni turizem.
Območje predstavlja nepozidano ravno površino, ki se dviguje nad obstoječo pozidavo s pretežno stanovanjskimi objekti na jugu in zahodu ter nad varovanim vaškim jedrom Mlino ob Jezernici na vzhodu. Na severni strani meji območje ZN na tri vile, ki so evidentirane kot nepremična kulturna dediščina ter na območje gostišča Mlino. Območje se nahaja v območju 150 m pasu Blejskega jezera.
III. MEJE OBMOČJA
3. člen
Meja ZN poteka po zunanjem obodu parcelnih mej naslednjih zemljišč: 910/1, 910/9, 909/1, 937/3, 936/1, 935/1, 935/3 in 935/2, vse v k.o. Želeče. Znotraj območja pozidave je še zemljišče parc. št. 937/1, k.o. Želeče. Velikost območja ZN je 16.302 m2.
IV. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
4. člen
Območje urejanja BL – S-24 Mlino je namenjeno gradnji enodružinskih nadstandardnih stanovanjskih hiš s posebnim poudarkom na ohranjanju krajinskih kvalitet območja ter gradnji prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav za potrebe območja ZN ter posegom za izboljšanje obstoječega bivalnega okolja.
V stanovanjskih objektih se lahko opravlja dejavnost oddajanja objekta za komercialni turizem.
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
5. člen
Na območju predvidenem za pozidavo ni objektov. Na istem nivoju, vendar izven meje ZN je lociranih pet obstoječih objektov. Teren, predviden za pozidavo, je naravna ravna polica, po robu porasla z visokodebelno vegetacijo, v osrednjem delu pa dominira travnata jasa. Zaradi izredne kvalitete vedut z območja zazidalnega načrta proti Blejskemu jezeru z otokom in gradom, proti vaškemu jedru Mlino proti Jelovici z Babjim zobom in v dolino Save Bohinjke so načrtovani objekti locirani s posebnim preudarkom. Pozidava je zasnovana v obliki enega niza stanovanjskih objektov na zunanjem robu območja pozidave, ki se navezuje na obstoječe občinske ceste. Za potrebe izvedbe dostopov do novih stanovanjskih objektov se teren ustrezno preoblikuje, objekti se umeščajo med obstoječo vegetacijo. Novi objekti se umestijo v sklop obstoječih s tem, da se objekt predviden na SV delu območja izvede kot objekt, ki nadomesti obstoječi objekt parc. št. 936/4, k.o. Želeče lociran na meji z ZN. Za odstranitev tega se v ločenem postopku pridobi gradbeno dovoljenje po pogojih veljavnega PUP za PC Bled. Na tem mestu se v okviru istega gradbenega dovoljenja izvede tudi nov cestni priključek na občinsko cesto parc. št. 938/1, k.o. Želeče. Notranji del območja zazidalnega načrta se ohranja kot posebna krajinska kvaliteta. Posebna pozornost velja ohranjanju visokodebelne vegetacije, ki obkroža osrednjo jaso, ki služi vsem objektom in po obodu katere se načrtuje pešpot z navezavo na severno oziroma južno stran območja.
6. člen
Predvidena je gradnja 7 stanovanjskih objektov, ki so po površini, oblikovanju in izboru gradiv nadstandardni. Dodatna kvaliteta pozidave je tudi velikost k objektom pripadajočih gradbenih parcel. Oblikovanje objektov je pogojeno s strani pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V načelu se predvidevata dva tipa stanovanjskih objektov: sodobna interpretacija klasičnih blejskih vil (stanovanjska vila) in ozka prostostoječa sodobna stanovanjska hiša (hiša na ježi v gaju) načrtovana v smislu novodobnega stegnjenega doma. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje in izvedbo stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati zasnove objektov in vsa določila tega zazidalnega načrta.
Izvedba objektov je v celoti masivna ali v kombinaciji z montažno gradnjo. Gradnja lesenih stanovanjskih objektov v obliki brunaric se ne dopušča. Gradnja objektov v lastni režiji ni dovoljena.
7. člen
Pogoji za tlorisne in višinske gabarite objektov in njihovo oblikovanje:
1. Stanovanjska vila: objekti a, b in g
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+
|Objekt: tloris (členjen kot v kartografskem      |Etažnost     |+-0.00     |
|delu) na južni strani terasaste izvedbe          |             |Višina str.|
|                                                 |             |kapu       |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+
|a max. 21.30m x 17.30m                           |K1(delno)    |486.70     |
|                                                 |+K+P+1+M     |492.70     |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+
|b max. 21.30m x 17.30m                           |K1(delno)    |487.30     |
|                                                 |+K+P+1+M     |493.30     |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+
|g max. 17.80 m x 15.90 m +                       |K+P+1+M      |486.30     |
|6.80 m x 8.40 m                                  |             |492.30     |
+-------------------------------------------------+-------------+-----------+
 
 
   2. Hiša na ježi v gaju: objekti: c, d, e in f
+------------------------------------------+--------------+-----------------+
|Objekt: tloris (členjen kot v             | Etažnost     |+-0.00           |
|kartografskem delu)                       |              |Kota strehe      |
|Zasnova: terasast objekt v bregu z        |              |Kota pohodnih    |
|medetažami                                |              |teras            |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+
|c(A)max: 19.00m x 8,40m +                 |K+P+1         |485.50           |
|2.0m x 8.40m                              |              |492.90           |
|                                          |              |491.50           |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+
|d(B)max: 23.00m x 8,70m +                 |K+P+1         |486.00           |
|2.40m x 8.40m                             |              |493.40           |
|                                          |              |492.00           |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+
|e(B)max: 26.00m x8.80m +                  |K+P+1         |485.90           |
|3.50m x 8.50m                             |              |494.30           |
|                                          |              |491.90           |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+
|f(A)max: 23.80m x 9.40m                   |K1(delno)     |488.00           |
|                                          |+K+P+1        |495.40           |
|                                          |              |494.00           |
+------------------------------------------+--------------+-----------------+
Skupni pogoji:
Etažnost: klet, pritličje in mansarda oziroma klet, delno lahko v dveh nivojih, pritličje in nadstropje, svetla višina bivalne etaže do 2,80 m, kletna etaža s svojo višino premošča niveleto uvoza in niveleto pritličja objekta; dopušča se izvedba terasastega medetažnega objekta pri objektih katerih višinska razlika med niveleto uvozne ceste in pritličjem obsega več kot eno etažo, z notranjimi galerijami in zunanjimi nepokritimi terasami. Kletna etaža je namenjena parkiranju in vertikalnim komunikacijam. Streha: dvokapnica ali štirikapnica v naklonu 38-42 stopinj, siva kritina. Terase so ravne pohodne ali nepohodne površine.
Oblikovanje in izvedba: masiven objekt z možnostjo vključitve dela objekta v montažni izvedbi. Potrebno je zasledovati zračnost in lahkotnost izvedbe in izgleda objekta in prilagoditi izbor materialov, ki lahkotnost poudarjajo: les v naravnih tonih, svetli ometi drobne strukture, steklene površine itd.
Vsi objekti naj bodo zasnovani tako, da strojni in elektro elementi objekta ne bodo ločljivi.
8. člen
Krajinsko arhitekturno oblikovanje in urejanje zelenih in ostalih zunanjih površin
1. ZUNANJA UREDITEV OB OBJEKTIH IN UREDITEV SKUPNIH ZELENIH POVRŠIN
Potrebno je zagotoviti oziroma ohraniti čimveč zelenih površin. Zaradi lokacije zazidalnega območja na platoju ob objektih nepremične kulturne dediščine je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječo visokodebelno vegetacijo, posebno pa drevored ob poti mimo Vile Epos. Nove zasaditve z avtohtono vegetacijo ne smejo segati v območje obstoječih ali načrtovanih podzemnih infrastrukturnih vodov, ki bi jih lahko poškodovale drevesne korenine. Drevesne krošnje in grmovnice ne smejo segati v profil ulice oziroma ceste ali drugače ovirati prometa, zato je potrebno redno vzdrževanje rastlin.
Za vsak individualen objekt je potrebno v okviru projektne dokumentacije izdelati poseben krajinski načrt. Pohodne in dovozne površine se tlakujejo z naravnimi materiali. Pri izvedbi opornih zidov na uvozih v garaže je potrebno zagotoviti intenzivno zimzeleno zazelenitev. Monolitni betonski oporni zidovi niso dovoljeni. Zelene površine ob objektih na vstopih na parcelo morajo biti parkovno oblikovane, v notranjosti pa ostanejo naravne. Vzdrževalec skupnih zelenih površin območja jase in paviljonskega objekta so lastniki objektov, ki za ta dela pooblastijo ustrezno usposobljenega izvajalca.
Za skupne zelene površine je potrebno izdelati načrt ureditve istočasno z načrti za infrastrukturno ureditev območja. Povezovalna pot s stopnicami s ceste Gorenjskega odreda in pot ob jasi se tlakuje v širini 1,5 m in se v delu, kjer so stopnice intenzivno dodatno zazeleni. Pot se opremi s talno razsvetljavo, ki ne vpliva na pretirano osvetljenost okolice objektov in drugo urbano opremo (koši za smeti, klopi), ki mora biti poenotena.
2. UREDITVE NIVOJSKIH RAZLIK IN OPORNI ZIDOVI
Relief gradbenih parcel, katerih konfiguracija zahteva višinske prilagoditve v zvezi z navezovanjem na dostopno cesto je dovoljeno preoblikovati na mikrolokaciji priključkov oziroma izvedbi vkopanih parkirišč. Preoblikovanje se izvede z zazelenjenimi brežinami ustreznih naklonov, ki morajo biti izvedene in ozelenjene tako, da se prepreči erozija zemljine. V primeru potrebe po izgradnji opornih zidov, morajo biti ti izvedeni tako, da ni vidnih betonskih površin (obloga z naravnim kamnom lomljencem, obložni elementi iz lesa, intenzivna zimzelena ozelenitev). Višina opornih zidov ne sme presegati 1,2 m. Če mora biti oporni zid višji, ga je potrebno izvesti v kaskadi z vmesno intenzivno ozelenitvijo. V okviru dostopov k objektu je potrebno posebno pozorno oblikovati prostor za postavitev posod za komunalne odpadke.
3. OGRAJE
Med posameznimi gradbenimi parcelami ni dovoljena postavitev medposestnih ograj, razen v obliki zimzelenih živih mej in zelenih barier v skladu s krajinskim načrtom objekta. V območju prometnic višina žive meje ali drugih ureditev z zelenjem ne sme ovirati preglednosti na cesti in naj zato ne presega višine 80 cm.
9. člen
Druge ureditve in enostavni objekti
Ob varovalnem pasu prometnic razen prometne signalizacije ni dovoljeno postavljati drugih tabel ali reklamnih panojev. Smerokazi in prometni znaki ne smejo ovirati preglednosti na prometnicah ali oteževati dostope za interventna vozila, vozila vzdrževalcev komunalne infrastrukture ali gibanja funkcionalno oviranih oseb.
Od enostavnih objektov je dovoljena postavitev vrtne ute ali senčnice. Postavitev je pogojena tudi s tem odlokom določenimi odmiki od mej, potekov vodov podzemne komunalne infrastrukture in varovalnimi pasovi prometnic. Oblikovanje enostavnih objektov mora biti prilagojeno objektu, ob katerem se enostavni objekt načrtuje. Načrt za enostavni objekt potrdi ali izdela projektant stanovanjskega objekta.
10. člen
Parcelacija
Na območju ZN se izvede komasacija in novo parceliranje zemljišč, ki obsega površine razširjenih prometnic, s katerih se uredijo priključki na gradbene parcele in ki se opredelijo kot javno dobro, površine gradbenih parcel posameznih objektov in površine skupnih zelenih površin kot solastnini vseh lastnikov stanovanjskih objektov. Medsebojne obveznosti in pravice na skupnih površinah se opredelijo s posebno pogodbo, katere opredelitve se vpišejo v zemljiško knjigo in veljajo za vsakokratnega lastnika objekta oziroma zemljišča.
11. člen
Pogoji za posege na objektih po izgradnji ZN
Po realizaciji ZN se dopuščajo na stanovanjskih objektih gradnje in posegi, ki jih za morfološke enote Se-vile opredeljujejo prostorsko ureditveni pogoji za plansko celoto Bled.
12. člen
Pogoji za prometno, komunalno in energetsko urejanje prostora
Realizacija gradnje objektov je pogojena s predhodno izgradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture in skupnih zelenih površin. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezne objekte je potrebno pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje za prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
13. člen
Zasnova cestnega omrežja
Dostop do novo predvidenih objektov bo urejen z rekonstruirane občinske Ceste Gorenjskega odreda, ki se razširi za pločnik in ceste za gostiščem Mlino, ki se odcepita od državne ceste. Vsi cestni priključki k objektom na lokalno cesto so oblikovani kot »T« križišče z ustreznimi uvozno-izvoznimi radiji in lijakasto razširitvijo v priključku. Na strani razširitve od odcepa k Vili Epos je predvidena izgradnja enostranskega hodnika za pešce do priključka na državno cesto oziroma do avtobusne postaje. Izvedba hodnika za pešce mora zagotavljati neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam.
Širina rekonstruirane ceste je 4,25 m, zato se za srečevanje uporabljajo razširitve na uvozih k objektom. Za komunalno vozilo sta predvideni obračališči. Uvozi k objektom se tlakujejo z granitnimi kockami, vozišče ceste se izvede v asfaltu. Niveletno je cesta prilagojena obstoječi, kar zagotavlja ustrezno oblikovanje uvozov do obstoječih stanovanjskih objektov.
14. člen
Mirujoči promet
Parkirne površine, ki so potrebne za posamezen objekt so izvedene na gradbenih parcelah objektov. Potrebno število parkirnih mest se določi s projektno dokumentacijo in prikaže v načrtu zunanje ureditve. Parkirne površine morajo biti izvedene skladno s predpisi. V času gradnje so parkirne površine za vsa vozila na zemljišču investitorja.
Pri projektiranju prometne ureditve je potrebno upoštevati zaključke predhodnega geološko geotehničnega poročila.
15. člen
Zasnova vodovodnega omrežja
Pitna voda bo zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja s priključkom na javni vodovod na lokaciji Mala Zaka–rondo (Bled). Potrebno je obnoviti obstoječi vodovod do obravnavanega območja.
Zasnova vodovoda na območju ZN:
Predvideti je krožno napajanje območja ZN iz javnega vodnega sistema. Ob vsakem novozgrajenem objektu se na priključnem mestu zgradi zunanji vodomerni jašek. Mikrolokacijo določi upravljavec javnega vodovoda. Priključne cevi morajo biti položene v zaščitnih ceveh. Požarna voda: Požarno varstvo se zagotavlja lokalno z gasilnimi aparati za suho gašenje, ter iz novozgrajenega vodovodnega omrežja.
16. člen
Zasnova odvajanja odpadnih vod
Odpadne vode se bodo z območja ZN odvajale v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija:
Na območju se predvideva gradnja javne kanalizacije v letu 2004–2005. Predvidena trasa javne kanalizacije bo potekala po obeh Cestah Gorenjskega odreda. Zagotovljen bo priključek stanovanjskega objekta preko revizijskega jaška s cevmi premera 160mm na globini 130cm pod koto vozišča.
Meteorna kanalizacija:
Poteka vzporedno s cevjo fekalne kanalizacije. Cestne meteorne vode se zbirajo in speljejo po ceveh meteorne cestne kanalizacije Meteorne vode z dvorišč in s streh objektov se ponikajo individualno na izvoru. Ureditev mora biti taka, da se vode z zasebnih površin ne zlivajo na javne površine. Meteorne vode s povoznih površin morajo biti speljane v ponikanje preko lovilcev olj in maščob.
17. člen
Elektroenergetsko omrežje
Območje in stanovanjski objekti bodo priključeni na električno omrežje iz obstoječe TP Mlino, 20/0,4kV, 250kVA. Posamezni odcepi razvodnega omrežja bodo priključeni v eno od dveh razdelilnih omaric, ki se bosta v ta namen zgradili na območju stanovanjskega naselja. Priključne omarice bodo v prostostoječi izvedbi na robovih parcel posameznih objektov skladno s krajinskim načrtom.
Javna razsvetljava obsega razsvetljavo voznih poti in pločnika ter parkiršč. Lokacije svetil in njihovo višino pogojuje ureditev in značaj območja, čemur se prilagodi tudi izbor konkretnih svetilk. Prižigališče bo v prostostoječi omarici v bližini TP.
Vse izvedbe elektrifikacije morajo biti izvedene v skladu s predpisi za take gradnje.
18. člen
Telekomunikacije in kabelski komunikacijski sistem
Izvedba telekomunikacijskega omrežja območja ZN je prilagojena TK in kabelskemu omrežju tega območja. Inštalacija za priključitev stanovanjskih objektov na omrežje naj bo predvidena v skladu s standardi. Na vsakem objektu se vgradi kombinirana podometna zidna omarica za zaključitev hišnih TK in KDS priključkov.
19. člen
Ogrevanje in plinovod
Predvideva se individualna oskrba z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja. Ob opremljanju zemljišč je potrebno izvesti vse priključne plinovode do objektov. Delovni tlak javnega plinovodnega omrežja bo 3 bar do max. 4 bar.
Za vse objekte oziroma stanovanjske enote je potrebno do izgradnje plinovoda zagotoviti tudi možnost alternativnega ogrevanja in delnega klasičnega ogrevanja na drva.
20. člen
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja
Za stanovanjske objekte ni potrebno izdelovati posebnih strokovnih ocen obremenitve okolja ali presoj o vplivih na okolje niti drugih ocen oziroma poročil v zvezi z varstvom okolja.
Hrup:
V območju ZN ni predvidenih dejavnosti in objektov s tehnologijami, ki bi povzročale prekomeren hrup. Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa, ki veljajo za stanovanjska področja, v tem primeru se območje razvršča v območje II. stopnje varstva pred hrupom: v dnevnem času 50 dBA, v nočnem času 45 dBA. Posebne protihrupne ograje zaradi obstoječega hrupa ni potrebno predvideti.
V času gradnje je potrebno upoštevati, da bo graditev potekala le v dnevnem času ter da bo poskrbljeno, da delo poteka s stroji, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. V primeru, da bodo objekti klimatizirani, je potrebno izbrati nizkohrupne elemente ter jih locirati oziroma zvočno izolirati tako, da ne povzročajo motečega hrupa v okolico.
Zrak:
Predvideni objekti v času gradnje in obratovanja ne smejo prekomerno onesnaževati zraka.
Kot energetski vir za ogrevanje objektov je predviden zemeljski plin oziroma do izgradnje plinovoda tudi lahko kurilno olje ter drva za lokalno ogrevanje posameznega stanovanjskega prostora. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi. Dimovodne in kurilne naprave je potrebno redno čistiti in vzdrževati.
V času gradnje je potrebno preprečevati prašenje materiala in raznašanje sipkega in drugega materiala v okolico.
Varstvo voda in tal:
Fekalne odplake se odvajajo v javno kanalizacijo. Meteorne vode s ceste je potrebno predhodno očistiti v lovilcu olj in bencina in jih odvajati v bližnji vodotok ali ponikanje. Meteorne vode s parkirnih površin in odpadne vode iz garaž morajo biti očiščene v lovilcih olj in odvajane v ponikanje.
Prostori za shranjevanje cistern s tekočim gorivom morajo biti zvedeni kot vodoneprepustne posode enakega volumna kot je cisterna za gorivo.
Ravnanje s prstjo in odvečno zemljo:
Plodno zemljo je potrebno pred izkopom gradbene jame odstraniti in jo deponirati tako, da se lahko uporabi za zunanjo ureditev parcel v območju ZN. Humus naj ne bo deponiran v večjih plasteh kot 1,5 m.
Odpadki:
Po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Bled je obvezen odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Odpadki se odstranjujejo po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98). Objekti morajo imeti urejene notranje ali zunanje prostore za namestitev zabojnikov za komunalne odpadke. Zunanji prostori pri morajo biti zaščiteni pred padavinami in ustrezno vizualno urejeni. Gradbene odpadke je potrebno odstranjevati skladno veljavno zakonodajo.
Ravnanje z gradbenimi odpadki se opredelij v okviru projektne dokumentacije. Med gradnjo se odvečni izkopni material odvaža na stalno deponijo tovrstnih odpadkov, prav tako se po dokončanju ustrezno deponirajo ostali odpadki od gradnje.
Osončenje:
Medsebojna razdalja med objekti zagotavlja ustrezno osončenje objektov. Razdalje med objekti ne smejo biti manjše kot je višina objektov. Objekti s svojo senco ne vplivajo na osončenje obstoječih objektov.
21. člen
Drugi pogoji
Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Med objekti morajo biti minimalni protipožarni odmiki 8 m, sicer je potrebno upoštevati posebne protipožarne ukrepe v skladu s predpisi. Možen je neoviran dostop do objektov z interventnimi vozili. Površine v ZN zagotavljajo možnosti za morebitno evakuacijo ljudi in materialnih dobrin.
Potres, geomehanske lastnosti terena:
Konstrukcije objektov je potrebno dimenzionirati za morebitni potres IX. stopnje po lestvici MSC.
Za vse stanovanjske objekte je potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije izdelati geološko geotehnično poročilo, na osnovi katerega se izdela zasnova gradbene konstrukcije objekta in zunanje ureditve.
22. člen
Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
Na območju ob kompleksu ZN so objekti stavbne in naravne vrednote. Novi objekti bodo v vizualnem smislu predstavljali oblikovno celoto z obstoječim naseljem in ga vizualno dopolnjevali. Potrebno je upoštevati določila glede urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja objektov. Upoštevana bo maksimalna ohranitev zelenih površin in pogojevana zasaditev zemljišč z drevjem.
Na območju ni naravnih vrednot. Potrebno je varovati obstoječo vegetacijo in ohraniti čim več dreves in jih na podlagi krajinskih načrtov ustrezno vključiti v zunanjo ureditev. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenja za ureditev komunalne infrastrukture in objektov je potrebno pridobiti kulturnovarstveno in naravovarstveno soglasje pristojnih zavodov.
23. člen
Tolerance
Tolerance za vertikalne gabarite znašajo pa ±10%. Dopustne so tudi tolerance pri prometno-komunalnem in energetskem urejanju prostora ob pogoju, da prestavitve in spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta ZN.
24. člen
Končne določbe
Med investitorjem in Občino Bled se sklene urbanistična pogodba, s katero se investitor obveže zagotoviti infrastrukturno opremljenost območja pred pričetkom gradnje objektov in hkratnost izgradnje vseh objektov v območju ZN.
Pred začetkom del morajo investitorji oziroma izvajalci posameznih objektov obvestiti upravljavce infrastrukturnih vodov ter skupno z njimi zakoličiti in označiti tangirane obstoječe komunalne vode. Upravljavci morajo podati točne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in mestih priključevanja posameznih objektov nanje.
Pri izvajanju gradenj je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostopnost do objektov. Gradbišče mora biti v času gradnje racionalno urejeno, potrebno je pravilno ravnati s humusom in odpadki ter upoštevati vsa določila tega odloka ter druge veljavne predpise in standarde. Investitor mora zagotoviti dokončno realizacijo vsake posamezne faze ureditve območja v roku določenem s Programom opremljanja zemljišč za gradnjo in v Urbanistični pogodbi.
Izvajanje gradenj v ZN je potrebno izvajati tako, da je za obstoječe naselje čimmanj moteče.
25. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na Občini Bled in na Oddelku za okolje in prostor na UE Radovljica.
26. člen
Nadzor nad izvajanjem ZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
27. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01503-3/2005
Bled, dne 1. julija 2005.
Župan
Občine Bled
Jože Antonič l. r.

AAA Zlata odličnost